Metuljček 2012 (37. - 39. številka)

METULJČEK 37. do 39. številka
december 2012
METULJČEK
Svetovni dan duševnega zdravja je z »VEZMI« odmeval v Postojni
»ODPIHNIMO PREDSODKE«

Tina Bratuš: SOCIALNO PODJETNIŠTVO - 3
Mojca Mahnič: DELO Z UPORABNIKI NA
PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 5
Zorka Pavlič: MOJE RAZMIŠLJANJE - 6
Karmen Margarit: SOCIALNE IGRE - 8
Tina Bratuš: DEMENCA - 12
Tamara G.: ZIMA, NOVOLETNA - 13
Mateja Rutar: KOORDINATORJI ZA
OBRAVNAVANJE OSEB S TEŽAVAMI V
DUŠEVNEM ZDRAVJU V SKUPNOSTI - 14
Zorka Pavlič: GRADIMO ODPRTO DRUŽBO - 15
Violeta Mihalič: TI LOVEC SI, JAZ PLEN - 16
Člani društva: V SPOMIN ANDREJU - 17
Mojca, Klemen in Simona: DOPOLNILNE
DEJAVNOSTI CSD SEŽANA - 19
Alenka Šmidt: PRAZNIKI SO ŽE PRED VRATI -
20
AKTIVNOSTI DRUŠTVA »VEZI« - 21
Barbara Uljan: SREČANJE ČLANOV
MEDGENERACIJSKIH SKUPIN V LIPICI - 24
Karmen Margarit: PREDSTAVITEV »VEZI« V LIPICI - 26
Sabina Polh: DRUŠTVO NA LETOVANJU V FIESI - 36
Valerijo Jurca: LETOVANJE V FIESI - 37
Sergio Popovič: LIK. KOLONIJA ŠTANJEL 2012 - 38
Dajana Čok, Božica Mihalič, Šemrov Cvetka in Marija Maruša
Maraž: LIKOVNA KOLONIJA ŠTANJEL 2012 - 39
Karmen Margarit: LIK. KOLONIJA ŠTANJEL 2012 - 40
Karmen Margarit: 1. DAN LIK. KOL. ŠTANJEL 2012 - 42
Ljubislava Rebolj: SLIKARSKA KOL. V ŠTANJELU - 55
Karmen Margarit: ZAKLJUČEK LIK. KOL. ŠTANJEL - 59
Zaposlene in stanovalci SS Gorjansko: NOV SKALNJAK IN
VRT V SS GORJANSKO - 60
Robert Stubelj: ROCK BATUJE 2012 - 61
Karmen Margarit: PREDSTAVITEV NA RAZSTAVI
»KRAŠKI MOZAIK« - 62
Barbara Uljan: PROMOCIJSKA STOJNICA DRUŠTVA
»VEZI« NA PRAZNIKU Sv. ROKA V NABREŽINI - 64
Ivica Podgoršek: PRAZNOVANJE 700 LETNICE PRVEGA
POIMENOVANJA VASI ŠTORJE - 68
Patricija Metljak: NA MORJE V SESLJAN - 69
Karmen Margarit: PREDSTAVITEV NA OBČINSKEM
PRAZNIKU V SEŽANI - 72
Marica Ikanović: TRADICIONALNI PIKNIK DRUŠTVA
»VEZI« in POSTOJNSKE KARITAS NA MAČKOVCU - 77
Valerijo Jurca: PIKNIK NA MAČKOVCU - 79
Barbara Uljan: PREDSTAVITEV DUŠTVA V OKVIRU VI.
FESTIVALA VOJAŠKE ZGODOVINE V PIVKI - 80
Karmen Margarit: SODELOVALI SMO NA 3.
MEDNARODNEM BALINARSKEM TURNIRJU
PRIJATELJSTVA 2012 - 82
Mojca Mahnič in stanovalci SS Gorjansko: ŠPORTNE IGRE
SMEHA DRUŠTVA »VEZI« V SS GORJANSKO - 87
»VEZI« NA DNEVU KOBILARNE LIPICA - 88
Mag. Katarina Tomažič: SVETOVNI DAN DUŠEVNEGA
ZDRAVJA - 90
Karmen Margarit: PREDSTAVITVENE STOJNICE OB
SVETOVNEM DNEVU DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 91
ZDRAVJA JE Z »VEZMI« ODMEVAL V POSTOJNI - 98
Barbara Uljan: DRUŠTVO »VEZI« SE PREDSTAVI V IL.
BISTRICI - 99
Sabina Polh : MEDGENERACIJSKO USTVARJANJE V DC
ŠTANJEL - 100
Barbara Uljan: PO NAKUPIH V TRST - 101
Barbara Uljan: TRADICIONALNI TURNIR V BRIŠKULI
V DC IL. BISTRICA - 102
Katja Mrzlić: TURNIR NAMIZNEGA NOGOMETA V SS
DIVAČA - 103
Nina Kramar Cverle: KAKO JE BITI PROSTOVOLJKA V
DRUŠTVU »VEZI« - 104
Marica Ikanovič: PREDNOVOLETNO KOSILO V SS - 106
Karmen Margarit: PRAZNIČNA SEŽANA - 107
Ester Ržen in stanovalci SS Prostojna: STOJNICE DRUŠTVA
»VEZI« V POSTOJNI - 108
Emanuela Rebec: NOVOLETNA DELAVNICA V DC - 109
Karmen Margarit: DELAVNICA Z RK ILIR. BIST. - 110
Zorka Pavlič: OBISK ŽUPANA V DC ŠTORJE - 111
Karmen Margarit: NOVOLETNI PLES DRUŠTVA »VEZI«
V ORIENT EXPRESS V DIVAČI - 113
PREDSTAVITEV VEZI VIZIJA D.O.O. - 114
ZAHVALE - 116
KAZALO
Uvodna beseda ... 1
Tina Bratuš: SOCIALNO PODJETNIŠTVO - 3
Mojca Mahnič: DELO Z UPORABNIKI NA
PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 5
Zorka Pavlič: MOJE RAZMIŠLJANJE - 6
Karmen Margarit: SOCIALNE IGRE - 8
Tina Bratuš: DEMENCA - 12
Tamara G.: ZIMA, NOVOLETNA - 13
Mateja Rutar: KOORDINATORJI ZA
OBRAVNAVANJE OSEB S TEŽAVAMI V
DUŠEVNEM ZDRAVJU V SKUPNOSTI - 14
Zorka Pavlič: GRADIMO ODPRTO DRUŽBO - 15
Violeta Mihalič: TI LOVEC SI, JAZ PLEN - 16
Člani društva: V SPOMIN ANDREJU - 17
Mojca, Klemen in Simona: DOPOLNILNE
DEJAVNOSTI CSD SEŽANA - 19
Alenka Šmidt: PRAZNIKI SO ŽE PRED VRATI -
20
AKTIVNOSTI DRUŠTVA »VEZI« - 21
Barbara Uljan: SREČANJE ČLANOV
MEDGENERACIJSKIH SKUPIN V LIPICI - 24
Karmen Margarit: PREDSTAVITEV »VEZI« V LIPICI - 26
Sabina Polh: DRUŠTVO NA LETOVANJU V FIESI - 36
Valerijo Jurca: LETOVANJE V FIESI - 37
Sergio Popovič: LIK. KOLONIJA ŠTANJEL 2012 - 38
Dajana Čok, Božica Mihalič, Šemrov Cvetka in Marija Maruša
Maraž: LIKOVNA KOLONIJA ŠTANJEL 2012 - 39
Karmen Margarit: LIK. KOLONIJA ŠTANJEL 2012 - 40
Ljubislava Rebolj: SLIKARSKA KOL. V ŠTANJELU - 55
Karmen Margarit: ZAKLJUČEK LIK. KOL. ŠTANJEL - 59
Zaposlene in stanovalci SS Gorjansko: NOV SKALNJAK IN
VRT V SS GORJANSKO - 60
Robert Stubelj: ROCK BATUJE 2012 - 61
Karmen Margarit: PREDSTAVITEV NA RAZSTAVI
»KRAŠKI MOZAIK« - 62
»VEZI« NA PRAZNIKU Sv. ROKA V NABREŽINI - 64
Ivica Podgoršek: PRAZNOVANJE 700 LETNICE PRVEGA
POIMENOVANJA VASI ŠTORJE - 68
Patricija Metljak: NA MORJE V SESLJAN - 69
Karmen Margarit: PREDSTAVITEV NA OBČINSKEM
PRAZNIKU V SEŽANI - 72
Marica Ikanović: TRADICIONALNI PIKNIK DRUŠTVA
»VEZI« in POSTOJNSKE KARITAS NA MAČKOVCU - 77
Valerijo Jurca: PIKNIK NA MAČKOVCU - 79
Barbara Uljan: PREDSTAVITEV DUŠTVA V OKVIRU VI.
FESTIVALA VOJAŠKE ZGODOVINE V PIVKI - 80
Karmen Margarit: SODELOVALI SMO NA 3.
MEDNARODNEM BALINARSKEM TURNIRJU
PRIJATELJSTVA 2012 - 82
Mojca Mahnič in stanovalci SS Gorjansko: ŠPORTNE IGRE
SMEHA DRUŠTVA »VEZI« V SS GORJANSKO - 87
»VEZI« NA DNEVU KOBILARNE LIPICA - 88
ZDRAVJA - 90
Karmen Margarit: PREDSTAVITVENE STOJNICE OB
SVETOVNEM DNEVU DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 91
ZDRAVJA JE Z »VEZMI« ODMEVAL V POSTOJNI - 98
Barbara Uljan: DRUŠTVO »VEZI« SE PREDSTAVI V IL.
BISTRICI - 99
Sabina Polh : MEDGENERACIJSKO USTVARJANJE V DC
ŠTANJEL - 100
Barbara Uljan: PO NAKUPIH V TRST - 101
Barbara Uljan: TRADICIONALNI TURNIR V BRIŠKULI
V DC IL. BISTRICA - 102
Katja Mrzlić: TURNIR NAMIZNEGA NOGOMETA V SS
DIVAČA - 103
Nina Kramar Cverle: KAKO JE BITI PROSTOVOLJKA V
DRUŠTVU »VEZI« - 104
Marica Ikanovič: PREDNOVOLETNO KOSILO V SS - 106
Karmen Margarit: PRAZNIČNA SEŽANA - 107
Ester Ržen in stanovalci SS Prostojna: STOJNICE DRUŠTVA
»VEZI« V POSTOJNI - 108
Emanuela Rebec: NOVOLETNA DELAVNICA V DC - 109
Karmen Margarit: DELAVNICA Z RK ILIR. BIST. - 110
Zorka Pavlič: OBISK ŽUPANA V DC ŠTORJE - 111
Karmen Margarit: NOVOLETNI PLES DRUŠTVA »VEZI«
V ORIENT EXPRESS V DIVAČI - 113
PREDSTAVITEV VEZI VIZIJA D.O.O. - 114
ZAHVALE - 116
KAZALO
Uvodna beseda ... 1

Uvodna beseda
Dragi bralci in bralke
Decembrski nasmehi
naj prinašajo Vam iskre v oči,
naj toplina ognja vas greje
in naj veselijo Vas praznične luči.
Staro leto čas s koledarja odganja,
novo bliža se in vsak o sreči, razumevanju
in uspehih zdaj upajoče sanja.
Naj Vaše sanje postanejo jutri resnica,
veselje in zadovoljstvo pa širno na nebu kot ptica.
Vam ljubezni in zdravja, cvetijo naj polja,
naj novo leto prežene težave, dvome, skrbi,
vsakogar spremlja prešerna naj volja.
Naj glas srca najboljše želje vpije do neba!
Želimo Vam srečne, mirne praznike,
v novem letu 2013
pa čim več veselih trenutkov,
zasebnih in poslovnih uspehov,
pozitivne energije in prijaznih misli.
1

Spoštovane bralke in bralci!
So poti, ki vodijo v nove kraje,
so poti na katerih se marsikaj doživi,
so poti, ki vodijo v nova spoznanja
in so poti, ki vodijo v srca ljudi.
Iskrena hvala za vse kar počnete
v korist naših socialno varstvenih programov.
Naj se leto 2013 začne z lepimi trenutki, naj se nikdar ne končajo....
Naj vsak vaš korak spremlja lepa misel, naj vsaka želja postane resničnost,
delite ljubezen in jo znajte tudi sprejeti, naj na vaših obrazih prevladuje smeh...
Predsednica ga. Vida Mesar, kolektiv in vsi člani Društva »VEZI«.
2

Čeprav dejanska oziroma jasna enotna definicija socialne ekonomije in socialnega
podjetništva ne obstaja, je splošno sprejeto, da termin pokriva spekter organizacij, ki niso
niti del javnega niti zasebnega sektorja. Gre za neko srednjo pot, ki se večinoma zanaša
na inovativna partnerstva in kreativne tehnike managementa, ki organizacijam v socialni
ekonomiji omogočajo, da lahko delujejo v širokem okviru državne zakonodaje in fiskalnih
struktur.
Socialna ekonomija ponuja nove možnosti za inovativno zaposlovanje ranljivih
ciljnih skupin prebivalstva na trgu dela. Družbeni in okoljski problemi predstavljajo
velik izziv za organizacije tretjega sektorja oziroma tako imenovana socialna
podjetja. S temi problemi bi se moral ta sektor, z roko v roki, soočati v sodelovanju
z državo, gospodarstvom in civilno družbo. V državah zahodnega sveta se socialna
ekonomija vse bolj povezuje s konceptom družbene odgovornosti in trajnostnega
razvoja. Medtem ko je v marsikateri drugi državi članici, socialna ekonomija na nam
zavidljivem nivoju, saj ta sektor zagotavlja tudi do 10% delovnih mest na celotnem
trgu dela, je v Sloveniji še vedno v povojih.
Socialna podjetja ne stremijo k povečevanju dobička, temveč delujejo s ciljem
zagotavljanja družbenega blagostanja in ponujajo inovativne pristope za zaposlovanje
rizičnih skupin na trgu dela (invalidi, dolgotrajno brezposelni, bivši odvisniki, mladi,
ženske, starejši ipd.).
LASTNOSTI SOCIALNEGA PODJETNIKA (PO PLEITNERJU)
Pleitner pripisuje socialnemu podjetniku naslednje lastnosti:
• intelektualne lastnosti: intuicija, strokovna izobrazba, ustvarjalnost, domišljija,
povezovalno razmišljanje;
• značajske lastnosti: psihična vzdržljivost, potrpežljivost, marljivost, pogum,
vestnost, natančnost, vztrajnost, doslednost, strpnost, samozavest;
• lastnosti voditeljev: avtoritativnost, vodstvene sposobnosti, sposobnost za
menedžment, planiranje in organiziranje, previdnost v finančnih zadevah, izobrazba
vodstvenih kadrov;
• osebnostne lastnosti: življenjske izkušnje - poklicne izkušnje posameznika, starost
(med 22-im in 45-im letom starosti) družinsko ozadje, zakonski stan;
• sposobnost ravnati z ljudmi in jasno komunicirati pisno in ustno;
• osebne vrednote: (poštenost, odgovornost - predvsem do skupnosti in etično
vedenje);
• motivacija: (biti sam svoj gospodar – neodvisnost, denar, družinska tradicija
podjetništva, gradnja kariere, zagotavljanje varnosti).
3
Tina Bratuš, dipl.socialna delavka
SOCIALNO PODJETNIŠTVO -
CILJI USTVARJANJA DRUŽBENEGA
BLAGOSTANJA
SOCIALNO PODJETNIŠTVO

V prvem delu seminarja, ki ga je vodila prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek je bil
poudarek na predstavitvi simptomov psihopatologije, saj je najpomembneje vedeti, kateri
simptomi in znaki se pojavljajo pri določeni duševni motnji in kdaj. Drugi del seminarja z
Polono Pulko, univ. dipl. soc. del. je bil teoretično obarvan ter na primeru dobre prakse
predstavljana tema, ki se nanaša na obravnavo v skupnosti pri starejših uporabnikih. Za
konec je mag. Borut Grabrijan še na kratko predstavil mrežo programov na področju
duševnega zdravja.
Odločila sem se, da nekoliko podrobneje predstavim področje psihopatologije simptomov,
saj je to področje vedno aktualna tema pogovora tako med osebami s težavami v
duševnem zdravju kot med svojci ter nami zaposlenimi. Vsebino povzemam po
predavateljici prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek.
SPLOŠNA PSIHOPATOLOGIJA
Duševnost in motnje
Duševnost je stalna in stvarna izkušnja našega delovanja in doživljanja. Omogoča stik s
samim seboj in okoljem. Je posledica delovanja možganov. Duševnost zaradi lažje
predstavljivosti razdelimo na posamezna področja. Posamezna področja so med seboj
povezana in motnje na enem se izrazijo tudi na drugih področjih. Simptome in znake
ocenimo v pogovoru z bolnikom, ali pa nanje sklepamo iz njegovega vedenja.
Zavest pomeni zavedanje sebe in sveta. Ocenjuje se budnost bolnika in bistrino njegove
zavesti.
Motnje zavesti so:
 Kvantitativne (prizadeta budnost): somnolenca (bolnik je zaspan, z dražljajem ga je
mogoče zbuditi, razgovor je možen), sopor (bolnik se na dražljaje odziva refleksno,
pogovor ni mogoč), koma (bolnik se na dražljaje ne odziva);
 Kvalitativne (prizadeta bistrina): zmedenost (bolnik slabše zaznava resničnost),
zamračenost (bolnik se ne zaveda resničnosti, lahko se vede povsem običajno,
kasneje se ničesar ne spominja – po epileptičnem napadu), delirantno skaljena
zavest (bolnik pod vplivom vidnih in slušnih halucinacij ne dojema resničnosti).
4
Mojca Mahnič, dipl.socialna delavka
DELO Z UPORABNIKI NA
PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA
Eden izmed načinov kako osebam s težavami v duševnem zdravju čim bolj učinkovito
in kvalitetno pomagati pri psihosocialni rehabilitaciji je neprestano izobraževanje, kar
pomeni udeležba na raznih izobraževanjih, seminarjih, predavanjih,…
Dne 30.10.2012 sem se udeležila seminarja, ki ga je organizirala Socialna
zbornica Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino in socialne
zadeve z naslovom Delo z uporabniki na področju duševnega zdravja s ciljem
izboljšati kvaliteto dela na področju duševnega zdravja.

Spomin je sposobnost skladiščenja in priklica določenih vsebin in njihovega
prepoznavanja. Nobena duševna dejavnost ni možna brez spomina.
Motnje spomina so:
 Kvantitativne: hipermnezija (pretiran spomin), hipomnezija (slab spomin), amnezija
(časovno jasno razmejeno obdobje za katerega se oseba ničesar ne spominja - po
pretresu možganov);
 Kvalitativne: konfabulacije (izmišljene vsebine v katere bolnik verjame).
Inteligenca je sposobnost dojeti in presoditi odnose med dejstvi ter uresničiti postopke,
usmerjene k realno zastavljenim ciljem.
Motnje so:
 Primarne: duševna manj razvitost (mejne, blage, zmerne, hude in globoke stopnje);
 Sekundarne: upad inteligence (pri demenci).
Pozornost je sposobnost usmerjena duševnosti na določene vsebine, osredotočenje pa
sposobnost vzdrževanja pozornosti na določenih vsebinah.
Motnje so:
 Slabo vzdrževanje pozornosti;
 Slaba osredotočenost.
Zaznavanje človeku omogoči ustvarjanje podobe sebe in okolja na podlagi dražljajev.
Motnje zaznavanja so lahko na vseh čutih.
Ločimo:
 Elementarne motnje zaznavanja (okvara čutil);
 Zaznavne anomalije (izkrivljene zaznave pri zlorabi nekaterih drog);
 Iluzije (resničen dražljaj z dodano lastno predstavo);
 Halucinacije (prividi, prisluhi, halucinacije telesnega občutka, halucinacije vonja in
okusa, halucinacije občutka za ravnotežje);
 Depersonalizacija in derealizacija (spremembe v doživljanju sebe in okolice).
Predstave so obsežnejša doživljanja od zaznav in zajemajo več čutil.
Motnje predstavljanja so:
 Anomalije (niso vedno znak bolezni): deja vu (zdi se nam znano, a vemo, da tega
še nikoli nismo videli, slišali,…), jamais vu (vemo, da nam bi moralo nekaj biti
znano a se nam zdi popolnoma novo doživetje);
 Spominske halucinacije (bolnik se domisli česa pozabljenega, kar pa ni resnično).
Čustvovanje služi izražanju odnosa do sebe in okolja. Ločimo afekte in razpoloženje.
Afekti so kratkotrajni in siloviti čustveni odzivi (strah, veselje, jeza, žalost, bes,…).
Razpoloženje je dolgotrajnejše čustveno stanje.
Motnje so:
 Razpoloženje, ki po globini preseže običajna čustvena nihanja: otopelost,
tesnobnost, grozavost, potrtost, otožnost, depresivnost, evforičnost, razdražljivost;
 Kratkostičnost v sprožanju afekta (majhni dražljaji sprožijo silovite čustvene
reakcije);
 Čustvena labilnost (prehitro menjavanje čustev);
 Čustvena inkontinenca (slabo obvladovanje izražanja čustev);
 Čustvena splitvenost (neodzivnost, odmaknjenost), paratimija in paramimija (oseba
pripovedi in vedenja ne spremlja s čustvi, ki jih navadno pričakujemo, pogosta pri
bolnikih s shizofrenijo.
5

6
MOJE RAZMIŠLJANJE
Prisilno pretvarjanje privlači pozornost in troši
ustvarjalno energijo. Zmanjšuje sposobnosti
posameznika, da bi harmonično deloval v svetu,
prisilno pretvarjanje ustvarja, notranji stres, ki kliče
po sprostitvi.
Včasih je rezultat tega bolezen, včasih nasilje.
Sčasoma človek izgubi stik s svojimi resničnimi
občutki. Priznanje krivde zahteva pogum. Biti
pošten je v resnici vprašanje poguma. Treba je imeti
dovolj poguma za soočenje s strahom.
Strah je prepričanje, da nismo se sposobni spopasti se
z nečim. Resničnost sestavljajo izkusva za katera
verjamemo, da so resnična. Kar je resnično za nas ni
nujno resnično za druge.
Zorka Pavlič

7
Karmen Margarit, dipl.socialna delavka
SOCIALNE IGRE
Socialne igre so v praksi razvite posebne ustvarjalne tehnike za preizkušanje in
ponazoritev številnih pomenov interakcij (medsebojnih delovanj), s katerimi se
srečujemo v vsakdanjem življenju. Izvajajo se v obliki skupinskega dela in po metodi
izkustvenega učenja. Vključujejo različne oblike izražanja. Najpogostejše je verbalno, v
neverbalno pa vključujemo likovno, glasbeno in gibalno izražanje (Virk Rode, 1998).
Socialne igre so pomembne pri oblikovanju identitete, izboljšanju komunikacije s samim
seboj in z drugimi ter pri sprejemanju in dajanju povratnih sporočil. V vajah sta
zastopana dva vidika:
 vidik igre, ki vključuje radovednost, veselje in odkrivanje novega,
 vidik komunikacije.
Socialne igre niso navadne družabne igre, čeprav se lahko uporabljajo tudi tako.
Dosežejo svoj namen, če se o dogajanju med igro po njej o tem udeleženci pogovarjajo
(kako so doživljali igro, kako so sprejeli ostale člane skupine, kako so se počutili). Med
socialne igre štejemo tiste igre, ki namesto tekmovalnosti v ospredje postavljajo
socialne odnose med ljudmi.
PRIMERI SOCIALNIH IGER
Primer 1: Sedež na moji desni je prazen
Člani sedijo v krogu. En stol je prazen. Tisti, ki ima na svoji desni prazen stol, reče:
»Sedež na moji desni je prazen. Hočem da na njem sedi…« (Pokliče nekoga iz
skupine).
Igra je neke vrste skupinski sociogram. Opazujemo lahko, kdo je koga izbral, kolikokrat
je bil kdo izbran in podobno. Igra lahko traja toliko časa, dokler se jim zdi zabavna. Če
vodja opazi, da igra izgublja svoj smisel, jo lahko prekine.
Primer 2: Kaj bi bil, če bi bil
Eden od igralcev zapusti prostor. Ostali se dogovorijo, koga iz skupine bodo imeli v
mislih. Igralec, ki je zapustil prostor se jim pridruži in s pomočjo raznih vprašanj skuša
ugotoviti, koga imajo ostali v mislih. Vprašanja so npr. taka:
 Če bi se ta oseba spremenila v barvo, kakšna bi bila?
 Kakšna bi ta oseba bila, če bi bila pokrajina?
 Kaj bi ta oseba bila, če bi bila žival?
Igro lahko igramo tudi na ta način, da si eden od članov zamisli nekoga iz skupine in vsi
ostali s pomočjo vprašanj skušajo ugotoviti, koga ima v mislih.

Med člani skupine mora pred uporabo te igre obstajati poznanstvo. Ni dobro imeti v mislih
najprej outsiderja skupine, ker se tako lahko počuti še bolj izločenega. V praksi je igra zelo
priljubljena. Daje velike možnosti ustvarjalnega mišljenja. Vodja skupine naj bo pozoren,
da bodo člani na vprašanja odgovarjali z lastnostmi predmetov in pojmov, ne pa s
človeškimi lastnostmi. Npr.: kaj bi bil, če bi bil pokrajina? Odgovori so lahko: pestra, velika,
zelena, zasnežena itd., ne pa : lena, pridna, poštena itd.
Primer 3: Verižna zgodba
Skupina se zbere v krogu, 3 – 5 članov skupine zapusti prostor (če je skupina majhna
ostanejo v prostoru samo 2, vsi ostali pa ga zapustijo). Nekdo od tistih, ki so ostali v
prostoru pove ali prebere kratko zgodbo. Nato pokliče prvega od članov, ki so zunaj. Temu
nekdo od tistih, ki so v prostoru, interpretira zgodbo kot si jo je zapomnil. On jo pove
naslednjemu, ki vstopi. To teče toliko časa, dokler ne pridejo vsi člani nazaj v skupino.
Končno verzijo nato primerjajo z originalom.
Končna verzija je navadno popačena. Skupina naj se poskuša pogovoriti o vzrokih. Ti so
lahko: subjektivna interpretacija, nepozorno poslušanje, informacija ni bila sprejeta na
način kot je predvideval oddajnik…
Primer 4: Mežikanje
Eden manj kot polovica igralcev sedi na stolih, ki so razporejeni v krogu. Eden od stolov je
prazen. Preostali udeleženci se postavijo vsak za en stol. Roke imajo ob telesu. Tisti, ki
stoji, za praznim stolom, pomežikne enemu od igralcev, ki sedijo. Ta poskuša vstati in se
usesti na prazen stol. To pa mu, tako da ga prime za ramena, poskuša preprečiti tisti, ki
stoji za njegovim stolom. Nato se stoječi in sedeči zamenjajo.
Tudi ta igra je neke vrste skupinski sociogram. Opazujemo lahko, kako jasno je
vzpostavljen kontakt, kako pogosto je kdo izbran, kakšno je obnašanje članov skupine,
kakšen je položaj na začetku.
LITERATURA:
Virk-Rode, J. in Belak-Ožbolt, J. (1998). Socialne igre v osnovni šoli. Ljubljana: ZRSŠ.
Virk-Rode, J. in, Belak-Ožbolt, J. Razred kot socialna skupina in socialne igre.
8

9
OPREDELITEV DEMENCE
Demenca pomeni hud upad razumskih funkcij. Simptomi so izrazito poslabšanje spomina,
miselna neučinkovitost, zmeden govor, izguba orientacije v prostoru in času,
nerazumevanje socialnih odnosov in nesposobnost za poklicno delo. Temu pa se
pridružujejo še nekatere osebnostne spremembe. Razlogi so različni patološki procesi v
možganih, veliko pri tem pa je še neznanega. (Pečjak 1998)
STOPNJE DEMENCE PO NAOMI FEIL
Pri demenci se stanje posameznika postopoma slabša, včasih se sicer malo popravi,
vendar se lahko kasneje slabo obdobje ponovi. To je degenerativna bolezen, zato
poznamo več stopenj. Naomi Feil (v Imperl 2003) poudarja predvsem preostale
sposobnosti oseb z demenco, na katerih lahko gradimo delo z njimi. Te stopnje so štiri:
1. stopnja - pomanjkljiva, slaba orientacija:
- se še orientirajo na osebe, čas in kraj,
- pogosto še živijo v lastnem gospodinjstvu,
- pogosto se prepirajo s sosedi ali sorodniki,
- pogosto obtožujejo druge,
- zaznavajo svoje izgube oziroma omejitve (spomin), vendar si jih ne priznavajo.
Zmožnosti:
- osebe se primerno vedejo,
- lahko naredijo kar jih prosimo, če so napotki enostavni,
- so še varne v lastnem domu,
- naloge izpolnijo brez problemov in v primernem časovnem okviru, ob ustrezni
spodbudi,
- nimajo več sposobnosti za učenje novih, kompleksnih aktivnosti,
- lahko opravijo zapleteno delo, ki ga obvladajo že od prej,
- odnosi med oskrbovalcem in osebo z demenco se spreminjajo.
2. stopnja - časovna zmedenost:
- občasna dezorientacija v času in prostoru,
- še vedno prepoznajo ljudi v svojem okolju,
- občasno opazijo svoje omejitve in so zato zelo nesrečni.
Zmožnosti:
- oseba je sposobna opraviti aktivnosti, pri osebni higieni še ne potrebuje pomoči,
- lahko opravi enostavno aktivnost brez pomoči, vendar potrebuje spodbudo, da jo
začne,
Tina Bratuš, dipl.socialna delavka
DEMENCA

- pri bolj zahtevnih oziroma sestavljenih aktivnostih, potrebuje navodila - sama lahko
- naredi tisto, kar se je že prej naučila,
- če druga oseba začne pogovor in je tema enostavna in neposredna, bo oseba v
pogovoru sodelovala,
- pri nalogah, ki jih želi početi je največkrat uspešna, potrebuje pa pomoč
oskrbovalca,
- potreben je nadzor ob primernem spoštovanju do osebe,
- svojci že potrebujejo pomoč, da bodo lažje sprejeli spremembe pri dnevnih
aktivnostih osebe,
- najpogostejši motnji čustvovanja sta depresivnost in razdražljivost.
3. stopnja - ponavljajoči se gibi:
- živijo pretežno v domovih za starejše občane, pa tudi v psihiatričnih bolnicah,
- tekajo ali kričijo skoraj nepretrgoma z neverjetno kondicijo,
- komajda še opazijo svoje primanjkljaje,
- nimajo orientacije glede oseb, časa in prostora,
- motnje čustvovanja in obnašanja (depresivnost, jezljivost, zbeganost, tavanje,
nočni nemir, sumničenje, halucinacije).
Zmožnosti:
- oseba ne more ničesar več narediti brez pomoči (verbalne ali fizične),
- oskrba v družini postane že prenaporna, zato svojci v tem obdobju že iščejo druge
rešitve,
- včasih še prepoznajo družinske člane in oskrbovalca,
- lahko še sodeluje pri nekaterih aktivnostih (npr. nakupovanje, krajši izleti),
- enostavne naloge oseba sama naredi, če jo spodbujamo in ji pomagamo,
- zapletenih nalog oseba ne more opraviti brez pomoči; svoje nezmožnosti se boji,
- naučene aktivnosti lahko opravlja, če je poskrbljeno za varno okolje,
- pogosto so ti ljudje nameščeni v domovih za stare ali dnevnih centrih - prevladuje
potreba po vodenju in pomoči.
4. stopnja – životarjenje:
- živijo skorajda izključno v domovih za starejše občane,
- na zunanje dražljaje le redko reagirajo,
- ležijo v postelji ali sedijo v vozičku. (Feil po Imperl 2003)
MODELI RAZUMEVANJA DEMENCE
Medicinski model vidi demenco kot bolezensko stanje, za katerega je značilna
poškodovanost možganov. Iz tega vidika dejansko ne moremo veliko storiti, saj je
pomembno le to, da za te ljudi čimbolj humano poskrbimo. Takšnemu razumevanju
demence sledijo negativni družbeni stereotipi in odrivanje teh ljudi na družbeni rob.
Seveda sem sodi tudi gledanje, da so le zdravniki strokovnjaki za vprašanje demence.
Socialni model upošteva, da je to, kako se oseba z demenco vede, odvisno od njene
preteklosti, splošnega zdravstvenega stanja posameznika in od številnih dejavnikov v
njenem življenjskem okolju. Predvsem so pomembni odnosi svojcev in oskrbovalcev do
teh oseb. Socialni model ni usmerjen le na samo osebo, ampak tudi na njeno socialno
okolje in na odnose med njima. To pomeni, da v tem modelu poskušamo aktivirati vse
tiste vire, ki podpirajo osebo z demenco in ji pomagajo, da čim dlje ohrani samostojnost.
10

JJJJJJJJJJJJJ
»Državljanski« model opozarja na enakopravnost oseb z demenco in na nujnost
upoštevanja vseh človekovih pravic, poleg tega pa poudarja tudi to, da ljudje z demenco
enako kot drugi prispevajo družbi. Z ustrezno skrbjo zanje lahko k temu veliko
prispevamo. Številni ljudje z demenco doživljajo fazo neverjetne ustvarjalnosti, morajo pa
imeti možnost, da jo izrazijo.
Ljudje z demenco se soočajo s hudo travmo in pri tem kažejo veliko osebno moč, so
čustveno odzivni, imajo smisel za humor ipd. Ta model zagovarja socialno
konstruktivistično stališče, po katerem so ljudje z določeno izkušnjo edini eksperti za to
področje in to velja tudi za osebe z demenco. Seveda pa moramo tisti, ki živimo ali
delamo z njimi, razviti svoje sposobnosti za komuniciranje z njimi. (Bryden 2005)
Holistični (celostni ali integrativni) model demence (Tom Kitwood v 60 letih 20. stol.)
razume demenco drugače: problem ni v bolnem človeku, ki »ima« demenco, temveč v
moteni interakciji in komunikaciji med njim in drugimi ljudmi. Osebe z demenco se včasih
vedejo nenavadno in izzivalno, prihaja do nesporazumov in motenj v odnosu in delu z
njimi, tako da ti počasi dejansko postajajo »problematični«.
Njihov nemir in težka »obvladljivost« se največkrat »rešuje« z dajanjem pomirjeval in
drugimi ukrepi, ki osebo še dodatno obremenjujejo in porinejo v apatijo. Izkušnje kažejo,
da se vedenje osebe z demenco bistveno omili v okolju, ki ji daje dovolj podpore. Delo
mora biti usmerjeno na človeka z demenco, organizirano fleksibilno in ne sme biti
odvisno od običajnih časovnih okvirov.
SOCIALNA OBRAVNAVA OSEB Z DEMENCO
Na zgoraj navedenih modelih razumevanja demence temeljijo tudi načini obravnave oseb
z demenco. V socialnem delu je nedvomno najbližji socialni model in socialna obravnava,
ki je na njem zasnovana (čeprav drži, da je v vsakem modelu kaj pomembnega, zato se
v praksi med seboj dobro dopolnjujejo). Socialni model postavlja v ospredje osebo z
demenco kot celoto duha, duše in telesa z edinstveno osebnostjo, individualno biografijo
in življenjskimi zgodbami.
K razvoju tega modela je veliko pripomogla že omenjena Naomi Feil, ki je za izhodišče
dela z osebami z demenco vzela terapijo orientacije v realnosti. Postavila je novo
razumevanje oseb z demenco, pri katerem je bistveno to, da merila in vrednote
strokovnih delavcev niso več najpomembnejša.
Naučiti se morajo sprejemati in spoštovati merila in vrednote ljudi z demenco s katerimi
delajo. Delo mora biti organizirano fleksibilno in tako, da se program prilagaja interesom
oseb z demenco. Pri tem uporabljajo najrazličnejše koncepte, ki temeljijo predvsem na
oblikovanju odnosa, validaciji (sprejemanju in potrjevanju), komunikaciji, primerni
organizaciji dela in ustrezni arhitekturi. (Imperl 2003: 9)
Ne glede na naravo obolenja je tudi človek z demenco lahko partner strokovnjaku v
procesu pomoči. Edino on sam ve kaj se z njim dogaja, kako se počuti in kaj potrebuje. V
partnerskem odnosu in v čimbolj individualizirani obliki dela, v varnem okolju nam oseba
z demenco lahko zaupa. Že sam partnerski odnos, ki ga uporabnik z demenco doživlja,
pomembno okrepi njegovo moč in mu daje občutek, da še ohranja nekaj kontrole nad
svojim življenjem.
11

12
Vsi strokovnjaki, ki neposredno delajo z osebami z demenco, morajo postati zagovorniki
pravic in interesov posameznikov in jim pomagati, da si pridobijo ali ohranijo ustrezno
mesto v skupnosti. Pri tem so pomembni tudi koncepti antidiskriminacijske usmeritve
socialnega dela, katere cilj je zagotoviti vsem enake možnosti in preprečevati vse vrste
prikrajšanosti ljudi zaradi njihove drugačnosti. V skladu s tem modelom je tudi skupnostna
skrb kot sodobna usmeritev v socialnem delu in socialnem varstvu je za osebe z demenco
še premalo razvita. Potrebno bo organizirati ustrezne programe na lokalni ravni za ljudi z
demenco, ki živijo sami ali s svojci, v obliki dnevnih centrov, skupin za samopomoč in
drugih skupinskih oblik. Nujno potrebno je, da se pri skrbi za osebe z demenco ustrezno in
dejavno povežejo različne organizacije, vladne in nevladne, predvsem pa socialna in
zdravstvena služba in pri tem v korist uporabnikov prestopijo ozke strokovne okvire.
LITERATURA
 Brandon David, Brandon Althea (1992). Praktični priročnik za osebje v službah za ljudi s posebnimi potrebami. Ljubljana: Visoka šola za
socialno delo in Pedagoška fakulteta.
 Bryden Christine (2005). Dancing with Dementia. My Story of Living Positively with DementiaLondon, Philadelphia: Jessica Kingsley Publishers.
 Fahrenfort Mary (1997). In search of the best environment. Results of five experiments in the institutional organization of care for demented
people. V: Miesen, Bere, M.L., Jones, Gemma, M.M., Care-Giving in Dementia. Research and Application. London, New York: Routledge.
 Flaker Vito, Kresal Barbara, Mali Jana, Miloševič Arnold Vida, Rihter Liljana, Velikonja Ingrid (2004). Delo z dementnimi osebami - priprava
modela obravnave oseb z demenco. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.
 Gamse Jožica (1998). Nemedikamentozni ukrepi pri demenci. V: Kogoj A.(ur.), Zdravljenje demenc. 1. psihogeriatrično srečanje, Kranjska gora.
Ljubljana: Spomončica – združenje za pomoč pri demenci.(36–43).
 Hepworth Dean. Larsen Jo Ann (1993), Direct Social Work Practice. Pacific Grove, Cal.: Brooks/Cole.
 Imperl Franci (2003), Medicinsko in psihosocialno razumevanje demence. Odsev, let. 1, 7-12.
 Imperl Franci (2000), Izobraževalni program za delo z dementnimi osebami – povzetki predavanj. Logatec: Firis Imperl&co.d.n.o.
 Marshal Mary (ur.) (2005). Perspectives on Rehabilitation and Dementia. London: Jessica Kingsley Publishers
 Miloševič Arnold Vida (2000), Profesionalne vloge socialnih delavcev pri delu s starimi ljudmi. Socialno delo 39, 4-5, 253-263.
 Muller Hergel C.(2000). Izobraževalni program za delo z dementnimi – povzetki predavanj. Logatec: Firis Imperl &co.d.n.o.
 Pečjak Vid (1998), Psihologija tretjega življenjskega obdobja. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Tudi v starosti sta priporočljivi čim večja psihična in telesna aktivnost. Raziskave kažejo, da intelektualno
delo v starosti odloži pojav bolezni, tako da se demenca pojavi kasneje, kot bi se sicer. Vsekakor velja omeniti
uravnoteženo prehrano z zadostno količino mineralov in vitaminov ter dosledno izogibanje škodljivim
razvadam, kot sta alkohol in kajenje. Tudi pri že ugotovljeni demenci je pomembno, da čim dlje ostanemo
aktivni in se v okviru svojih zmožnosti ukvarjamo z dejavnostmi, ki nas zanimajo.

13
ZIMA
Zima je prišla.
Pobelila nam je kraj.
Slovenija naša prelepa se v snegu
sveti.
Alpe naše bele kape imajo.
Mi pa ponosno doma grejemo se.
Tamara G.
NOVOLETNA
Novo leto je prišlo.
Minilo staro je težko.
Smrekico okrasili smo.
Jaslice postavili v božičnem
dnevu smo.
Daril se veselimo, najbolj pa
zdravja, sreče in lepih dni ter
veselo v leto 2013 odrvimo vsi.
Tamara G.

Koordinatorji za obravnavo v skupnosti izvajajo pomoč osebam, ki ne potrebujejo več
zdravljenja v psihiatrični bolnišnici ali nadzorovani obravnavi vendar potrebujejo pomoč
pri psihosocialni rehabilitaciji, vsakdanjih opravilih, urejanju življenjskih razmer in
vključevanju v vsakdanje življenje na podlagi načrta obravnave. Oseba se obravnava
samo če poda pisno privolitev v načrt obravnave v skupnosti. Koordinator skupaj z osebo
in multidisciplinarnim timom pripravi načrt obravnave, ki ga sprejme center za socialno
delo. Multidisciplinarni tim sestavljajo psihiater, patronažna sestra, predstavnik centra za
socialno delo in nevladnih organizacij, najbližja oseba in drugi, ki lahko vplivajo na potek
obravnave v skupnosti in ga imenuje center za socialno delo. Koordinator in izvajalci
obravnave v skupnosti sodelujejo pri izvajanju načrta obravnave v skupnosti. Koordinator
opravlja predvsem naslednje naloge:
 pripravi, koordinira in nadzira izvajanje načrta obravnave v skupnosti,
 organizira in vodi multidisciplinarni tim,
 nudi strokovno podporo in podporo glede namestitve izvajalcem obravnave v
skupnosti,
 skrbi za evidenco obravnav v skupnosti.
Trenutno je na centrih za socialno delo zaposlenih 25 koordinatorjev, ki pokrivajo 8
slovenskih regij. (Vir: http://www.scsd.si/).
Primorska regija
Primorsko regijo pokrivajo 5 koordinatorjev za obravnavo v skupnosti, s sedežem na:
 CSD Koper, ki opravlja delo za CSD Koper, CSD Izola, CSD Piran in CSD Sežana;
Koordinatorica: Gigliola Kovač, univ. dipl. soc. del.
CSD Koper, Cankarjeva ulica 6, 6000 Koper
Telefon: 05 663 45 62, 041 668 952
E-pošta: gigliola.kovac@gov.si
 CSD Nova Gorica, ki opravlja delo za CSD Nova Gorica, CSD Tolmin in CSD Ajdovščina;
Koordinatorica: mag. Katjuša Stanič, univ. dipl. soc. del.
CSD Nova Gorica, Delpinova ulica 18 b, 5000 Nova Gorica
Telefon: 05 335 33 19, 031 682 908
E-pošta: katjusa.stanic@gov.si
Koordinatorica: Nataša Novak, univ. dipl. soc. del.
Telefon: 05 330 27 07, 031 665 013
E-pošta: natasa.novak1@gov.si
 CSD Idrija ki opravlja delo za CSD Idrija, CSD Postojna, CSD Ilirska Bistrica, CSD Cerknica in CSD Logatec.
Koordinatorica: Irena Ogrič, univ. dipl. soc. del.
CSD Idrija, Vojkova ulica 2, 5280 Idrija
Telefon: 05 373 46 07, 041 341 334
E-pošta: irena.ogric@gov.si
Koordinator: Janez Tušar, magister socialnega dela
Telefon: 05 373 46 13, 031 717 413
E-pošta: janez.tusar@gov.si
14
KOORDINATORJI ZA OBRAVNAVO OSEB
V SKUPNOSTI S TEŽAVAMI
V DUŠEVNEM ZDRAVJU
Koordinatorji za obravnavo v skupnosti izvajajo pomoč osebam, ki ne potrebujejo več
zdravljenja v psihiatrični bolnišnici ali nadzorovani obravnavi vendar potrebujejo pomoč
pri psihosocialni rehabilitaciji, vsakdanjih opravilih, urejanju življenjskih razmer in
vključevanju v vsakdanje življenje na podlagi načrta obravnave. Oseba se obravnava
samo če poda pisno privolitev v načrt obravnave v skupnosti. Koordinator skupaj z osebo
in multidisciplinarnim timom pripravi načrt obravnave, ki ga sprejme center za socialno
delo. Multidisciplinarni tim sestavljajo psihiater, patronažna sestra, predstavnik centra za
socialno delo in nevladnih organizacij, najbližja oseba in drugi, ki lahko vplivajo na potek
obravnave v skupnosti in ga imenuje center za socialno delo. Koordinator in izvajalci
obravnave v skupnosti sodelujejo pri izvajanju načrta obravnave v skupnosti. Koordinator
opravlja predvsem naslednje naloge:
 pripravi, koordinira in nadzira izvajanje načrta obravnave v skupnosti,
 organizira in vodi multidisciplinarni tim,
 nudi strokovno podporo in podporo glede namestitve izvajalcem obravnave v
skupnosti,
 skrbi za evidenco obravnav v skupnosti.
Trenutno je na centrih za socialno delo zaposlenih 25 koordinatorjev, ki pokrivajo 8
slovenskih regij. (Vir: http://www.scsd.si/).
Primorska regija
Primorsko regijo pokrivajo 5 koordinatorjev za obravnavo v skupnosti, s sedežem na:
 CSD Koper, ki opravlja delo za CSD Koper, CSD Izola, CSD Piran in CSD Sežana;
Koordinatorica: Gigliola Kovač, univ. dipl. soc. del.
CSD Koper, Cankarjeva ulica 6, 6000 Koper
Telefon: 05 663 45 62, 041 668 952
E-pošta: gigliola.kovac@gov.si
 CSD Nova Gorica, ki opravlja delo za CSD Nova Gorica, CSD Tolmin in CSD Ajdovščina;
Koordinatorica: mag. Katjuša Stanič, univ. dipl. soc. del.
Telefon: 05 335 33 19, 031 682 908
E-pošta: katjusa.stanic@gov.si
Koordinatorica: Nataša Novak, univ. dipl. soc. del.
Telefon: 05 330 27 07, 031 665 013
E-pošta: natasa.novak1@gov.si
 CSD Idrija ki opravlja delo za CSD Idrija, CSD Postojna, CSD Ilirska Bistrica, CSD Cerknica in CSD Logatec.
Koordinatorica: Irena Ogrič, univ. dipl. soc. del.
Telefon: 05 373 46 07, 041 341 334
E-pošta: irena.ogric@gov.si
Koordinator: Janez Tušar, magister socialnega dela
Telefon: 05 373 46 13, 031 717 413
E-pošta: janez.tusar@gov.si
14
KOORDINATORJI ZA OBRAVNAVO OSEB
V SKUPNOSTI S TEŽAVAMI
V DUŠEVNEM ZDRAVJU

15
GRADIMO ODPRTO DRUŽBO!
V sodelovanju z vsemi člani društva »VEZI« sem dobila to idejo, da vam
napišem nekaj misli ob iztekajočem se letu 2012.
Čeprav so razmere v državi Sloveniji resne in težke, pa se dejavnosti v našem
društvu zelo dobro izvajajo. Veselim se prihodov v dnevni center, saj je
organizacija dobra in lepo preživim dan v dnevnem centru v Štorjah.
Kljub črnim oblakom, ki se zgrinjajo nad našo državo, pa ne vržimo puške v
koruzo.
ZA USPEH MORAMO IMETI POGUM.
Delo krepi človeka.
V društvu sem spoznala prave prijatelje, s katerimi kvalitetno preživljam
svoj prosti čas. V mojem interesu je v letu 2013, da se še naprej družimo,
sodelujemo in pomagamo ustvarjat v delavnicah ter drug drugemu.
3 dni pred Božičem uživam v dobri hrani, počitku in spanju.
Naj bo lep in miren Božič, želim vsem članom in zaposlenim v Društvu.
MOJE VOŠČILO V NOVEM LETU JE:
»DA NAJDEMO V ŽIVLJENJU PRAVO MOTIVACIJO IN DA
RASTEMO IN SE RAZVIJAMO«.
Zorka Pavlič

16
TI LOVEC SI , JAZ PLEN!
Zemlja se sesuje
in midva sva ostala.
Gledam tvoje oči,
topim se ob pogledu nanj.
A sva si iz nasprotnih si svetov.
Iz nasprotnih delov teme.
Tvoj teritorij in gospodar zunaj luna je.
Moj pa oko, mačje oko.
Ti se braniš z zobmi,
jaz s kremplji.
Ti lovec si, jaz plen.
Nasprotna sva si
naj je najina ljubezen še tako velika.
Ti lovec si, jaz plen.
Tako bo vedno.
Ti hudoben volk si,
jaz ranljiva mačka.
Ti genialen lovec,
jaz tvoj lahek plen.
Tako bo vedno
naj bo najina ljubezen še tako velika,
saj najina usoda je,
da braniva se do konca.
Saj najina usoda je,
da boriva se do konca.
VIOLETA MIHALIČ

17
V SPOMIN ANDREJU PUČKU
Tam, kjer si ti,
ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh
nam v srcih še živi.
Nihče ne ve, kako boli,
ko se zavemo, da te več ni.
V začetku septembra nas je nepričakovano zapustil Andrej
Pučko - dimnikar iz Rodika. Spominjali se ga bomo kot
vestnega in dobrega človeka ter požrtvovalnega gasilca PGD
Divača.
Ohranjali ga bomo v naših mislih.
Sostanovalci Stanovanjske skupine Divača,
člani in zaposleni Društva »VEZI« s predsednico
ga. Vido Mesar.
17
V SPOMIN ANDREJU PUČKU
Tam, kjer si ti,
ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh
nam v srcih še živi.
Nihče ne ve, kako boli,
ko se zavemo, da te več ni.
V začetku septembra nas je nepričakovano zapustil Andrej
Pučko - dimnikar iz Rodika. Spominjali se ga bomo kot
vestnega in dobrega človeka ter požrtvovalnega gasilca PGD
Divača.
Ohranjali ga bomo v naših mislih.
Sostanovalci Stanovanjske skupine Divača,
člani in zaposleni Društva »VEZI« s predsednico
ga. Vido Mesar.

V okviru Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) Sežana se izvajajo trije socialno
varstveni programi: Pomoč osebam s težavami v duševnem zdravju, program Kakovostno
staranje in sožitje generacij in program Pomoč brezdomnim in ostalim rizičnim skupinam
prebivalstva. Programi so organizirani kot dodatne storitve, ki jih CSD Sežana nudi ljudem
potrebnim pomoči, ki živijo na območju Upravne enote Sežana (v nadaljevanju UE
Sežana).
Delovanje programov omogočajo vse štiri občine UE Sežana (Divača, Hrpelje-Kozina,
Komen in Sežana). To omogoča, da so vse storitve, ki jih v okviru programov nudimo, za
vse uporabnike programov brezplačne.
Posebnost naših programov je, da se delo izvaja na terenu oz. na domu osebe, ki pomoč
potrebuje. Takšen način dela temelji na načelih enake dostopnosti in proste izbire
različnih oblik pomoči. To omogoča, da je pomoč široko dostopna kar najširšemu krogu
ljudi. Področje, ki ga pokriva CSD Sežana, je namreč precej geografsko razvejano in s
slabo urejenimi prometnimi povezavami, dodatno oviro pri prevozih pa pogosto
predstavlja tudi slabo finančno stanje ali gibalna oviranost vključenih.
Delo na terenu je najučinkovitejša oblika dela, saj se le na ta način lahko kakovostno
rešuje stiske in težave najranljivejših, ki bi v nasprotnem primeru ostali brez potrebnih
oblik pomoči. To tudi omogoča, da ljudje dalj časa ostajajo v svojem domačem okolju in jih
ni potrebno nameščati v institucije, kot so domovi za ostarele, stanovanjske skupine,
socialno varstveni zavodi,…
Storitve, ki jih v okviru izvajanja programov nudimo:
 razbremenilni pogovori, družabništvo, krepitev virov moči, spodbujanje
kratkočasnih dejavnosti (ustvarjalne delavnice, ročna dela, vključevanje v
društva)…,
 pomoč pri urejanju zdravstvenih storitev (pomoč pri urejanju zdravstvenega
zavarovanja, pomoč in podpora pri stikih z zdravstvenimi službami in po potrebi
spremstvo na preglede),
 informiranje in pomoč pri uveljavljanju pravic v okviru CSD-ja in informiranje o
storitvah, postopkih in oblikah pomoči, ki jim jo lahko nudijo tudi druge službe,
društva in organizacije v lokalnem okolju,
 pomoč pri iskanju rešitev za lajšanje finančnih stik,
 pomoč pri urejanju in premagovanju osebnih stisk,
 urejanje in dajanje podpore pri odločanju za namestitev v institucionalno varstvo
oz. pomoč pri iskanju prenočišča ali nastanitve,
 pomoč pri vzpostavitvi socialnih stikov s sorodniki, sosedi, prijatelji.
Pomembno je poudariti, da vsak primer in njegove potrebe obravnavamo individualno in je
od tega odvisna tudi vrsta in obseg storitev, ki jih nudimo v okviru programa.
18
DOPOLNILNE DEJAVNOSTI CENTRA
ZA SOCIALNO DELO SEŽANA

Kdo se vključuje v posamezne programe?
V program »Pomoč brezdomnim in ostalim rizičnim skupinam prebivalstva« se vključujejo
predvsem brezdomne osebe in tisti, ki jim brezdomnost zaradi različnih razlogov
neposredno grozi, dolgotrajno brezposelne osebe in zato tudi dolgotrajni prejemniki
denarne socialne pomoči ter posamezniki in družine, ki se z revščino iz meseca v mesec
komajda spopadajo.
Poslanstvo programa »Kakovostno staranje in sožitje generacij« je ustvarjanje pogojev in
možnosti za kakovostno bivanje starih ljudi, ki so osamljeni, materialno ogroženi, bolni,
gibalno ovirani, s težavami v duševnem zdravju, umirajoči in tisti, ki nimajo svojcev oz.
bližnjih, ki bi jim pomagali. V okviru programa se spodbuja tudi medgeneracijsko
povezovanje ter krepitev solidarnosti v družbi.
Program »Pomoč osebam s težavami v duševnem zdravju in njihovim svojcem« je
namenjen ljudem z dolgotrajno duševno stisko pri polnovrednejšem vključevanju v
vsakdanje življenje. Pogosto so to osebe, ki še živijo v domačem okolju s svojimi
sorodniki, zato je pomembno, da se tudi oni vključujejo v reševanje stisk, ki jih tudi sami
doživljajo ob osebi z duševnimi težavami. Tudi ta skupina ljudi je zaradi nezmožnosti
zaposlitve pogosto soočena z materialno stisko.
V okviru delovanja programov se uspešno povezujemo in sodelujemo tudi z drugimi
zavodi in institucijami, ki delujejo na področju zdravstva in socialnega varstva,
humanitarne organizacije, razna društva, domovi za starejše in drugi.
Programi vse bolj obsegajo tudi način dela s skupino (športne aktivnosti, kreativne
delavnice, informativni dnevi), ki spodbuja medgeneracijsko sodelovanje in vključevanje
posameznikov v lokalno okolje.
Za kontakt in več informacij o možnosti vključitve v program in o storitvah programov
lahko pokličete na CSD Sežana (05 969 4020), kjer vas bodo usmerili k ustreznemu
izvajalcu programa.
Izven našega delovnega časa se lahko v stiski obrnete na številko za klice v sili (policija -
113, reševalna služba in gasilci - 112).
Izvajalci programov: Klemen, Mojca in Simona
19

20
PRAZNIKI SO ŽE PRED VRATI
December je najlepši mesec v letu. To je čas obdarovanja.
Čas prčakovanja. Pričakujemo tri dobre može Sv.miklavža,
božička in dedka mraza.
V tem času si okrasimo prostore, okrasimo novoletno jelko
in postavimo jaslice. Na jelki prižgemo razno barvne lučke
vse je praznično. Mamica speče dobro potico in druge dobrote.
MENI BOŽIČNI ČAS VELIKO POMENI.
Lepo se mi zdi, ko se vse blešči v lučkah.
Zvonovi zvonijo in vabijo k polnočnici na začetku zapojejo sveta
noč. Vse lepo pozdravljam.
V letu 2013 pa vam želim veliko sreče,
zdravja in veselja.
To je za Vas vse moja želja.
Lepo vas pozdravljam.
Alenka Šmidt
.

21
UTRINKI AKTIVNOSTI V DRUŠTVU »VEZI«
V društvu »VEZI« čez celo leto organiziramo razne prireditve,
dogodke, praznovanja, izlete,... Na te prireditve povabimo vse naše
uporabnike, njihove svojce, člane in članice lokalnih skupnosti. Pri
tem se uporabniki družijo med seboj, spoznavajo nove ljudi,
znamenitosti, zunanji člani lokalne skupnosti pa spoznavajo naše
delo in poslanstvo.

SREČANJE ČLANOV
MEDGENERACIJSKIH SKUPIN
V LIPICI
V dneh, ko se pomlad prevesi v poletje in noč daruje čas dnevu, nastopi dan,
ko se vsako leto odpravimo na pot v Dolino Lurške Matere Božje.
Društvo Jesen iz Ilirske Bistrice, ki spada v Kraško – Notranjsko sekcijo Skupin
starih ljudi za samopomoč vsako leto organizira skupno srečanje in druženje v
Lipici, za člane in voditelje vseh skupin starih ljudi za samopomoč iz Kraško –
Notranjskega dela Slovenije.
Na lep sončni dan smo se člani različnih skupin za samopomoč iz bistriškega zbrali na
avtobusni postaji. Pričakala nas je gospa Azra, prostovoljka, voditeljica skupine za
samopomoč, že zjutraj vsa vedra in nasmejana. Pot smo nadaljevali proti Postojni, kjer se
nam je pridružila dolgoletna prostovoljka Društva »VEZI« in voditeljica skupine za
samopomoč v SS Postojna gospa Mira Lenarčič ter člani skupine za samopomoč iz
Stanovanjske skupine Postojna. Zbrani na avtobusu smo celo pot prepevali in se skupaj
veselili.
Nato je sledil glavni cilj – Lipica. V dolini, pri kapeli Lurške Matere Božje, so nas pričakali
zbrani člani skupin starih ljudi za samopomoč in voditeljice iz Cerknice ter člani skupin, ki
delujejo v okviru Območnega združenja Rdečega križa Sežana, med njimi tudi skupina
»HRAST«, ki se ob torkih srečuje z voditeljico Zdenko Furlan v prostorih dnevnega
centra Društva »VEZI« v Štorjah. Poleg njih pa so se pridružili tudi člani skupin za
samopomoč iz Socialno-varstvenega zavoda Dutovlje. Vsem udeležencem tega srečanja
je bila omogočena tudi udeležba pri sveti maši. Med maševanjem je župnik poudaril, kako
pomembno je za ljudi druženje, ter čas, ki si ga vzamemo za pogovor z ostalimi
ljudmi. Prav tako pa je tudi pomembno, da drug drugemu ne delamo slabo. Po koncu
svete maše je sledilo druženje ob drobnem pecivu in sokovih. Sklepali smo nova
poznanstva, se pogovorili s tistimi, ki jih že dolgo nismo videli. Vsekakor je čas prehitro
minil in že se je bilo treba vrniti domov. Obljubili smo si, da se drugo leto zopet vidimo.
Barbara Uljan, dipl.soc.del.
Avtor fotografij: Valerijo Jurca, SS Postojna
Pot proti dolini Lurške
Matere Božje
Tina in Miran na poti
22

Kapelica Lurške Matere Božje v Dolini
je bila posvečena l. 1889. Polkrožno
zaključena niša kapelice je vklesana v
živo skalo, zapirajo jo kovana vratca.
Pred nišo je manjša oltarna miza.
Vanjo je postavljen kip Lurške Matere
Božje. Prvotni kip je postavil 1. maja
1892 don Edmondo Legato,
lipiški kaplan.
Okrog kapelice je postavljena kovana
ograja kot vrtič.
Z dna vrtače do platoja s kapelico
vodijo kamnite stopnice.
Sveta maša
Udeleženci srečanja pri sveti maši
Član Društva »VEZI« Marjan
Uljančič pri branju berila
Udeleženci pri molitvi,…
23
Kapelica Lurške Matere Božje
Kapelica Lurške Matere Božje v Dolini
je bila posvečena l. 1889. Polkrožno
zaključena niša kapelice je vklesana v
živo skalo, zapirajo jo kovana vratca.
Pred nišo je manjša oltarna miza.
Vanjo je postavljen kip Lurške Matere
Božje. Prvotni kip je postavil 1. maja
1892 don Edmondo Legato,
lipiški kaplan.
Okrog kapelice je postavljena kovana
ograja kot vrtič.
Z dna vrtače do platoja s kapelico
vodijo kamnite stopnice.
Sveta maša
Udeleženci srečanja pri sveti maši
Član Društva »VEZI« Marjan
Uljančič pri branju berila
Udeleženci pri molitvi,…
23
Kapelica Lurške Matere Božje

Člani skupin za samopomoč iz Društva »VEZI«
Po končani sveti maši,…
Čas za druženje, pogovor ob kavi in pecivu
…je sledilo druženje,...
24

PREDSTAVITEV DRUŠTVA »VEZI«
V LIPICI OB MEDNARODNEM
TEKMOVANJU V DRESURNEM
JAHANJU
Kobilarna Lipica je zibelka vseh lipicanskih konj na svetu. Danes je eden najlepših kulturno-
zgodovinskih spomenikov Republike Slovenije, njena bogata zgodovina pa sega v daljne leto 1580.
Mednarodno tekmovanje v dresurnem jahanju v Lipici, je ponovno navduušilo številne
obiskovalce in tekmovalce.
Mednarodno tekmovanje v dresurnem jahanju, ki že tradicionalno poteka v Lipici,
sodi med najbolj prestižna tekmovanja v tej disciplini. Tekmovalci jahajo vnaprej
predpisane naloge različnih težavnostnih stopenj, zadnji dan pa se najboljši pomerijo v
prostem programu z glasbo, kjer lahko gledalci občudujejo najbolj atraktivne nastope.
Dresurno jahanje kot tekmovalna disciplina poudarja predvsem popoln, usklajen razvoj
psihofizičnih lastnosti konja. V tekmovalnih nalogah so se obdržali skoraj vsi elementi
klasične šole, s poudarkom na lepoti gibanja in harmoničnem, skoraj neopaznem vplivanju
jezdeca na konja. Šolanje konja za tekmovanje v dresurnem jahanju je izredno zahtevno in
dolgotrajno delo. Zahteva veliko znanja, občutka in potrpežljivosti, saj potrebuje konj za
nastop v najtežjih tekmovalnih kategorijah kar pet do šest let šolanja.
Člani Društva »VEZI« smo se v Lipici predstavili s promocijo izdelkov, ki nastajajo v okviru
Programa SONČNI TOBOGAN - MREŽA KREATIVNIH DELAVNIC. Kreativne delavnice
potekajo v programu Mreža dnevnih centrov Štanjel, Štorje, Ilirska Bistrica, ki omogoča
ljudem s težavami v duševnem zdravju možnosti za pridobivanje novih funkcionalnih znanj,
kakor tudi pogoje za višji nivo kvalitete njihovega življenja in socialno vključenost.
Omenjene aktivnosti v dnevnih centrih se izvajajo, vsak dan in so na voljo vsem
zainteresiranim uporabnikom, kakor tudi članom širše skupnosti.
V Društvu »VEZI« se zavedamo, da lahko s promocijo in ozaveščanjem dvignemo
raven skrbi uporabnikov za ohranjanje, oziroma izboljšanje lastnega duševnega
zdravja in zmanjšamo breme stigme oseb s težavami v duševnem zdravju. Duševno
zdravje je sestavni del zdravja, zato sta tudi promocija duševnega zdravja in preventiva
duševnih motenj pomemben del krepitve zdravja in preventive bolezenskih motenj.
Delujeta na ravni posameznika in družbe, da bi se izboljšala kakovost življenja
posameznikov in zmanjševala bremena družbe, povezana z duševnim zdravjem.
Promocijske in preventivne dejavnosti krepijo varovalne dejavnike in zmanjšujejo vpliv
dejavnikov tveganja.
Karmen Margarit, dipl.soc.del
Avtor fotografij: Martina Boštjančič
25

Ob tej priložnosti se zahvaljujmo vodstvu Kobilarne Lipica, ki nam omogoča brezplačno
sodelovanje in predstavitev na promocijskih stojnicah, s katero uspešno izvajamo socialno
preventivo.
26

DRUŠTVO »VEZI«
NA LETOVANJU V FIESI
Kot vsako leto je Društvo »VEZI« tudi letos v okviru programa »Na krilih športa« organiziralo
letovanje v Počitniškem domu Breženka v Fiesi in sicer od 2. do 6. julija.
Namen športno - rekreativnega programa je osebam s težavami v duševnem zdravju
pomagati pri skrbi za svoje telesno in duševno zdravje. Poudarek je predvsem na tem,
da se njihov interes po raznih aktivnostih še poveča in da se čutijo vključeni v neko
organizirano celoto. Pri tem se stkejo nova spoznanja, že obstoječe vezi pa se še bolj
utrdijo in s tem pripomorejo k manjšemu občutku izključenosti, manjvrednosti in
osamljenosti.
Poleg treh spremljevalcev se je letovanja udeležilo 27 uporabnikov, ki obiskujejo
dnevne centre ali živijo v stanovanjskih skupinah. Na letovanju so nas obiskali tudi
uporabniki Dnevnega centra Štorje in Ilirska Bistrica. Bili smo prijetna druščina, ki je
uživala v morskih radostih in medsebojnem druženju.
Nastanjeni smo bili v počitniškem domu, ki leži prav ob morju. Lokacija je res prijetna, saj
omogoča različne možnosti oddiha, rekreacije, prijetnih sprehodov ob morju, urejene
plaže,… Zelo lepo pa je tudi urejena sprehajalna steza od Fiese pa vse do Pirana, katero
smo večkrat tudi zelo radi prehodili.
Piran kot staro slovensko mesto nas je vse očaralo. Že prihod na stare tlakovane poti, ki
so speljane med hišami, ti pričarajo stari duh mesta. Lahko rečemo, da je Piran naše
mesto z dušo. Radi smo se sprehodili po Tartinijevem trgu, si ogledali stojnice ob morju,
si privoščili zelo dober sladoled, ali pa se le usedli ob morju in poklepetali.
Na letovanju smo se poleg kopanja posvetili tudi druženju in igranju družabnih iger. Vsak
večer smo se odpravili na sprehod v Piran, kjer smo si ogledali stalno razstavo
školjk, ki ji je avtor Jan Simič nadel ime Čarobni svet školjk. Avtor razstave že od
otroštva zbira in raziskuje ter katalogizira hišice polžev in školjk z vsega sveta. Na stalni
razstavi smo tako občudovali 1800 lupinic školjk, polžev in fosilov z vsega sveta. Videli
smo lupino največjega polža na svetu, hišice polže, ki so jih zaradi redkosti smeli nositi
samo poglavarji oddaljenih otočij, svetleče lupine, s katerimi so nekoč lahko kupili sužnja,
školjke z osupljivimi vzorci, bisere … Niti misliti si ne morete, kaj vse krasi dna oceanov!
Školjke in polži so ena starejših skupin živali na našem planetu. Med evolucijo so se
razvili v toliko neverjetnih oblik, si nadeli tako raznolike vzorce in zrasli do tako mogočnih
razsežnosti, da je včasih kar težko verjeti, da so nekateri med njimi sorodniki navadnega
vrtnega polža, ki ga pozna večina ljudi. Poleg razstave školjk pa smo si ogledali tudi
Tartinijevo sobo.
27

Vreme nam je bilo vse dni lepo naklonjeno, na trenutke je bilo celo prevroče, zato smo se
na plaži skrivali bolj v senci dreves. Večere smo si krajšali s sprehodi po obali, klepetom,
radi smo posedeli tudi pred samim domom, ali pa se pomerili v namiznem tenisu, košarki
in badmintonu.
Čas je kar hitro mineval in prišel je dan ponovnega odhoda domov. Polni lepih vtisov, smo
se poslovili in podali na pot. Vsi smo se strinjali, da je tu v Fiesi res lepo in da se bomo
sem radi vrnili.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo sofinancerjem in sicer:
Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve,
Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij-FIHO in vsem, ki so
nam pomagali pri organizaciji letovanja.
Sabina Polh, str.sodelavka
Avtor fotografij: Valerijo Jurca in Sabina Polh
Skupinska slika udeležencev letovanja v Fiesi 2012
28
Vreme nam je bilo vse dni lepo naklonjeno, na trenutke je bilo celo prevroče, zato smo se
na plaži skrivali bolj v senci dreves. Večere smo si krajšali s sprehodi po obali, klepetom,
radi smo posedeli tudi pred samim domom, ali pa se pomerili v namiznem tenisu, košarki
in badmintonu.
Čas je kar hitro mineval in prišel je dan ponovnega odhoda domov. Polni lepih vtisov, smo
se poslovili in podali na pot. Vsi smo se strinjali, da je tu v Fiesi res lepo in da se bomo
sem radi vrnili.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo sofinancerjem in sicer:
Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve,
Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij-FIHO in vsem, ki so
nam pomagali pri organizaciji letovanja.
Sabina Polh, str.sodelavka
Avtor fotografij: Valerijo Jurca in Sabina Polh
Skupinska slika udeležencev letovanja v Fiesi 2012
28

LETOVANJE FIESA 2012
Letos nam je bilo vreme naklonjeno, zato smo na plaži še toliko bolj uživali in se res lepo imeli.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali pri realizaciji letovanja, ki našim
uporabnikom ogromno pomeni.
29

AKTIVNOSTI NA PLAŽI – KOPANJE, SONČENJE, BRANJE
ČASOPISA, IGRANJE ODBOJKE, …
Naš Emil Kovačič
Plaval je tudi Gregor
Prijetno sončenje na plaži,…
Andrej se je posvetil novicam,…
Vsakodnevno smo odigrali tudi
pravi turnir v odbojki V senci smo igrali tudi karte
30

NEKATERI SO SE TUDI POTAPLJALI,…
Predpriprave na potop, Matjaž se je pod mentorstvom
podal na svoj prvi potop,…
Obvezna oprema - zaščitna obleka ter namestitev potapljaških jeklenk
31
pridobil je tudi diplomo… po potopu,…

DRUŽENJE NA PLAŽI
Ni ga lepšega kot morje, sonce, …
Vili je poskrbel za dodatno zaščito
pred soncem,…
Skupno slikanje za spomin na poletje
In Jožica, ki se letovanja udeležuje že
več let
32

POPOLDANSKI SPREHODI V PIRAN
33
Vsakodnevni sprehodi od Fiese do
starega pristaniškega mesta Piran
Naš fotograf Valerijo Jurca je
poskrbel za dobre fotografije
Skupinsko slikanje na trgu

OGLED RAZSTAVE – ČAROBNI SVET ŠKOLJK
Ogledali smo si čudovito razstavo ČAROBNI SVET ŠKOLJK, na kateri smo se potopili v
globine morja in spoznali bitja raznovrstnih oblik in vzorcev.
34

OGLED TARTINIJEVE SPOMINSKE SOBE
Ogledali smo si Tartinijevo spominsko sobo s predmeti, ki jih je umetnik zapustil družini Tartini.
Najzanimivejši eksponati so: posmrtna maska, mojstrova violina, črtalnik, bakrorez z upodobitvijo
Tartinijevih sanj in Tartinijev portret v olju. Med rokopisnim gradivom je najbolj zanimivo pismo slavni
violinistki, Tartinijevi učenki Maddaleni Lombardini, v katerem razlaga pravila lokovne tehnike.
35
35
35

ZAKLJUČEK LETOVANJA
36
Skupinska slika ob zaključku letovanja
Še skupinski pozdrav od udeleženih na letovanju 2012

LETOVANJE V FIESI
Kot lansko leto je tudi letos organiziralo Društvo »VEZI« letovanje v Fieso in sicer
s pričetkom v ponedeljek 2.7.2012 in do petka 6.7.2012.
Bilo je lepo sončno vreme, ko smo v ponedeljek prispeli v Fieso, tako da so se nekateri
šli že prvi dan kopat na plažo. Jaz sem jih fotografiral. Malo je tudi meni prijal odhod na
plažo. V Breženki je bilo lepo hladno v sobah, zunaj je pa bilo zelo toplo. Jaz sem bil
predvsem v sobi, drugi pa so se kopali in sončili na plaži do kosila v Breženki. Po kosilu
so nekateri ponovno šli na kopanje in sončenje, jaz pa sem jih fotografiral za Metuljčka.
Po večerji, ki je bila ob 18 30h smo malo še počivali do 19 10h in se nato peš odpravili v
Piran. V Piranu je bilo zvečer zelo lepo. Polizali smo vsak svoj sladoled in naredil sem
skupinsko fotografijo. Drugi dan v torek, smo pred osmo zjutraj vstali, popili jutranjo
kavico in se odpravili k zajtrku. Kasneje smo se odpravili na plažo na sončenje do kosila.
Po kosilu so šli nekateri ponovno na plažo se sončiti do večerje in nato po večerji v Piran
na sladoled.
Zjutraj v sredo smo ponovno na vse zgodaj popili toplo kavico in pozajtrkovali ob osmi uri
in se nato odpravili na plažo, sledilo je kosilo, nato so nekateri šli na plažo jaz sem ležal
v svoji sobici. Zvečer pa smo se po večerji odpravili peš v Piran na ogled razstave
Čarobni svet školjk malo pohajkovali po Piranu in se nato v sredo zvečer vrnili nazaj v
Fieso, ter šli spat. V četrtek zjutraj smo pred osmo vstali popili kavico, ter pozajtrkovali.
Nekateri so se odpravili na plažo spet do kosila. Zvečer po večerji smo ponovno šli v
Piran na ogled Tartinijeve sobe jaz sem fotografiral. Na Tartinijevem trgu je prav ta večer
potekal festival mladih, kateri so izvajali razne akrobacije ter smo se jih ogledali do pozne
ure in se nato odpravili nazaj v Fieso spat. Naslednje jutro smo spakirali svoje potovalke
in se odpravili na kavico in zajtrk po zajtrku smo čakali do desete ure in pol na našega
Mirana in Tino, da smo se vračali domov vsak na svoj dom.
Valerijo Jurca, SS Postojna
Avtor fotografije: Sabina Polh
37
LETOVANJE V FIESI
Kot lansko leto je tudi letos organiziralo Društvo »VEZI« letovanje v Fieso in sicer
s pričetkom v ponedeljek 2.7.2012 in do petka 6.7.2012.
Bilo je lepo sončno vreme, ko smo v ponedeljek prispeli v Fieso, tako da so se nekateri
šli že prvi dan kopat na plažo. Jaz sem jih fotografiral. Malo je tudi meni prijal odhod na
plažo. V Breženki je bilo lepo hladno v sobah, zunaj je pa bilo zelo toplo. Jaz sem bil
predvsem v sobi, drugi pa so se kopali in sončili na plaži do kosila v Breženki. Po kosilu
so nekateri ponovno šli na kopanje in sončenje, jaz pa sem jih fotografiral za Metuljčka.
Po večerji, ki je bila ob 18 30h smo malo še počivali do 19 10h in se nato peš odpravili v
Piran. V Piranu je bilo zvečer zelo lepo. Polizali smo vsak svoj sladoled in naredil sem
skupinsko fotografijo. Drugi dan v torek, smo pred osmo zjutraj vstali, popili jutranjo
kavico in se odpravili k zajtrku. Kasneje smo se odpravili na plažo na sončenje do kosila.
Po kosilu so šli nekateri ponovno na plažo se sončiti do večerje in nato po večerji v Piran
na sladoled.
Zjutraj v sredo smo ponovno na vse zgodaj popili toplo kavico in pozajtrkovali ob osmi uri
in se nato odpravili na plažo, sledilo je kosilo, nato so nekateri šli na plažo jaz sem ležal
v svoji sobici. Zvečer pa smo se po večerji odpravili peš v Piran na ogled razstave
Čarobni svet školjk malo pohajkovali po Piranu in se nato v sredo zvečer vrnili nazaj v
Fieso, ter šli spat. V četrtek zjutraj smo pred osmo vstali popili kavico, ter pozajtrkovali.
Nekateri so se odpravili na plažo spet do kosila. Zvečer po večerji smo ponovno šli v
Piran na ogled Tartinijeve sobe jaz sem fotografiral. Na Tartinijevem trgu je prav ta večer
potekal festival mladih, kateri so izvajali razne akrobacije ter smo se jih ogledali do pozne
ure in se nato odpravili nazaj v Fieso spat. Naslednje jutro smo spakirali svoje potovalke
in se odpravili na kavico in zajtrk po zajtrku smo čakali do desete ure in pol na našega
Mirana in Tino, da smo se vračali domov vsak na svoj dom.
Valerijo Jurca, SS Postojna
Avtor fotografije: Sabina Polh
37

38
Likovna kolonija Štanjel 2012
Nekaj dni potem, ko se poletje začne,
tudi likovna kolonija v Štanjelu se prične.
In res nastajajo risbe čudovite,
kdo rekel bi v enih kakšne možnosti so skrite.
Tu nastajajo res prave umetnije,
katere se lahko z akademskimi vzporejajo,
četudi morda enim slikarstvo je zgolj konjiček,
v umetnemu izrazu niti malo ne zaostajajo.
Predvsem lepe so kompozicije barv,
pa tudi, če je risba abstraktno narisana,
treba je vedet, izražat se z barvami,
in kakšna je misel z njimi hotela bit izrečena.
Torej, tudi tokrat so mimo dnevi letošnje kolonije,
vsak od slikarjev je nekaj pokazal,
s čopiči, barvami in na risalnih listih
je svojo umetelnost poskusil dokazat.
Sergio Popovič
LIKOVNA KOLONIJA ŠTANJEL 2012

39
Tudi letos smo se Cvetka Šemrov in tri članice Zlatega žarka Božica Mihalič,
Maruša Marija Maraž in Dajana Čok, udeležile likovne kolonije v Štanjelu. Z
vami smo preživele čudovit dan in se vam za vsakoletno vabilo in gostoljubje lepo
zahvaljujemo.
Cvetka, Božica, Maruša in Dajana.
Likovna kolonija 2012
Dajana pri ustvarjanju Maruša s svojo sliko
Božica pri ustvarjanju in Cvetka

S pomočjo slikanja, umetnosti in kulturnih večerov nam je ponovno uspelo spodbuditi
medsebojno sodelovanje med socialno - varstvenimi programi in širšo skupnostjo. V Štanjelu smo
tudi letos organizirali že 13. Likovno kolonijo 2012, ki jo upravičuje potreba ljudi s težavami v
duševnem zdravju, da v varnem in spodbudnem prostoru odrazijo svoje občutke in doživljanja s
pomočjo slikanja in likovne umetnosti.
Slikanje je eno izmed najbolj naravnih, neposrednih in psihološko zanimivih oblik
izražanja in komuniciranja s seboj in okolico. S sliko ali risbo vsak od udeležencev
odkriva svet notranjega doživljanja in videnje zunanjega sveta. Namen likovne kolonije je
omogočiti ljudem s težavami v duševnem zdravju pogoje za likovno ustvarjanje in
izražanje pod ustreznim strokovnim vodenjem in mentorstvom ter spodbujati medsebojno
sodelovanje med skupnostnimi programi in skupnostjo s pomočjo slikanja in umetnosti.
Letošnja likovna kolonija se je odvijala v prostorih prenovljenega dnevnega centra
Štanjel v mesecu juniju v sodelovanju z mentorji g.Janom Milkovićem, Vinkom Tica,
go.Jano Oria Von Pilpach, Jeleno Šardi in številnimi prostovoljci. Prav to prepletanje
udeležencev, različnih slikarskih tehnik ter prostovoljcev odraža vpetost likovne kolonije v
lokalno in širše okolje, kar se je odrazilo v velikem številu obiskovalcev ter dobrem
medijskem odzivu.
Na letošnji likovni koloniji so se nam pridružili priznana slikarka Dragica Sušanj, članice
Likovne sekcije Zlati Žarek pri FK Sežana, otroci in zaposlene iz Vrtca Štanjel,
uporabniki in zaposlene iz DDTC Barčica iz Kopra, člani Kulturnega društva
slikarjev amaterjev Tolmin, člani iz Šenta enota Postojna ter prostovoljci ljubitelji
slikanja in ustvarjanja. Nastalo je veliko slikarskih del, ki za seboj skrivajo, nepojmljivo
vrednost - ljubezen do ustvarjanja, ki preseže vse predsodke. V popoldanskem in
večernem času pa so se na likovni koloniji odvijali tudi različni kulturno - umetniški
dogodki. Na letošnji likovni koloniji so sodelovali: Tea Smonker S PESMIJO GONGOV,
člani Društva SREBRNA iz Senožeč pod vodstvom plesne mentorice Nataše Đukić
Vasić in Ljuba Vasića. Kulturne skupine so s svojimi nastopi na grajskem dvorišču
likovni koloniji dale še dodatno vrednost. Ob zaključku smo organizirali slavnostno
prireditev s podelitvijo priznanj udeležencem in vsem prostovoljcem, kulturnim
programom ter otvoritvijo razstave nastalih likovnih del, v prostorih prenovljenega
dnevnega centra v Štanjelu, ki je bila na ogled tri tedne.
Poleg zahvale sofinancerjem programa, FIHO- Fundacije za financiranje invalidskih in
humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji ter Občini Komen, se ob tej
priložnosti zahvaljujemo vsem udeležencem in tudi tistim, ki so nas prijazno sprejeli:
krajanom Štanjela, restavraciji Grad: Jerneju in Katjuši Ščuka in vsem
prostovoljcem, ki so s svojo prisotnostjo potrdili, da je prostovoljno delo
nenadomestljivo in da so rezultati prostovoljnega dela težko nadomestljivi, s katerimkoli
formalnim delom.
Karmen Margarit, dipl.soc.del.
Avtorja fotografij: Valerijo Jurca, Karmen Margarit
40
DRUŠTVO »VEZI« ORGANIZIRALO ŽE
TRADICIONALNO LIKOVNO KOLONIJO
V ŠTANJELU

41
1.DAN LIKOVNE KOLONIJE ŠTANJEL 2012
Program Likovne kolonije se je izvajal od 25. junija do 30. julija 2012 v prostorih Dnevnega
centra Štanjel in vasi Štanjel. Prvi dan je potekala registracija udeležencev in namestitev v
gostišču Fratnik ter skupno spoznavno druženje ter slikanje.

42
Skupno druženje, spoznavanje novih sodelujočih, ustvarjanje in pretok pozitivne energije, vse
to je likovna kolonija.

43
Izražanje je ena izmed osnovnih človeških potreb, kreativnost, ustvarjalnost pa je nastajanje nečesa novega,
nadgradnja obstoječega, je naša osebnostna evolucija s pomočjo različnih materialov in barv, s katero skozi
procese ustvarjanja komuniciramo sami s seboj. Omogoči nam nov vpogled na sebe in na zunanji svet, je
sredstvo za raziskovanje naših čustev, misli in dejanj ali pa le način sprostitve oz. zmanjšanja stresa, je ena
izmed poti samospoznavanja, rasti, pot sprememb in samozdravljenja.

44
POPOLDANSKA JOGA SMEHA S TEO SMONKER
Udeleženci smejalne joge na likovni koloniji Štanjel. Že 10 minut smejalnih vaj blagodejno vpliva na zdravje,
poveča delovno učinkovitost, poveže delovni tim in blagodejno vpliva na celo telo. Smejalna telovadba je
enostavna tehnika, ki v skupini ljudi, ob očesnem kontaktu povzroči valove iskrenega smeha. Vse kar je potrebno
storiti je pustiti racionalni, analitični, kritični um nekje ob strani in se čimbolj prepustiti lastni igrivi naravi v
nas samih. Ne glede kaj se nam v življenju dogaja, lahko ogromno naredimo zase že z majhnim nasmeškom.
44
POPOLDANSKA JOGA SMEHA S TEO SMONKER
Udeleženci smejalne joge na likovni koloniji Štanjel. Že 10 minut smejalnih vaj blagodejno vpliva na zdravje,
poveča delovno učinkovitost, poveže delovni tim in blagodejno vpliva na celo telo. Smejalna telovadba je
enostavna tehnika, ki v skupini ljudi, ob očesnem kontaktu povzroči valove iskrenega smeha. Vse kar je potrebno
storiti je pustiti racionalni, analitični, kritični um nekje ob strani in se čimbolj prepustiti lastni igrivi naravi v
nas samih. Ne glede kaj se nam v življenju dogaja, lahko ogromno naredimo zase že z majhnim nasmeškom.

45
IN SPROSTITEV OB ZVOČNEMU POPOTOVANJU
S TEO SMONKER
»KO TIŠINA IN MOGOČNI ZVOK GONGA ODPIRATA VRATA NAŠIH SRC«
Gong kot glasbilo so poznali že 35oo let p. n. št. Holistični zvok gonga, najbolj resonančnega glasbila, prodira
v notranjost našega telesa in vzvalovi vsak atom našega bitja. Ko poslušamo gongov univerzalni OM, se nam
lahko zgodi, da slišimo kozmični orkester. Absolutna polnost zvoka gonga pa ustvarja notranjo tišino.

46
OBISK PRIZNANE SLIKARKE DRAGICE SUŠANJ
Dragica Sušanj je svoja likovna prizadevanja strnila v že precej samostojnih in skupinskih raztavah. V svojih
dosedanjih korakih je odkrila temelje, na katerih je začela vztrajno, z veliko volje, ljubezni in zanosa graditi
svoje slikarsko sporočilo. S svojim slikarstvom je blizu ljudem, saj posreduje veliko topline in domačnosti kot
tudi veliko smisla za vedno privlačno slikarsko izražanje.
46
OBISK PRIZNANE SLIKARKE DRAGICE SUŠANJ
Dragica Sušanj je svoja likovna prizadevanja strnila v že precej samostojnih in skupinskih raztavah. V svojih
dosedanjih korakih je odkrila temelje, na katerih je začela vztrajno, z veliko volje, ljubezni in zanosa graditi
svoje slikarsko sporočilo. S svojim slikarstvom je blizu ljudem, saj posreduje veliko topline in domačnosti kot
tudi veliko smisla za vedno privlačno slikarsko izražanje.

47
Z nami so ustvarjali tudi naši dobri prijatelji iz DDTC BARČICA IZ KOPRA.
Hvala vam, z vami je vedno lepo.
UPORABNIKI IN ZAPOSLENE DELOVNO TERAPEVTSKEGA
CENTRA BARČICA IZ KOPRA PRI USTVARJANJU
47
Z nami so ustvarjali tudi naši dobri prijatelji iz DDTC BARČICA IZ KOPRA.
Hvala vam, z vami je vedno lepo.
UPORABNIKI IN ZAPOSLENE DELOVNO TERAPEVTSKEGA
CENTRA BARČICA IZ KOPRA PRI USTVARJANJU

48
Z NAMI SO USTVARJALE TUDI ČLANICE
ZLATEGA ŽARKA
Ob tej priložnosti se za dolgoletno sodelovanje še enkrat iskreno zahvaljujemo Članicam
Zlatega ŽARKA.

49
IN UDELEŽENCI LIKOVNE KOLONIJE
Namen likovne terapije je povečati samozavest in izboljšati podobo o samemu sebi, spodbuja domišljijo in
ustvarjalnost, izboljša koncentracijo, ročne spretnosti in motorične sposobnosti, pomaga izražati svoje
misli in občutke, spodbuja neodvisnost in pripomore k lažjemu sprejemanju odločitev. Namenjena je vsem
starostnim skupinam in pri tem ni potrebno imeti posebnega predznanja.
49
IN UDELEŽENCI LIKOVNE KOLONIJE
Namen likovne terapije je povečati samozavest in izboljšati podobo o samemu sebi, spodbuja domišljijo in
ustvarjalnost, izboljša koncentracijo, ročne spretnosti in motorične sposobnosti, pomaga izražati svoje
misli in občutke, spodbuja neodvisnost in pripomore k lažjemu sprejemanju odločitev. Namenjena je vsem
starostnim skupinam in pri tem ni potrebno imeti posebnega predznanja.

50
»Ljudje z besedo predajamo drug drugemu svoje misli, z umetnostjo pa ljudje drug drugemu
predajamo svoja čustva«.

51
Naši likovni ustvarjalci z nami je ustvarjala tudi naša sekretarka mag. Katarina Tomažič.

5. DAN LIKOVNE KOLONIJE ŠTANJEL 2012
52
V petek so se nam na likovni koloniji pridružili člani ŠENT Postojna; skupaj z nami so
ustvarjali in se prepuščali užitkom v prijetni družbi. Nekateri so se udeležili tudi otvoritve
razstave in kulturnega programa na grajskem dvorišču v Štanjelu. Svoje občutke nam je zaupala
ena izmed obiskovalk, njen prispevek si lahko preberete v nadaljevanju.
Pogled na čudovito slikarsko delo
Slikarji iz Šenta
Mentor Vinko Tica
Skupno druženje,…

Tudi letos je Društvo za Duševno zdravje v skupnosti in kreativno preživljanje
prostega časa »VEZI« organiziralo likovno kolonijo (Štanjel 2012), ki je potekala od
25.6. do 30.6.2012. Program je potekal pod mentorstvom priznanih lokalnih slikarjev in
likovnih pedagogov. Vodja projekta pa je bila Karmen Margarit, vodja Dnevnih centrov
društva »VEZI«.
Likovne kolonije smo se udeležili tudi člani Društva ŠENT iz Dnevnega centra
Postojna in sicer zadnji dan, ko se je na večer odvil tudi zaključek kolonije s
kulturnim programom in otvoritev razstave.
Prispeli smo v dopoldanskem času in že na dvorišču Dnevnega centra društva »VEZI« v
Štanjelu, kjer so bile postavljene mize in klopi in je bilo že čutiti ustvarjalno vzdušje, saj so
nekateri že zavzeli svoje prostorčke s platni in čopiči v rokah, so nas organizatorji prijazno
pozdravili. Najprej so nas povabili naj sedemo in si privoščimo sok, kavo in malico…
Nismo se dali prositi. Posedli smo se kar v jedilnici, saj je zunaj že močno grelo. Ogledali
smo si tudi prenovljene prostore dnevnega centra, ki je s prenovo pridobil precej
uporabnega prostora. Na vsakem koraku so nas pozdravljale umetnine prislonjene ob
stene… slike take in drugačne, vsaka s svojo izrazno izpovednostjo, ustvarjalni dosežki
številnih udeležencev na koloniji, ki so v zadnjem tednu ustvarili množico del, ki jim je bilo
treba še poiskati mesto na stenah v razstavnem prostoru.
Prostor je bil poln življenja… prihajajoči so nas prijazno pozdravljali, nas povprašali to
in ono, nam povedali kaj o sebi… videti je bilo, da so nas pričakovali, da se radi družijo,
spoznavajo nove ljudi… Prijeten vrvež je napolnjeval prostor, glasovi so se mešali z
vonjem po kavi in pecivu, po akrilnih barvah, ki so jih delavke dnevnega centra hitele
stiskati iz velikih tub in pripravljati za vsakega posameznika posebej. Nekdo drug je hitel
pripravljati precej velika platna, jih pripenjal s spenjačem na lesene okvirje, vse je teklo
kot namazano…Še voda in čopiči, pa smo bili pripravljeni za kreativno ustvarjanje.
Vsak si je s svojimi pripomočki v rokah poiskal prostor, nekateri na tleh dvorišča ob steni,
drugi na klopeh ob mizah, tretji pod drevesom sredi trga, nekateri v osrčju kamnitega
mesteca na gričku ali, kot midva, v znamenitih, tokrat tako mirnih Ferrarijevih vrtovih,…
Vsi smo se potopili v delo, v ustvarjanje… videnega ali imaginarnega… le škržati so v
vročem dnevu vztrajno peli svojo pesem… Nekaj ur smo imeli na voljo, da prenesemo na
platna podobe iz svojih lastnih vizij ali tiste iz lokalnega okolja, ki so nekatere še posebej
močno nagovorile. Po določenem času smo se spet zbrali na dvorišču dnevnega centra, s
poslikanimi platni v rokah, zadovoljni, polni ustvarjalnega navdiha, ki se je sprostil v nas.
Mimogrede smo pogledovali slike drugih, kaj so videli naši prijatelji, novi znanci, kaj so
ustvarili. Slike so še sveže in po barvi dišeče romale na steno, v razstavnem prostoru ni
zmanjkalo dela pa tudi zvedavih pogledov ne… oči, ki so se čudile nad lastno in nad
ustvarjalnostjo drugih.
V zraku je bilo čutiti zadovoljstvo po končanem in dobro opravljenem delu, marsikdo je s
ponosom pokazal naključnemu opazovalcu svojo stvaritev. V tem je tudi bistvo,
spoznavati svoje zmožnosti, sposobnosti, izraziti svojo ustvarjalnost, širiti dobro
voljo in skozi spoznavanje novih ljudi in medsebojno komunikacijo, druženje, tudi
krepiti svojo socialno mrežo…
53
SLIKARSKA KOLONIJA DRUŠTVA »VEZI«
V ŠTANJELU

Socialna vključenost in dobro razvita socialna mreža je ključnega pomena za
človeka s težavami v duševnem zdravju… in po videnem in doživetem lahko rečem,
da je bil ta cilj dosežen skozi uresničenje tega projekta.
Lep dan se je že nagibal v večer, udeleženci, ki so bili tu na večdnevnem bivanju in so
bivali in spali v bližnji vasici, so že pojedli svoje kosilo. Tudi mi smo bili spet povabljeni na
krepko malico. Ljudje so se družili zunaj na dvorišču, ki je bilo vsenaokrog bogato
okrašeno s šopki rožnato cvetočega ruja, ki so ga delavke in uporabniki dnevnega centra
nabrali v okolici. Kako malo je treba za tako dekorativen okras. Le nekaj časa, dobre volje
in zavedanje naravnih danosti… In seveda, treba je videti… gledati s srcem…
Počasi smo se zbirali na dvorišču in v skupinicah odhajali h gradu Štanjel, kjer naj bi se
kmalu začel kulturni program ob zaključku slikarske kolonije. Na dvorišču so otroci že
pridno vadili, mi pa smo si poiskali mesta ob mizah na grajskem dvorišču in počakali na
začetek dogajanja.
Kulturni program je bil lep, pospremljen z instrumentalno glasbo in izbranim petjem,
plesnimi točkami mlajših in starejših otrok iz Senožeč. Povezovalka je predstavila projekt
in štiri mentorje (med njimi likovno umetnico Jeleno Šardi, s katero sem se po otvoritvi
razstave zapletla v prijeten klepet), ki so vodili slikarsko kolonijo in bili udeležencem v
pomoč z nasveti in prijazno besedo, pa tudi s svojo navdihujočo prisotnostjo, saj so tudi
sami ustvarjali na koloniji. Predstavljeni so bili tudi organizatorji in vodja projekta Karmen
Margarit, ki je vsem udeležencem na koncu podelila potrdila o udeležbi na Likovni koloniji
Štanjel 2012 in spominek v obliki odlitka kraškega vodnjaka, ročno delo uporabnikov
Društva »VEZI«. Tudi skupinsko fotografijo smo posneli.
In moram reči, da je bilo ob tem čutiti posebno vzdušje, ljudje so se razveselili
priznanj, spominkov… pa tudi skupnega fotografiranja. Sama prireditev je dala
poseben, slavnosten pečat celotedenskemu dogajanju, vnesla poseben žar in čar v
ta zadnji večer… S prijetnimi vtisi smo se vračali na prizorišče dogajanja, kjer so
pridne roke medtem pripravile pestro, pogostitev (prijetno tudi za oko, ne samo za
okušanje) z druženjem.
Pravzaprav se je delo začelo že dosti prej, saj je bilo treba vse dobrote, ki so nas
pričakale na pladnjih, že prej pripraviti, speči slaščice, pripraviti obložene kruhke, sadna
nabodala itd. In vse to so tisto popoldne in večer pomagale pripravljati in razporejati na
pladnje tudi pridne roke uporabnikov dnevnega centra, ki je gostil slikarsko kolonijo.
Tudi skozi takšne dejavnosti je mogoče pridobiti, razviti določene veščine, ki so nam v
vsakdanjem življenju dobrodošle in potrebne. In takšne in podobne dejavnosti prav tako,
kot ustvarjalno izražanje v sliki, v glini, v besedi, vodijo v večjo samostojnost v življenju,
kreirajo boljšo samopodobo, krepijo samozavest in posledično prinašajo več zmogljivosti
pri oblikovanju svojega vsakdanjega življenja.
Ob tem moram omeniti čudovite izdelke uporabnikov, ki so bili razstavljeni na posebni
mizici, od nakita - ogrlic, oziroma obeskov iz fimo mase in keramike, do poslikanih
kamnov z zanimivimi napisi, lepo poslikanih keramičnih skledic, domiselnih etuijev iz filca
za mobitel, čestitk in še kaj, ki jih je bilo mogoče tudi kupiti in ne samo občudovati…
Ustvarjalno… in ustvarjalnost na vsakem koraku.
54

55
Tudi naše slike so nastajale v slikovitem okolju Štanjela… večina na dvorišču Dnevnega
centra Društva »VEZI« v Štanjelu, od koder je bil lep pogled na cerkvico in njen značilen
zvonik čebulaste oblike, ki ga je v sklopu drugih hiš, oziroma ostrešij, s prav tega
dvorišča ovekovečil eden od mentorjev, po imenu Jano, v nekoliko imaginarni podobi
štanjelske/kraške erotike… skupaj z ženskim aktom, kot bi bil naslikan v obliki grmičkov
iz ruja ob vznožju slike. In ko sem že pri slikah, po pogostitvi, pa tudi še vmes in potem,
smo si ogledali in ogledovali razstavo, ki smo jo s skupnimi močmi sami ustvarili.
Razstava bo nekaj časa v teh prostorih. Potem bo potovala naokrog. Ko bo končala
predvideno pot, bodo organizatorji slikarske kolonije slike poskušali prodati. Sredstva od
prodaje pa bodo namensko porabljena za nakup slikarskega in ostalega materiala za
kreativne delavnice.
Tako se bo na najboljši možni način sklenil ta projekt, da bo lahko nadaljeval svojo pot in
dnevni center s pridobljenimi sredstvi uporabnikom omogočal in osvetljeval njihovo pot…
njihove zmožnosti/sposobnosti kakor tudi njihove možnosti.
Za konec bi rada še napisala, kako zelo je žarela Teja (in ni bila edina!), ki sva jo s
Francijem ta dan pripeljala na dogodek in zvečer se je tudi vračala z nama. Že med
samim dogajanjem se je veselila druženja, ustvarjanja, sprejetosti in ne nazadnje tudi
priznanja (potrdila o udeležbi) in spominka… S ponosom nam je pokazala svojo sliko in
v mislih že snovala načrte za prihodnost, kako se bo v prihodnjem letu udeležila likovne
kolonije v celoti in preživela ves teden v tem (stimulativnem) okolju in ustvarjalnem
vzdušju.
Še zaključna misel: terapija z umetnostjo je zelo pomemben del skupnostnega
socialnega dela, ki lahko bistveno pripomore k socialni vključenosti in krepitvi
samopodobe uporabnika.
Ljubislava Rebolj

56
ZAKLJUČEK LIKOVNE KOLONIJE ŠTANJEL 2012
Kulturni del programa ob zaključku likovne kolonije Štanjel 2012 je potekal na dvorišču Grada
Štanjel v sodelovanju s društvom SREBRNA, ki so za nas pripravili pravi glasbeno plesni
spektakel. Vse prisotne je pozdravila sekretarka društva mag. Katarina Tomažič.

57
Mentorji Jano, Jana, Vinko in Jelena so vsem prisotnim
zaupali svoje občutke z letošnje likovne kolonije,…
Vodja projekta Karmen je vsem udeležencem razdelila potrdila o udeležbi
ter darilca, ki so nastala v dnevnih centrih društva.

58
Skupinska slika vseh sodelujočih na likovni koloniji Štanjel 2012

59
Veseli smo, da dosegamo cilje likovne kolonije, ki so usmerjeni v likovno ustvarjanje, kakor tudi v kreativno
preživljanje prostega časa, tkanje prijateljskih vezi in povezovanje s skupnostjo.
Skratka hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli pri izvedbi projekta.
Otvoritev čudovite razstave je potekala v prostorih obnovljenega Dnevnega centra v Štanjelu,…

60
Namen vseh programov Društva »VEZI« je pomoč in podpora ljudem z dolgotrajnimi
težavami v duševnem zdravju, krepitev moči uporabnikov in psihosocialna
rehabilitacija ter zmanjšanje diskriminacije in izključevanja.
Življenje stanovalcev je organizirano tako, da se poskušajo v čim večji meri učiti skrbeti
sami zase, ter se učiti spoštovati sebe in ostale sostanovalce.
Najprej smo spomladi preorali vrt in začeli s sajenjem zelenjave. Ko so pridelki začeli rasti
smo skrbno skrbeli za njih, jih zalivali in kasneje tudi označili z tablicami, kaj imamo v vrtu
posajeno. Tablice nam je uredil Robert Stubelj z tehniko žganja v les.
Ker smo hoteli okolico stanovanja še polepšati sta Gregor Mali in Efrem Mazreku
podala pobudo o skalnjaku. Organizirala in speljala sta izvedbo del, ki se je začel z
pobiranjem in nalaganjem kamnja v bližnjem gozdu. Čez vikend so kamnje zložili v
obstoječo obliko in čakalo jih je še olepšava skalnjaka z rožami. O lepoti končnega izdelka
pa lahko presodite sami.
Stanovalci in zaposleni stanovanjske
skupine Gorjansko
NOV SKALNJAK IN VRT STANOVANJSKE
SKUPINE V GORJANSKEM
60
Namen vseh programov Društva »VEZI« je pomoč in podpora ljudem z dolgotrajnimi
težavami v duševnem zdravju, krepitev moči uporabnikov in psihosocialna
rehabilitacija ter zmanjšanje diskriminacije in izključevanja.
Življenje stanovalcev je organizirano tako, da se poskušajo v čim večji meri učiti skrbeti
sami zase, ter se učiti spoštovati sebe in ostale sostanovalce.
Najprej smo spomladi preorali vrt in začeli s sajenjem zelenjave. Ko so pridelki začeli rasti
smo skrbno skrbeli za njih, jih zalivali in kasneje tudi označili z tablicami, kaj imamo v vrtu
posajeno. Tablice nam je uredil Robert Stubelj z tehniko žganja v les.
Ker smo hoteli okolico stanovanja še polepšati sta Gregor Mali in Efrem Mazreku
podala pobudo o skalnjaku. Organizirala in speljala sta izvedbo del, ki se je začel z
pobiranjem in nalaganjem kamnja v bližnjem gozdu. Čez vikend so kamnje zložili v
obstoječo obliko in čakalo jih je še olepšava skalnjaka z rožami. O lepoti končnega izdelka
pa lahko presodite sami.
Stanovalci in zaposleni stanovanjske
skupine Gorjansko
NOV SKALNJAK IN VRT STANOVANJSKE
SKUPINE V GORJANSKEM

61
ROCK BATUJE
2012
Dne 27.7.2012 smo Mojca, Karmen in jaz - Robert obiskali Rock koncert skupine
Siddharta. V Batuje smo prišli ob 22:30, Siddharta pa je že igrala. Nabrala se je velika
množica ljudi. Uživali smo ob glasbi in med koncertom šli dvakrat na pijačo. Po dveh
urah je Siddharta nehala igrati, za njo pa je nastopil Pero Lovšin s svojo skupino. Pred
nastopom tretje skupine – Requiem smo odšli domov. Vstopnina je bila 7 evrov.
Robert Stubelj, SS Gorjansko
Avtor fotografij: Karmen Margarit

NA RAZSTAVI »Kraški mozaik«
Praznik terana in pršuta je eden najstarejših tovrstnih praznikov v Sloveniji. Prvič se je na
pobudo kraških vinogradnikov odvijal leta 1970. Praznik pa ni pripomogel le k slovesu
obeh kraških specialitet, ampak je prispeval tudi k razmahu turizma na Krasu.
42. Praznik terana in pršuta je letos potekal 10., 11. in 12. avgusta, predstavljal je
osrednjo prireditev kraške vinorodne pokrajine. Največja zanimivost prireditve je bila
povorka kmečkih voz s predstavitvijo kraljice terana. Za obiskovalce pa je bila tudi zelo
zanimiva razstava »Kraški mozaik« v (OŠ Dutovlje) predstavitev domače obrti in
fotografij, kjer smo se člani društva »VEZI« predstavili s promocijo izdelkov, ki
nastajajo v okviru Programa SONČNI TOBOGAN-MREŽA KREATIVNIH DELAVNIC.
Kreativne delavnice potekajo v programu Mreža dnevnih centrov, ki omogoča ljudem s
težavami v duševnem zdravju možnosti za vključitev v aktivnosti ter višji nivo kvalitete
njihovega življenja in socialne vključenosti. Bistvenega pomena je, da se posameznik
znotraj skupnosti počuti varnega, da mu ta omogoča zadovoljevanje svojih potreb in da ga
sprejme medse. Na drugi strani pa se odvija sodelovanje v smeri promocije duševnega
zdravja, destigmatizacije duševne bolezni ter ozaveščanja širše javnosti, kar je del
socialne preventive.
Karmen Margarit in obiskovalci DC Štorje
62
Predstavitvena stojnica Društva »VEZI« na razstavi
»Kraški mozaik« v (OŠ Dutovlje)

63
Že četrto leto zapored nam je Turistično informacijski center Štanjel omogočil
sodelovanje na prazniku vaškega zavetnika Sv. Roka v Nabrežini, slikoviti italijanski vasi, ki
je od Trsta oddaljena približno 15 km. Ob tem prazniku se krajevna slovenska in italijanska
združenja ter občinska uprava zberejo in priredijo več dni trajajoče kulturno praznovanje
pod naslovom »Okusi tradicije«, ki vključuje kulinarično ponudbo, pokušino vin in zabavni
program. To je praznik, ko trg v Nabrežini postane center tradicionalnega okoliškega
dogajanja in del tega smo bili tudi mi.
Člani Društva »VEZI« smo na omenjenem prazniku v Nabrežini pričeli postavljati stojnico
že ob 17h popoldne. Predstavljali smo izdelke, ki nastajajo v programu Sončni tobogan-
mreža kreativnih delavnic, ki ga izvajajo dnevni centri v Štanjelu, Štorjah in Ilirski Bistrici.
Ker je z vidika kakovosti življenja posameznikov in družbe dan danes promocija duševnega
zdravja nujno potrebna, smo na to skušali opozoriti obiskovalce tudi mi. Tako smo jim delili
kamenčke z destigmaticijskimi mislimi ter informacijsko gradivo in se na takšen način
skušali čim bolje predstaviti našim sosedom, ki naše organizacije še ne poznajo. Ugotovili
smo, da je med ljudmi še vedno prisotna precejšnja nevednost, pa tudi neosveščenost o
pomenu duševnega zdravja za kakovostno delovanje družbe na vseh življenjskih ravneh.
Kljub temu smo bili s predstavitvijo na stojnici zadovoljni.
Mimoidoče je naša stojnica pritegnila z raznovrstnimi in raznobarvnimi izdelki, prav tako
tudi z veselim vzdušjem, polnem humorja, ki je vladalo med člani društva. Domov smo se
vračali v poznih večernih urah, polni lepih vtisov z željo, da se v Nabrežini naslednje leto
ponovno predstavimo.
Za sodelovanje se iskreno zahvaljujemo Turistično - informacijskem centru Štanjel
in vsem, ki so nam omogočili sodelovanje na prazniku.
Barbara Uljan, dipl.soc.del.
Avtorji fotografij: Sergio Popovič, Barbara Uljan
PROMOCIJSKA STOJNICA
DRUŠTVA »VEZI«
NA PRAZNIKU SV. ROKA V NABREŽINI

64
»Promocija nevladnih organizacij in njihovih dejavnosti je bistvenega pomena za delovanje in krepitev
njihove prepoznavnosti v širši skupnosti«. Vsekakor smo v Društvu »VEZI« tovrstnih promocijskih
predstavitev zelo veseli, saj prav sodelovanje s skupnostjo omogoča uporabnikom s slabše razvito socialno
mrežo pogoje za večje socialno vključevanje in višji nivo kvalitete njihovega življenja. Na drugi strani pa
se sodelovanje odvija v smeri promocije duševnega zdravja, destigmatizacije duševne bolezni ter
ozaveščanja širše javnosti, kar je del socialne preventive.

65
PRAZNOVANJE 700 - LETNICE
PRVEGA POIMENOVANJA VASI ŠTORJE
Po navadi imajo svojo zgodovino dokumentirano večja mesta, za raziskovanje preteklosti
manjših krajev pa ni zanimanja. Štorje imajo to srečo, da se za take stvari zanima mlad
vaščan Matevž Hreščak, ki poleg zgodovinskih podatkov kraja zbira tudi raznovrstno
odrabljeno vojaško opremo in ima tako že kar pravcati mali vojaški muzej. Pri svojem delu
je naletel na podatek, da so bile Štorje omenjene že leta 1312 pod imenom Xetoriano
[Žetoriano], starost vasi same pa je gotovo precej višja.
Tako smo se v krajevni skupnosti odločili, da to zanimivo odkritje v okviru Festivala Kras
obeležimo s prireditvijo, imenovano 700-letnica prvega poimenovanja vasi Štorje.
V dobri dve uri trajajočem kulturnem programu, ki ga je sestavil in režiral Bojan
Podgoršek, so bile predstavljene Štorje, kakršne so sedaj in kakršne so bile skozi različna
obdobja v preteklosti. Iz zadnjega časa so bili predstavljeni naša agrarna skupnost,
krajevna organizacija Borcev za vrednote NOB, balinarski klub in lovska družina, prizori iz
preteklosti pa so zajemali prigode in anekdote, ki so se ohranile v starih časopisih ali z
ustnim izročilom. Za domačine je bila to vsekakor zanimiva preglednica zgodovine
njihovega kraja.
V programu so sodelovali Kulturno in športno društvo Šator (gledališka skupina
Kraški komedijanti, plesna skupina Štorovke in posamezni člani) ter harmonikarji
Kraške harmonike. Poseben čar prireditvi je dala tudi Stojanova konjska vprega z
zapravljivčkom, ki je po ulicah Majcnov in Štorij prevažala vaščanke in vaščane v
domačih narodnih nošah, ki so jih izdelali sami po originalnih vzorcih. Pohvaliti je
treba tudi Iztoka Žiberno, ki je poskrbel za brezhibno ozvočenje te prireditve na
prostem. Ob koncu kulturnega programa je zapel še vaški kvintet, ki se je formiral
prav za to priložnost, da zapoje staro štorsko pesem, katere besedilo je na melodijo stare
italijanske popevke Osterie na takratno domačo tematiko sestavil vaščan Štorij Pepi
Ovčarjev.
Na prireditvenem prostoru pa je bilo v živo prikazano tudi delo in rokodelstvo iz nekdanjih
časov: likanje z likalnikom na žerjavico, preja volne, vezenje prtov, izdelovanje punčk iz
cunj, izdelovanje masla v pinji, kuhanje jote in cvrtje sup v po starem opremljeni kuhinji,
vlečenje kamnitih plošč s starim vitlom ter ogled prenovljene Mežnarjeve domačije. Žgane
lesoreze je razstavil Dominik Pugelj, kamnoseške izdelke pa Gabrijel Jeram, ki je izdelal
tudi spominsko obeležje tega dogodka - marmorno ploščo z napisom ŠTORJE 1312 -
2012. Pritrdili so jo na pročelje Zadružnega doma.
Sledila je prosta zabava ob živi glasbi ter pokušanju kraškega vina in drugih dobrot. Začel
je mladi štorski rock ansambel Firebird, nadaljevali pa sta skupini Ana Pupedan in trubači
Pivo in čevapi. Vsem, ki so kakor koli sodelovali pri tej uspeli prireditvi in žrtvovali svoj čas
za priprave, se v imenu Sveta krajevne skupnosti Štorje najlepše zahvaljujem.
Ivica Podgoršek, predsednica krajevne skupnosti Štorje

66
V živo prikazano delo in rokodelstvo iz nekdanjih časov: likanje z likalnikom na žerjavico,
preja volne, vezenje prtov, izdelovanje punčk iz cunj, izdelovanje masla v pinji, kuhanje jote
in cvrtje sup v po starem opremljeni kuhinji, vlečenje kamnitih plošč s starim vitlom ter ogled
prenovljene Mežnarjeve domačije.

67
Vedno atraktivne ŠTOROVKE
Številni obiskovalci prireditve
Mladi vaščan Matevž Hreščak, ki
poleg zgodovinskih podatkov kraja
zbira tudi raznovrstno odrabljeno
vojaško opremo in ima tako že kar
pravcati mali vojaški muzej. Prišel je do
podatka, da so bile Štorje omenjene že
leta 1312 pod imenom Xetoriano,
starost vasi same pa je gotovo precej
višja.
Vaški kvintet
67
Vedno atraktivne ŠTOROVKE
Številni obiskovalci prireditve
Mladi vaščan Matevž Hreščak, ki
poleg zgodovinskih podatkov kraja
zbira tudi raznovrstno odrabljeno
vojaško opremo in ima tako že kar
pravcati mali vojaški muzej. Prišel je do
podatka, da so bile Štorje omenjene že
leta 1312 pod imenom Xetoriano,
starost vasi same pa je gotovo precej
višja.
Vaški kvintet

68
Na praznovanju smo sodelovali tudi člani DRUŠTVA »VEZI« s svojo promocijsko stojnico.
Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili Krajevni skupnosti Štorje in vsem vaščanom
in vaščankam Štorij za dolgoletno sodelovanje.

69
V četrtek, smo se že zjutraj nekateri obiskovalci iz Dnevnega centra Štorje in stanovalci iz
stanovanjske skupine Divača odpravili na morje v Italijo v Sesljan. Zbrali smo se v Štorjah,
kjer smo spili jutranjo kavo in poklepetali. Ob 9.00 smo se odpravili s kombijem proti
Sesljanu. V Sesljan hodimo vsako poletje na kopanje. Kopali smo se v toplem morju in se
sončili. Voda je bila čista. Bilo je zelo vroče. Da smo se malo ohladili smo se hodili osvežiti
v morje. Privoščili smo si tudi kavo in sladoled. Ob 16.00 smo se odpravili nazaj proti
Sežani.
Patricija Metljak, DC Štorje
NA MORJE V SESLJAN
Skupinska slika pred odhodom
69
V četrtek, smo se že zjutraj nekateri obiskovalci iz Dnevnega centra Štorje in stanovalci iz
stanovanjske skupine Divača odpravili na morje v Italijo v Sesljan. Zbrali smo se v Štorjah,
kjer smo spili jutranjo kavo in poklepetali. Ob 9.00 smo se odpravili s kombijem proti
Sesljanu. V Sesljan hodimo vsako poletje na kopanje. Kopali smo se v toplem morju in se
sončili. Voda je bila čista. Bilo je zelo vroče. Da smo se malo ohladili smo se hodili osvežiti
v morje. Privoščili smo si tudi kavo in sladoled. Ob 16.00 smo se odpravili nazaj proti
Sežani.
Patricija Metljak, DC Štorje
NA MORJE V SESLJAN
Skupinska slika pred odhodom

70
Na kraško notranjskem in kraško obalnem območju je Društvo »VEZI« edini izvajalec
socialnih programov v skupnosti, ki so namenjeni ljudem s težavami v duševnem zdravju
in njihovim svojcem.
Vsebina programa Mreža dnevnih centrov omogoča vključevanje vsem zainteresiranim
uporabnikom, ki imajo težave v duševnem zdravju ali pa so se le znašli v duševni stiski,
kakor tudi zainteresiranim članom širše skupnosti. Vsebina programa se sooblikuje v
skladu z željami in potrebami uporabnikov, s katerimi soustvarjamo pogoje za uspešno
psihosocialno rehabilitacĳo, ki jo uporabniki potrebujejo za svoje vsakdanje življenje v
skupnosti. Program poteka od ponedeljka do petka od 8 do 16 ure. V dnevnih centrih
poleg strokovnega dela: individualnega in skupinskega svetovanja in načrtovanja,
skupnostnega socialnega dela, koordiniranja, timskega dela, poteka tudi veliko vsebin, ki
so namenjene socialnemu učenju in kreativnemu preživljanju prostega časa. Na drugi
strani pa se odvija sodelovanje v smeri promocije duševnega zdravja, saj je duševno
zdravje enakovreden del vsesplošnega zdravja, ki ključno vpliva na posameznikovo
kakovost življenja. Kontinuirano osveščanje širše javnosti o duševnem zdravju v Društvu
»VEZI« vedno pogosteje izvajamo tudi s sodelovanjem na različnih javnih prireditvah.
Tudi v letošnjem letu smo se z velikim veseljem pridružili praznovanju občinskega
praznika Občine Sežana 2012 na katerem smo se predstavili z izdelki, ki nastajajo v
okviru Programa SONČNI TOBOGAN-MREŽA KREATIVNIH DELAVNIC. Predstavili
smo se s prav posebno promocijsko stojnico poimenovano »SIVKINA PRAVLJICA«. Na
stojnici so si mimoidoči tako lahko ogledali sivkine pupe, različne keramične, steklene in
lesene izdelke vse iz naše SIVKINE PRAVLJICE.
Karmen Margarit, dipl.soc.del. in obiskovalci DC Štorje
Avtor fotografij: Nataša Varšek Furlan
PREDSTAVITEV DRUŠTVA »VEZI« NA
SEŽANSKEM OBČINSKEM PRAZNIKU
Promocijska stojnica Društva »VEZI«

71
Nasmejani sodelujoči na stojnici v Sežani
Sivkine pupe iz keramike

Metuljček 2012 (37. - 39. številka)

Metuljček 2012 (37. - 39. številka)

Empfohlen

Empfohlen

Weitere ähnliche Inhalte

Andere mochten auch

Andere mochten auch (8)

Mehr von veziclanki

Mehr von veziclanki (6)

Metuljček 2012 (37. - 39. številka)