Seminar se je izvedel za zaposlene na Univerzi v Mariboru

1. Naučimo se modeliranja
poslovnih procesov
Gregor Polančič
(marec,2022)

2. Cilj delavnice: Usposobiti udeležence osnov
oblikovanja veljavnih modelov (poslovnih)
procesov, ki so skladni s standardom BPMN 2.0.

3. Določeni koncepti in trditve so z namenom poenostavljeni,
zato lahko odstopajo od uveljavljenega znanja na področju.

4. PROCESI SO VSEPRISOTNI
Postopek, delovno navodilo, tok dokumentov, delovni tok, …
„Everything is in a process of change, nothing endures; we do not seek permanence.“ [Masatoshi Naito]
„Vse je v procesu sprememb, nic ne obstane; ne išcemo trajnosti.“

5. UM: Pravne in splošne zadeve

6. UM: Finance in revizija

7. UM: Interni predpisi rektorata

8. UM: Zaposleni na UM

9. UM: Študij na UM

10. UM: Kakovost

11. Kaj je poslovni proces?
Naučimo se modeliranja poslovnih procesov

12. Procesi
Proizvodni procesi „obdelujejo“
materiale.
Poslovni procesi „obdelujejo“
informacije.
https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Geely_assembly_line_in_Beilun,_Ningbo.JPG https://www.pexels.com/

13. Kaj je poslovni proces?
• Množica aktivnosti, ki se izvajajo na usklajen način, v organizacijskem
in tehničnem okolju in ki skupaj uresničujejo poslovni cilj.
• Procesi so organizacijska sredstva.
Izdelek/
storitev
Poslovni cilj

14. Vrste poslovnih procesov
• Operativni ali primarni procesi
• Procesi, ki proizvajajo vrednost za stranke (core business).
• Primarni procesi se morajo izvajati v skladu s predpisanimi postopki, ki zagotavljajo realizacijo
izdelka, oziroma storitve v skladu s predpisano metodologijo.
• Pedagoški procesi, raziskovalni procesi, …
• Vodstveni ali organizacijski procesi
• Procesi, ki nadzirajo in vodijo izvajanje sistema oz. organizacije.
• Organizacijski procesi morajo zagotavljati podlago za izvajanje in izboljševanje vseh definiranih
primarnih, podpornih (in organizacijskih) procesov.
• Upravljanje in spremljanje kakovosti, samoevalvacije članic in študijskih programov, …
• Podporni procesi
• Procesi, ki so potrebni za nemoteno delovanje ostalih procesov.
• Podporni procesi morajo zagotavljati učinkovito podporo izvajanju primarnih in organizacijskih
procesov.
• Izvedba volitev, habilitacijski postopki, inventura, …
14
Izdelki /
storitve

15. Procesi morajo biti upravljani …
• Za organizacijska sredstva je potrebno poskrbeti. To velja tudi za procese.
„Diagnosticiranje“
(merjenje,
spremljanje,
analiziranje)
„Zdravljenje“
(interveniranje,
izboljševanje)
„Skrb“ za procese
(Upravljanje poslovnih procesov - BPM)
Poslovni proces

16. … in nenehno izboljševani
• Procesi predstavljajo zmogljivosti podjetja  potrebno jih je razvijati.
• Osnovni namen „procesnih aktivnosti“ je izboljševanje procesov.
• „Doing the right things“
• „Doing the things right“

17. … evolucijsko
"The light bulb wasn’t invented by
continuously improving the
candle…"
… in včasih tudi revolucijsko.

18. Procesi so lahko bolj ali manj strukturirani
Strukturirani – težimo k enaki obravnavi
vsakega primerka.
Nestrukturirani - vsak primerek
obravnavamo individualno.
Center za podporo uporabnikom Urgentni center
https://www.pexels.com/

19. Zakaj modeliramo poslovne
procese?
Naučimo se modeliranja poslovnih procesov

20. Ali se zavedate vaših poslovnih procesov?
Organizacija, ki se zaveda procesov
1. Če se zavedate procesov, jih lahko določite.
2. Če lahko določite proces, ga lahko
analizirate.
3. Če lahko analizirate proces, ga lahko
izboljšate.
Organizacija, ki se ne zaveda procesov
1. Če se ne zavedamo procesov … ????
2. ??????
3. ??????
20
If you can’t measure it, you can’t improve it. – [Lord Kelvin (1824–1907)]

21. Kako izgleda poslovni proces?

22. Procesi so neotipljivi.
Zaznavamo jih preko učinkov in
modelov.

23. Kaj je model?
http://www.atmo.arizona.edu/students/courselinks/fall12/atmo336/lectures/s
ec6/weather_forecast.html
https://www.scienceabc.com/pure-sciences/how-has-the-atomic-model-evolved-over-the-years.html
“All models are wrong, but some are useful”
[George Box, statistik]

24. Procese lahko „opišemo“ ali „narišemo“.
Opisano v splošnem
jeziku
Opisano v namenskem
grafičnem jeziku

25. Vizualni jeziki/prikazi so vseprisotni in zelo
učinkoviti…
http://neomam.com/blog/13reasons/
https://ormoz.e-obcina.si/objave/183
Slika (lahko) pove več kot 1000 besed.

26. Slika lahko pove več kot 1000 besed
Oseba A
Interpretacija
procesa
Interpretacija
procesa
Ali imamo skupno razumevanje procesa?
(uspešnost diagramske komunikacije)
Oseba B
Pomeni barv, pomeni likov, pomeni ikon, pomeni razporeditve v diagramu, …

27. Kaj so prednosti modeliranja z
BPMN 2.0?
Naučimo se modeliranja poslovnih procesov

28. Kaj je BPMN?
• Business Process Model and Notation.
• Grafičen in namenski jezik za področje poslovnih procesov.
• Natančna struktura jezika (slovar, slovnica, semantika).
• Trenutno aktualna različica je BPMN 2.0.2., ki je izšla decembra 2013.
• “Primarni cilj BPMN je zagotoviti zapis, ki je zlahka razumljiv za vse
poslovne uporabnike/…/. Tako, BPMN predstavlja standardiziran most za
zmanjševanje vrzeli med načrtovanjem in izvajanjem poslovnih procesov.”
28

29. V uporabi vse od leta 2004
• ISO in de-facto standard za modeliranje poslovnih procesov.
• Obsežna in zrela literatura (300+ knjig).
• Številna orodja za modeliranje (100+ orodij), tudi spletna (bpmn.io, Signavio, …).
• Standardiziran format datotek (.bpmn).
•  Praktično izpodrinil vse ostale notacije za modeliranje poslovnih procesov.

30. Pomen standardizacije
https://coisasuteis.net/en/cables/ https://www.joom.com/en/products/5c94a1aa8b2c3701019990e4

31. BPMN je namenjen ljudem in IT
BPMN Diagram BPMN Model
<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><definitions
xmlns="http://www.omg.org/spec/BPMN/20100524/MODEL"
xmlns:bpmndi="http://www.omg.org/spec/BPMN/20100524/DI"
xmlns:omgdc="http://www.omg.org/spec/DD/20100524/DC"
xmlns:omgdi="http://www.omg.org/spec/DD/20100524/DI"
xmlns:signavio="http://www.signavio.com"
xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" exporter="Signavio Process
Editor, http://www.signavio.com" exporterVersion="10.3.0"
expressionLanguage="http://www.w3.org/TR/XPath" id="sid-092952e6-16c4-44da-8e34-
0736f470f861" targetNamespace="http://www.omg.org/bpmn20"
typeLanguage="http://www.w3.org/2001/XMLSchema"
xsi:schemaLocation="http://www.omg.org/spec/BPMN/20100524/MODEL
http://www.omg.org/spec/BPMN/2.0/20100501/BPMN20.xsd"> <error id="sid-98eff9bb-
ff64-4496-9fc3-70045b407293"/> <collaboration id="sid-737fef01-3b1f-41db-8b84-
f1abf99cfe0c"> <participant id="sid-D1BE8D14-7FC8-4FA6-A40B-D9277E25212F"
name="Expert" processRef="sid-c8b38704-80ed-4cf1-acef-34687b74e466">
<extensionElements> <signavio:signavioMetaData metaKey="bgcolor"
metaValue="#FFCC99"/> </extensionElements> </participant>
<participant id="sid-0FD698D5-7D4C-4095-AE4B-1DF0FA8D3CEC" name="Help desk center
employee" processRef="sid-09fd36c3-5a76-47f2-8f6f-ecbd1c2d976e">
<extensionElements> <signavio:signavioMetaData metaKey="bgcolor"
metaValue="#CCFFFF"/> </extensionElements> </participant>
<participant id="sid-C080CE19-21AA-483A-804F-5868C42186E5" name="Customer"
processRef="sid-b3c11368-68c0-4db3-8115-f9de76f5f6d7"> <extensionElements>
<signavio:signavioMetaData metaKey="bgcolor" metaValue="#CCFFCC"/>
</extensionElements> </participant> <messageFlow id="sid-8CF8DED2-54C5-
4871-8505-FCEAD3F44670" name="Answer" sourceRef="sid-6D305DBA-7120-4393-ADE6-
863F18D3F858" targetRef="sid-7B62F5F0-3D7B-40D0-822C-707435F59A73"/>
<messageFlow id="sid-CABE224B-0C63-4983-B719-5292E6D2D3BB" name="Question"
sourceRef="sid-9E02A807-24FD-48B8-ACFA-78046D6FF7F8" targetRef="sid-9427FFDF-F227-
4801-9D8C-37E55AD8262C"/> <messageFlow id="sid-BCAADF17-AE0C-483E-961E-
788B7D8D8075" name="Question" sourceRef="sid-95960C9F-8745-421F-A027-FF0B9FBF72B0"
targetRef="sid-4F9F304C-5128-4522-8F75-EFE36ED906BE"/> <messageFlow id="sid-
8B8F026C-8EED-4F19-8FC2-599A672AF99B" name="Answer" sourceRef="sid-CDFB2DAA-57FB-
4413-A1A6-EBB301B43DD1" targetRef="sid-C85DFEAA-3436-4D17-BD99-745238123C4E"/>
</collaboration>

32. Vrste BPMN 2.0 diagramov
Privatni (notranji) procesi – predstavljajo
specifične procese (orkestracija, delovni tok)
znotraj organizacije.
Modeli sodelovanja predstavljajo interakcijo med
dvema ali več poslovnimi udeleženci (npr. procesi).
Modeli koreografije se uporabljajo za prikaz in analizo
izmenjave informacij med udeleženci in koordinacijo
njihove interakcije.
Diagrami pogovorov predstavljajo komunikacijo
med poslovnimi udeleženci.

34. Kaj so osnovni elementi BPMN
2.0?
Naučimo se modeliranja poslovnih procesov

35. Celoten nabor BPMN 2.0 vizualnih elementov
None
Message
Timer
Error
Escalation
Cancel
Compen-
sation
Conditional
Link
Signal
Terminate
Multiple
Multiple
paralel
Start Intermediate
End
Event sub-pr. Boundary
Inter.
Non-
inter.
Inter.
Non.
Inter.
Catc
hing
Thro
wing
User Task
Send Task
Rule
Task
Service Task
Receive Task
Script
Standard Loop
Parallel multiple
instance
Sequential multiple
instance
Compensation
Ad-hoc
Global (call) Activity
Sub Process (collapsed)
Event-based Sub Process
Transaction
Sub Process (expanded)
Task Task
Manual Task Exclusive
XOR
Inclusive
OR
Parallel
Event based
Exclusive
Event-based
start
Parallel
Event-based
start
Complex
Annotation
Group
Documentation
Sequence flow
Default flow
Conditional flow
Message flow
Association
Directed/data association
Data object
Data
store
Message
Data input
Collection
Data output
Initiating
message
Pool
Lane Lane Lane
Full class
Analytical class
Descriptive
class

36. Osnovni nabor BPMN elementov
Element Grafični prikaz Element Grafični prikaz Element Grafični prikaz
Udeleženec (bazen) Opravilo storitve
Začetni splošni
dogodek
Steze
Pod-proces
(razširjen)
Končni splošni
dogodek
Tok zaporedja
(brezpogojen)
Pod-proces
(zložen)
Začetni sporočilni
dogodek
Sporočilni tok
Globalna (klic)
aktivnosti
Končni sporočilni
dogodek
Ekskluzivni prehod Podatkovni objekt
Začetni časovni
dogodek
Vzporedni prehod komentar Dogodek terminiranja
Opravilo (splošno)
Asociacija/
podatkovna asociacija
Dokumentacija
Ne obstaja vizualna
predstavitev
Opravilo uporabnika Podatkovna shramba Skupina 36
POOL
LANE
LANE
Task
Task
Task
Sub Process
Sub Process
(expanded)
Call
Activity
<group>
Text

37. Steze in sporočilni tokovi
• Steze grafično ločujejo en nabor aktivnosti
od drugega nabora aktivnosti:
• Bazen se uporablja za ločitev procesa od
drugega procesa ali udeleženca.
• Steze se uporabljajo za organizacijo in
kategorizacijo aktivnosti znotraj bazena.
• Komunikacija med bazeni je prikazana s
sporočilnimi tokovi.
• Bazeni se uporabljajo v diagramih procesa
in sodelovanja.
37
Steze so lahko
ugnezdene.
Bazen lahko
sestavlja več stez.
Bazen predstavlja udeleženca v
sodelovanju.
Bazen črne
škatle.
Med bazeni poteka
komunikacija s
sporočilnimi tokovi.

38. BPMN Aktivnosti in tok zaporedja
• Aktivnost predstavlja delo, ki ga opravlja posameznik.
• Aktivnost je lahko:
• atomarna (opravilo) ali
• sestavljena (proces, pod-proces) – uporaba znaka „+”.
• Zaporedje aktivnosti prikazuje povezava tok zaporedja.
38
Zložen pod-proces s
skritimi podrobnostmi.
Razširjen pod-proces ima
predstavljene
podrobnosti.
Opravilo je atomarna
aktivnosti.
Pod-procesi so
lahko ugnezdeni.
Tok zaporedja je
predstavljen s polno
usmerjeno črto.

39. Tipi opravil v BPMN
• Storitveno opravilo je opravilo, ki uporablja kakršnokoli storitev, npr. spletna storitev ali
avtomatizirana aplikacija.
• Opravilo pošiljanja je preprosto opravilo, ki je namenjeno pošiljanju sporočila zunanjemu
udeležencu. Ko se sporočilo pošlje, se opravilo konča.
• Opravilo prejemanja je preprosto opravilo, zasnovano tako, da čaka na prejetje sporočila
zunanjega udeleženca. Ko prejme sporočilo, se opravilo konča.
• Uporabniško opravilo je tipično opravilo delovnega toka (angl. “workflow”), kjer uporabnik
izvede opravilo z uporabo programske opreme. Opravilo je načrtovano preko upravljalca
seznama opravil.
• Ročno opravilo je opravilo, ki se izvede brez pomoči programja za izvajanje poslovnih
procesov (angl. business process execution engine) ali kakršnihkoli aplikacij.
• Opravilo pravilo predstavlja mehanizem, da lahko proces zagotavlja vhod programju za
izvajanje poslovnih pravil (angl. business rules engine) in pridobi rezultat izračunov.
• Opravilo Skripta izvaja programje za izvajanje poslovnih pravil. Oblikovalec modelov oz.
razvijalec definira skripto v jeziku, ki ga podpira programje. Ko je opravilo pripravljeno na
izvajanje, bo programje izvedlo skripto. Ko je skripta končana, se konča tudi opravilo. 39

40. BPMN Dogodki
• Dogodki predstavljajo nekaj, kar se
„zgodi“ v procesu.
• Vplivajo na potek procesa.
• Osnovni dogodki lahko poženejo
proces, kot tudi predstavljajo njegovo
končno stanje.
• Ikone znotraj dogodka določajo vrsto
sprožilca (npr. sporočilo, čas, pravilo,
itn.).
40
Proces se začne z
začetnim dogodkom
(primerek).
Končni dogodek prikazuje stanje procesa
ob zaključku izvajanja.
Vmesni mejni dogodek reagira (npr.
prekinitve) na obnašanje ustrezne
aktivnosti.
Vmesni dogodek se ustavi/nadaljuje
se procesni tok.
Nov procesi tok se začne iz
vmesnega mejnega dogodka.
Začetni dogodek se lahko začne
neodvisno od procesne niti
(dogodkovni pod-proces).

41. Osnovni dogodki
• Deskriptivni podrazred BPMN
elementov vključuje naslednje
dogodke:
• Splošni začetni dogodek,
• Splošni končni dogodek,
• Sporočilni začetni dogodek,
• Sporočilni končni dogodek,
• Časovni začetni dogodek,
• Terminiranje (preklic izvedbe).
41
Splošni mehanizem, ki bo sprožil določen
proces. Kaže, kje se določen proces začne
izvajati.
Prejetje sporočila od udeleženca sproži začetek
procesa.
Določen čas, datum ali posebni časovni interval
lahko sproži začetek procesa.
Določa, kje se bo končal proces. Ta vrsta
končnega dogodka nima definiranih posebnih
rezultatov.
Določa, da se proces konča ob pošiljanju
sporočila udeležencu v procesu.
Določa, da se morajo vse aktivnosti (aktivne
poti v procesu) takoj končati.

42. BPMN prehodi
• Prehod se uporablja za nadzor procesnega toka.
• Prehod določa vejitev, razcep, spojitev in združitev poti v poslovnih procesih.
• Ikone znotraj romba ponazarjajo obnašanje kontrolnega toka.
V primeru plačila s kreditno
kartico, se bo proces nadaljeval
tukaj.
V primeru plačila z PayPal-om se bo proces
nadaljeval tukaj.

43. Osnovni prehodi
• Deskriptivni podrazred BPMN
elementov vključuje naslednje
prehode:
• Ekskluzivni (ALI) prehod. Se
uporabi v primeru
alternativnih poti v
procesnem toku.
• Ekskluzivni (ALI) prehod lahko
ima oznako „X” ni pa
obvezujoče.
• Vzporedni (IN) prehod. Se
uporabi v primeru ustvarjanja
in združevanja vzporednih
poti.
43
Združitev poti
procesa.
(A IN B)
Razcep poti
procesa.
(A IN B)
Spojitev poti
procesa
(A ALI B).
Vejitev
(odločitev)
poti procesa.
(A ALI B).

44. Podatkovni tokovi
• Podatkovni objekti zagotavljajo
informacije o tem, kaj aktivnosti
potrebujejo za izvedbo in/ali kaj pri
tem nastane.
• Lokalna spremenljivka na ravni procesa.
• Podatkovna shramba predstavlja
trajne podatke, ki obstajajo izven
obsega procesa.
• Podatkovni objekti in podatkovna
shramba se povezujejo z drugimi
elementi procesa (z aktivnostmi, z
dogodki) s podatkovno asociacijo
(prekinitvena črta z usmerjeno
puščico).
44
Podatkovni objekt ima
informacije pomembne za
izvedbo aktivnosti.
Podatkovna shramba
temelji na
informacijah, ki so
izven obsega
procesa.
Podatkovna asociacija:
Opravilo „Vstavi uporabnikove
podatke“ „zapiše“ (proizvaja)
informacije v podatkovni
objekt
Podatkovna asociacija: Opravilo
„Shramba uporabniških podatkov“
„prebere“ (potrebuje) informacije iz
podatkovnega objekta.

45. Komentarji in artekakti
• Artefakti se uporabljajo za podajanje
dodatnih informacij v procesnem
modelu.
• Artefakti ne vplivajo na procesni tok.
• Artefakti so: komentar, skupina in
dokument.
• Dokument ni vizualni element, ampak
atribut večine elementov.
• Asociacija je uporabljena kot povezava
med artefakti in ostalimi grafičnimi
modeli BPMN.
45
Asociacija je pogosto
uporabljena za
povezavo s
komentarjem.
Skupina je grafični element
za združevanje elementov
znotraj iste kategorije.
Komentar predstavlja
dodaten opis za
katerikoli element v
procesnem diagramu.
Oznaka skupine.

46. Povezovanje elementov
• Povezave elementov so vizualno
predstavljene z linijami, ki so lahko
usmerjene ali neusmerjene.
• Tok zaporedja predstavlja zaporedje izvedbe
aktivnosti.
• Podatkovna asociacija predstavlja tok
informacij.
• Asociacija povezuje artefakte z ostalimi
elementi BPMN.
• Sporočilni tok predstavlja izmenjavo sporočil
med bazeni.
Podatkovna
asociacija.
Asociacija.
Tok zaporedja.
Sporočilni tok.

47. Kako se lotimo modeliranja
poslovnih procesov z BPMN 2.0?
Naučimo se modeliranja poslovnih procesov

48. 1. Izberemo si ustrezno orodje za modeliranje
https://www.bpmn.org/
Kriteriji izbire:
• Prijazen uporabniški vmesnik
• Dobra podpora standardu
• BPMN elementi
• BPMN zapis (.bpmn)
• Široka priljubljenost
Priljubljena orodja:
• Camunda modeler
• Signavio modeler
• BPMN.IO
• Bizaggi modeler
• Tudi MS Visio (!?)

49. 2. Priskrbimo si informacije o procesu
Povprašamo
zaposlene, ki
sodelujejo v procesu.
Analiziramo IT rešitve,
ki podpirajo proces.
Povprašamo inženirje,
ki implementirajo
proces.

50. 3. Izdelamo model procesa
1. Identificiramo „igralce“ v procesu.
2. Identificiramo „meje“ procesa.
3. Identificiramo „aktivnosti“ procesa.
4. Aktivnosti procesa uredimo s kontrolnim tokom.
5. Dodamo informacijske tokove.

51. 4. Preverjamo pravilnost modela
Validacija Verifikacija
Za „slovnico“
poskrbijo že
orodja.
Preverimo
glede na
procesno
dokumentacijo
in procesne
deležnike.
AS-IS model
„Uporabniška izkušnja“
Ali je diagram
privlačen za
uporabnika?

52. 5. Uporabljamo model
Delovna navodila
Analiza prednosti in
priložnosti za izboljšave
procesa
Komunikacija z
deležniki
Specifikacija zahtev za
IT podporo
Presoje procesnega
področja
Konsolidacija in
standardizacija
procesnega področja
Razumevanje procesa
Prenova modela
procesa (TO-BE)

53. Nekaj praktičnih napotkov
• Model procesa naj ne presega velikosti A4.
• Če je proces večji, ga razbijemo na podprocese.
• Skrbimo za konsistentno poimenovanje elementov.
• Vsi elementi naj bodo ustrezno poimenovani.
• Aktivnosti poimenujemo z glagoli.
• Če uporabljamo barve, jim pripišimo ustrezen pomen.
• Pazimo na ustrezen izgled diagrama.
• Povezave naj se čim manj „križajo“.
• Elementi naj bodo lepo poravnani.

54. Pogosta vprašanja
• Katere procese je smiselno modelirati?
• Ali je BPMN primeren za modeliranje vseh poslovnih procesov?
• Ali lahko modeliramo le del procesa?
• Zakaj in s kakšnim namenom sploh modeliramo?
• Kdo bo uporabnik modela?
• Katere BPMN elemente bomo uporabili?
• Ali je izdelan model kakovosten?

55. Kako naprej?
Naučimo se modeliranja poslovnih procesov

56. BPMN je namenski in vizualen jezik!
• Če poznam jezik še ne pomeni, da lahko napišem dober roman.
• Še pomnite kako ste se naučili tujega jezika?
Spoznavanje
besed
Tvorjenje povedi
Spoznavanje
slovničnih pravil
Branje besedil
Komuniciranje
Spoznavanje sloga
pisanja
Spoznavanje
BPMN elementov
Modeliranje
BPMN diagramov
Spoznavanje
sintaktičnih pravil
Interpretacije
BPMN diagramov
Komuniciranje
Spoznavanje
dobrih praks
modeliranja

57. Povezana področja
Modeliranje
poslovnih
procesov z BPMN
Analiza in prenova
procesov
Avtomatizacija
poslovnih
procesov
Tehnike
identificiranja in
odkrivanja
procesov
Modeliranje
poslovnih
odločitev z DMN
Modeliranje
primerkov s
CMMN
Upravljanje
arhitektur
procesov
Procesni vzorci in
dobre prakse
Standardizacija
procesov
Rudarjenje
procesov
Napredno
modeliranje
poslovnih
procesov

58. Primeri BPMN diagramov
Naučimo se modeliranja poslovnih procesov

59. Priprava samoevalvacijskega poročila
10. člen
(Priprava samoevalvacijskega poročila)
Pisno samoevalvacijsko poročilo je glavni rezultat samoevalvacijskega procesa. Vključuje oceno stanja in
kritično analizo, analizo prednosti in pomanjkljivosti ter predloge in priporočila za odpravo pomanjkljivosti
(korektivne ukrepe) ter izboljšanje kakovosti.
Članice in druge članice univerze izdelajo samoevalvacijsko poročilo upoštevajoč navodila, ki jih oblikuje
komisija. Pred pisanjem samoevalvacijskega poročila je potrebno upoštevati predpisani obseg, strukturo in
vsebino, časovne roke in avtorstvo poročila. Samoevalvacijsko poročilo mora vsebovati tudi kazalnike
kakovosti in njihov komentar.
Zaključki samoevalvacijskega poročila naj vključujejo ocene, ki so podkrepljene z dokumentacijo, in
priporočila za nadaljnje izboljševanje kakovosti. Priporočila naj bodo nedvoumna in izvedljiva ter jasno
naslovljena na tiste, ki so odgovorni za izvajanje ukrepov.
Samoevalvacijsko poročilo mora spodbujati nenehno izboljševanje kakovosti, učinkovitejše vodenje in
upravljanje, notranjo pripravo na institucionalno ponovno akreditacijo in programske evalvacije.
Samoevalvacijsko poročilo pripravi komisija za ocenjevanje kakovosti članice univerze ali druge članice
univerze ali rektorata univerze vsako leto v skladu z navodili komisije. Samoevalvacijsko poročilo skupaj z
akcijskim načrtom za tekoče leto obravnavajo organi članice univerze (obvezno senat in študentski svet
članice univerze), strokovni svet druge članice univerze, vključno z odgovornimi komisijami.
Letno samoevalvacijsko poročilo (za preteklo študijsko leto) pošlje članica ali druga članica univerze komisiji
vsako leto do 31. marca. Organi univerze (vključno s senatom univerze) opravijo razpravo najkasneje do 30.
junija.
PRAVILNIK
O OCENJEVANJU KAKOVOSTI NA UNIVERZI V MARIBORU
št. 012/2018/4

60. Kandidacijski postopek za volitve rektorja
• (1) Ko volilna komisija prejme predlog
kandidatov, preveri, ali kandidati izpolnjujejo
s statutom zahtevane pogoje.
• (2) V primeru nepopolne ali kako drugače
nepravilne vloge volilna komisija v roku 3 dni
od dneva prejema vloge od kandidata zahteva
dopolnitev vloge (kandidature). V kolikor je
vloga tudi po tem roku nepopolna ali kako
drugače nepravilna, volilna komisija
kandidaturo zavrže ali zavrne.
• Volilna komisija pripravi /…/ seznamom
predlaganih kandidatov /…/
Pravilnik o volitvah rektorja Univerze v Mariboru št. A12/2006 – 2 BB
(Uradno prečiščeno besedilo – UPB 1)

61. Preverjanje podobnosti vsebine zaključnega
dela z drugimi deli
• (1) Vsako zaključno delo na UM se glede
podobnosti vsebine z drugimi deli pred zagovorom
preveri s programsko opremo za preverjanje
podobnosti vsebine z drugimi deli, ki predstavlja
neločljivi del procesa oddaje zaključnih del v
elektronski obliki v Digitalno knjižnico Univerze v
Mariboru (v nadaljevanju DKUM).
• (2) Študent zaključno delo v elektronski obliki
skupaj s prilogami odda v sistem DKUM, pri čemer
sistem po vnosu izdela poročilo o preverjanju
podobnosti z drugimi deli.
• (3) Če je mentor (in/ali morebitni somentor)
zahteval, da študent zaključno delo popravi, mora
ta popravljeno zaključno delo ponovno oddati v
sistemu DKUM. S programsko opremo se ponovno
preveri podobnost vsebine z drugimi deli, na
podlagi tega pa se ponovno izdela poročilo.
• (4) Ko mentor (in/ali morebitni somentor) preveri
podobnost končnega zaključnega dela z drugimi
deli in ko se strinja z vsebino ter obliko zaključnega
dela, študentu sporoči, da lahko natisne izjavo o
ustreznosti zaključnega dela, ki jo mentor (in
morebitni somentor) tudi podpiše.
Pravilnik o postopku priprave in zagovora zaključnega dela na študijskih programih prve in druge stopnje Univerze v Mariboru
(Uradno prečiščeno besedilo – UPB 1)

62. gregor.polancic@um.si
https://si.linkedin.com/in/gregorpolancic
Hvala za pozornost!