Metuljček 2007

1. METULJČEK
8. in 9. številka
december 2007
ROČNO DELO ČLANOV DRUŠTVA »VEZI«

2. KAZALO
Literarna delavnica in kostanjev piknik v DC
Štorje - 31
Praznovanje abrahama v DC Štorje - 33
Skupina za samopomoč »HRAST« na obisku v
Grgurjevem etnološkem hišnem muzeju v
Brestovici pri Povirju - 35
Mateja Baša: Turnir v briškuli v DC Ilirska
Bistrica – 36
Karmen Margarit: Prenova DC Štanjel - 39
Valerijo Jurca: Prenova SS Brestovica - 40
Tanja Ţorţ in stanovalci SS Postojna: Dan
odprtih vrat Postojna – 43
Manja Iskra: Lepe z aloe vero - 45
Sergio Popovič: Rekorderke med zgradbami
- 46
ZAHVALE - 48
Podatki o glasilu
Pomembne telefonske številke
Karmen Margarit: PET PRINCIPOV
NORMALIZACIJE PO BRANDONU - 5
Linda Uranjek: TAKO JE LEPO - 6
Mateja Baša: NOVI ZAKON O VAROVANJU
DOSTOJANSTVA DUŠEVNEGA BOLNIKA JE V
SPREJEMANJU - 9
Martina Katern Tomaţič: OBREMENITVE
SVOJCEV OSEB S TEŢAVAMI V DUŠEVNEM
ZDRAVJU - 11
Karmen Margarit in Katarina Tomaţič: DRUŠTVO
»VEZI« ZA SVOJCE
Sklop izobraţevanj za podporno skupino svojcev oseb
s teţavami v duševnem zdravju - 13
Monika Rosič: pesem – 14
Tanja Ţorţ: Terapija s pomočjo ţivali – 16
IZVLEČKI AKTIVNOSTI DRUŠTVA
»VEZI« - 17
Ogled Grofove jame v Brestovici pri Komnu - 17
Tedensko letovanje na morju v Maredi
in Barbarigi - 20
Turnir v balinanju v Ilirski Bistrici - 21
Skupno druţenje z DDTC Barčica in ogled
Predjamskega gradu - 24
Razstava »Ţivljenje v slikah« v KC Seţana - 28
Svetovni Dan duševnega zdravja - 29
uvodna
beseda....... 1

3. Uvodna beseda
Prijetno branje.
...teţko pišem, besed preprosto ni.
V razmišljanju pričakujem, da bom nekje dobila inspiracijo.
Najverjetneje nekje globoko v sebi, v kotičku, za katerega imam premalo časa.
Ţe razmišljam naglas:
»Spoznanje, da slika, ki smo jo celo ţivljenje sestavljali spreminja
svojo podobo ni najlepše. Še posebej, ko to spremembo pogojuje nadnaravno;
nekaj na kar preprosto nimamo nobenega vpliva.
Počutimo se nemočne in odvisne.
Najhuje ni spoznanje, da to kar gledamo ni to kar vidimo
in še manj, ni to kar bi ţeleli videti.
Hudo je to, da nam je nova podoba postaja bolj všeč kot stara.
Nadnaravno postaja naravno in še več, postaja del nas samih.
Smo v procesu sooblikovanja našega doţivljanja in sprejemanja sebe in drugih.
Postavljeni pred dejstva, spozanavamo, da je bila sprememba resnično namenjena,
da vidimo drugače, da vidimo več in ne manj. Čeprav morda boleče je spoznanje,
da za nekoga SMO in za nekoga morda nikoli ne bomo, ...to, kar bi lahko bili.
Tovrstne izkušnje so ključ do novih izbir na poti v medosebne odnose in morda iz njih.
Ljudje nismo to kar bi ţeleli biti ali kar bi drugi ţeleli, da bi bili.
Kakorkoli, je pomemebno le to, da smo do drugih takšnih kot bi ţeleli, da bi bili oni do nas«.
Za konec naj Vam zaţelim prijetno branje in vse dobro v novem letu.
Katarina Tomaţič
1

4. Spoštovane bralke in bralci
Vsi imamo dneve, ko nečesa ne zmoremo, ko nečesa ne ţelimo, ko preprosto ne
verjamemo, v to kar smo še včeraj verjeli. Verjamemo pa, da zmoremo skupaj stopiti
na pot doseganja in uresničevanja pogojev za višji nivo kvalitete ţivljenja v
skupnosti.
V novem letu Vam ţelimo veliko zdravja, sreče, osebnega miru in zadovoljstva.
Predsednica ga.Vida Mesar, kolektiv in vsi člani Društva »VEZI«.
2

5. Karmen Margarit, dipl. soc. del.
PET PRINCIPOV NORMALIZACIJE PO BRANDONU
David in Althea Brandon (1992: 13 - 16) naštevata pet prvin oz. principov normalizacije, ki
veljajo enakovredno tako za uporabnike kot tudi za osebje. »Načela običajnega
ţivljenja«, kot jih imenujeta, je lahko razumeti, vendar izjemno teţko upoštevati pri
praktičnemu delu, ker zahtevajo od ljudi osebne spremembe in odprtost srca in širjenje
obzorij.
1. VEČANJE IZBIRE
Uporabniki so večinoma ljudje, ki so imeli v svojem ţivljenju zelo malo moţnosti in prav ta
princip prinaša mnoţitev moţnosti, ki jih imajo uporabniki na izbiro. Ko je človeku dana
moţnost izbire, se pri njem razvija občutek za obvladovanje svojega ţivljenja, prav tako
pa se poveča njegovo samospoštovanje, ki je posledica uspešnih izborov. Osebje ima
zelo pomembno vlogo pri opredelitvi moţnih posledic vsake dane izbire, ki potencialno
omejuje druge moţnosti in prav zato mora osebje jasno opredeliti moţne posledice
vsake izbire.
Uporabniki pogosto ne razumejo, da z njihovim videzom, načinom izraţanja in ravnanja
vplivajo na to, kako jih bodo drugi ljudje videli, in tako lahko zoţujejo moţnost
komuniciranja. Uporabnik/-ica mora imeti vsakodnevno organizacijo svojega ţivljenja
čim bolj pod svojim nadzorom od jutra do večera – od tega kaj bo jedel in pil do
dejavnosti, ki jih bo opravljal, ter odnosih, ki jih bo razvijal, pri tem pa potrebuje podporo
ustanove z zmanjšanim pritiskom, osebno moč, informacije in znanje ter moţnosti, ki jih
ima na voljo in med katerimi lahko prostovoljno in samostojno izbira.
Kaj konkretno pomeni ta princip?
Ali imajo uporabniki pomembne moţnosti izbora v sluţbah?
Imeti morajo moţnost izbirati:
pri hrani in pijači,
pri delanju napak,
o odnosih,
o izhodih,
o počitnicah,
o spolnosti,
pri dejavnostih,
o tem, kaj pomaga.
Da bi bili sposobni izbirati, potrebujejo osebno moč, vero v to, da lahko v resnici izbirajo,
vero in zaupanje drugih ljudi v njihove zmoţnosti in sposobnosti, tehnične pripomočke za
vzpostavljanje stikov, kot so telefon, medmreţje, znanje in informacije, opcije, med
katerimi sploh lahko izbirajo, znanje o posledicah dejanj, sposobnost ter podporo pri
odločitvah, denar, prijatelja ali prijateljico, ki bi mu/ji pomagala v določenih situacijah
ter dostopnost do vseh sluţb, ki so na razpolago.
3

6. Implikacije za sluţbe:
Poleg obstoječih sluţb morajo obstajati tudi druge vrste alternativne sluţbe, med katerimi
morajo uporabniki imeti moţnost izbirati. Poleg tega pa morajo imeti še druge moţnosti
izbire v sluţbah: s kom bi delali, ali sploh bodo prihajali. Imeti morajo nadzor nad rutinskimi
opravili, moţnosti, da tvegajo. Sodelovati pa morajo tudi pri pomembnih odločitvah v
sluţbah, ki jih uporabljajo. V sluţbah se je potrebno izogibati skrajnostim izbire (ko je neko
delo namenjeno samo moškim ali samo ţenskam).
Vera v izbiro: tako osebje kot uporabniki/-ice potrebujejo treninge asertivnosti in
samozagovorništva. Uporabnike je potrebno spodbujati in opogumiti, da govorijo.
Uporabniki/-ice pa bi morali/-e biti sposobne, da prisostvujejo skupinskim obravnavam.
Spoštovanje: spodbujati je potrebno preračunano tveganje, to pomeni vzpostaviti pravila
za laţjo oceno tveganja, ki mora biti še razumno. Opozarjati pa je potrebno tudi osebje
na paternalizem in dušenje uporabnikov s preveliko skrbjo. Sluţbe morajo biti prilagojene
starosti uporabnikov in uporabnic. Upoštevati in obravnavati jih je potrebno kot kolege in
jim pri tem nuditi več informacij in opcij za laţjo izbiro.
Izkušnje: ponuditi jim moramo čim več moţnosti izbora ter poskrbeti za pozitivne modele v
nasprotju z negativnimi, ki sugerirajo negativne predstave. Uporabniki so drţavljani,
soprogi, lastniki, študentje, dijaki in ne nečloveški bolni, nesposobni ali podobno.
Denar: Vsem uporabnikom je potrebno zagotoviti resnične dohodke in ne samo malih
ţepnin, uporabniki morajo vedeti, kam in s kakšnim namenom je porabljen njihov denar.
2. RAZVIJANJE UDELEŢBE (PARTICIPACIJE)
Udeleţba je »povečana« izbira. O izbiri govorimo takrat, ko se odločamo, ali bomo za
kosilo jedli meso, zelenjavo, sendvič; sodelovanje pa pomeni, da mi sami vidimo, da te
moţnosti sploh obstajajo, ter sami odločamo o naročilu in plačilu.
V takih in podobnih situacijah lahko odkrijemo, koliko moči, oblasti, informacij in priloţnosti
za odločanje ima osebje samo. Če osebje samo nima moči, je ne mora deliti z uporabniki.
Ta princip dejansko pomeni, da je uporabnik vključen pri vodenju in načrtovanju
organizacije, kakor tudi pri prevzemanju pomembnejših vlog v druţbi. Uporabniki/-ice
morajo namreč imeti pomemben vpliv na naravo sluţbe, ki jo uporabljajo, odločati pri
vodenju organizacije, pri širjenju storitev, pri oblikovanju politike organizacije ipd.
Sodelovanje uporabnikov pri teh vprašanjih ne sme biti le simbolično, izdelane morajo biti
praktične metode, s katerimi se omogoči izvajanje tega principa.
Poleg tega pa je potrebno poiskati različne načine vključevanja v lokalno skupnost in
moţnosti različnega sodelovanja, ne le znotraj organizirane oskrbe. Na tak način lahko
druţba prepozna osebe ne le kot prizadete, ampak kot enakovredne ljudi, katerih
prispevek je prav tako dragocen in koristen na različnih področjih (pri delu, v športu,
prostovoljnih dejavnostih…).
Kaj konkretno pomeni ta princip?
Kdo odloča o pomembnih vprašanjih v sluţbah? Če osebje samo nima nikakršne
moči, je tudi ne more deliti s stanovalci in stanovalkami.
Kakšna je participacija uporabnikov? Zelo pomembno je, da je razvidna formalna
struktura njihovega sodelovanja.
4

7. Če imajo uporabniki svoj odbor, ga mora osebje spoštovati. Upoštevati je treba
pogostost sestajanja in vsebino dnevnega reda. Pomembni elementi participacije so
tudi vključevanje uporabnikov v skupinske obravnave in revizije, dostopnost do kartotek,
preskrbljenost z informacijami in dostopnost do tiskanih materialov o sluţbah. Uporabniki
potrebujejo moţnost do samozagovorništva. Vključeni morajo biti v organizacijo
prireditev, obiskov in sprejemanje obiskovalcev. Osebje si mora prizadevati razvijati
upravljavske spretnosti uporabnikov, ki tako lahko postanejo na nek način tudi osebje.
Uporabniki se morajo vključiti v skupnost.
Implikacije za sluţbe:
Informacije: uporabniki/-ice morajo imeti na razpolago različne informacijske letake,
oglasne deske, dostop do kartotek, sodelovanje na relevantnih sestankih; skratka –
poskrbeti je potrebno za informiranje uporabnikov na individualni prav tako pa tudi na
skupinski ravni.
Posvetovanje: vključenost uporabnikov v relevantnih odborih: vsak uporabnik mora
imeti moţnost sporočanja osebnega (svojega) mnenja (o kvaliteti hrane, pijače,
opreme…) prav tako pa mora imeti moţnost pritoţbe.
Odločanje: imeti morajo moţnost asertivnih treningov, naučiti se morajo, kako se
organizira odbore, kako se pretehta različne opcije, kako se lahko uprejo pritisku drugih
in kako se lahko prijazno reče »ne«.
Občansko zagovorništvo: prihajanje in sodelovanje prostovoljcev, ki uporabnikom
pomagajo pri predstavljanju individualnih interesov.
Udeleţba: ali obstajajo moţnosti kolektivnega zagovorništva ali sveti uporabnikov
vplivajo na najvišje ravni vodenja.
Prenos moči: vodilno osebje naj prepušča moč niţjemu osebju in to nato uporabnikom,
prav tako pa naj bi bili uporabniki udeleţeni pri nastavljanju osebja in sodelovati pri
upravljanju s skupnimi financami.
Upravljanje: uporabniki naj bi dejansko vodili sluţbo s pomočjo osebja. Interese
uporabnikov morajo zastopati zunanje osebe.
3. POGLABLJANJE ODNOSOV
Pri poglabljanju odnosov je pomembna kvaliteta, ne kvantiteta odnosa. Vsi poznamo,
kakšen je občutek, ko je človek osamljen in zapuščen, ko nima nikogar, ki bi se z njim
pogovoril, spil kavo ipd. Prizadeti ljudje imajo le malo prijateljev ali pa jih sploh nimajo in
tako jim ostanejo samo odnosi s sorodniki in ljudmi, ki so plačani za delo z njimi.
Vendar uporabniki potrebujejo prijatelje, take, ki so radi z njimi brez plačila. Počutiti se
morajo upoštevane in spoštovane. Občutek cenjenosti vključuje tudi to, da človeka
drugi zaznajo in spoznajo. Ustvarjati je treba take stike, ki se lahko poglobijo v
naklonjenost, ljubezen, in ki lahko navsezadnje vključijo tudi spolnost kot nekaj
normalnega. Sočloveka ne smemo obravnavati kot sredstvo za doseganje ciljev.
Potrebno je razvijati občutek domačnosti in sprejetosti. Zelo pomembno je izogibanje
institucionalnim strategijam, ki so usmerjene večinoma v krepitev podrejanja in
nadrejanja v nasprotju z ljubeznijo in zabavo. Uporabniki nimajo šefov, temveč prijatelje
in sodelavce. Vsi smo ljudje, ki jočemo, se veselimo, trpimo. O resničnem ţivljenju se ne
morejo učiti drugače, kot da ga res ţivijo.
5

8. Kaj konkretno pomeni ta princip?
Odnosi se lahko odvijajo med samimi uporabniki, med samim osebjem, med osebjem
in uporabniki, med sosedi in uporabniki ter med zunanjimi sodelavci in uporabniki.
Vedno pa je pomembna kakovost teh odnosov, ki se kaţe na več načinov. Osebje ima
opraviti z nevsakdanjimi izkušnjami. Uporabniki izvirajo iz okolja, o katerem imamo zelo
malo izkušenj, medtem ko so oni strokovnjaki zanj. Naučili so se vrsto pravil, povezanih s
človeškim vedenjem in odnosi, ki pa niso več primerni in so večinoma neustrezni za
njihovo novo ţivljenje v skupnosti.
Ljudje se lahko druţijo med seboj, ne da bi posebej uţivali v dobrih odnosih. Kakovost
odnosov se kaţe na več načinov:
v uporabi osebnih imen: če uporabniki in osebje med seboj uporabljajo imena,
kaţe to na enakost med njimi, lahko pa osebje uporabnike kliče po imenih,
obratno pa jih morajo ti vikati in naslavljati z gospod/gospa, kar vnaša
neenakost;
v vzdušju: ta kaţe, kako se počutijo uporabniki (se zabavajo, se imajo lepo, z
veliko mero humorja, smejijo se tudi z očmi, ne le vljudnostno z usti idr.);
v spoštovanju uporabnikov: pomembno je, da so uporabniki upoštevani kot
ljudje, ki lahko s svojimi spretnostmi in sposobnostmi prispevajo k delovanju sluţb;
v obravnavi v skladu s starostjo: uporabnike je potrebno obravnavati v
sorazmerju z njihovo starostjo, mnogo sluţb se namreč do svojih uporabnikov
obnaša kot do otrok;
v načinu, kako govori osebje o uporabnikih, saj ta kaţe na njihov odnos – npr. ali
uporabljajo strokovni jezik ali govorijo o njih kot prijatelji;
v uniformiranosti osebja: če osebje nosi drugačno vrsto oblačil (sluţbena
uniforma), se s tem distancira od uporabnikov.
Implikacije za sluţbe:
Bliţina: kličejo se po osebnih imenih, uporablja se skupne sanitarije, pisarno uporabljajo
vsi enako in ne le osebje, prav tako tudi ostala sredstva. Med njimi obstaja prost pretok
informacij.
Toplina: odnosi so sproščeni in neformalni, atmosfera v organizaciji je topla. Skupaj so
tudi med prostim časom, ko za to niso plačani, med seboj se obiskujejo. Obstaja miren
prostor, kamor se lahko umaknejo ali v miru pogovorijo.
Enakost: Osebje mora stanovalce videti kot enakovredne ljudi, vredne spoštovanja.
Sluţba, ki jo uporabniki uporabljajo, mora biti zgrajena na temeljih recipročnosti, kjer vsi
dajejo in vsi sprejemajo. Tudi uporabniki morajo imeti pomembne in odgovorne vloge v
delovanju sluţbe. Za delo, ki ga opravljajo, morajo dobiti ustrezno plačilo.
LITERATURA:
Brandon, David in Althea. (1992). Praktični priročnik za delo z ljudmi s posebnimi
potrebami. Ljubljana: VŠSD & PEF.
Brandon, David. (1992). Pet principov normalizacije (interno gradivo). Ljubljana: VŠSD.
V naslednji številki Metuljčka bosta predstavljena še zadnja dva principa normalizacije
po Brandonu.
6

9. TAKO JE LEPO
TAKO JE LEPO IMETI NEKOGA,
NEKOGA, KI TI VELIKO POMENI,
KI TE POSLUŠA IN TI POMAGA.
NEKOGA, KI GA SPOZNAŠ NEPRIČAKOVANO, SPONTANO.
SREČALE SO SE OČI, NEKJE V DALJAVI,
KI SO SE HITRO ZBLIŢALE IN ZAPLELE V MREŢO.
TODA TA MREŢA SE JE HITRO RAZPLETLA
IN OČI SO SE ODDALJILE NE MORAJO PA VEČ PRITI SKUPAJ,
ŠE MANJ PA DA BI SE ZBLIŢALE.
V DALJAVI SO SPOMINI NA LEPE ČASE,
A ŢAL VSAKI DAN SONCE NE SIJE.
OBLAČI SE,
TEMNI OBLAKI PREKRIVAJO NEBO,
KAPLJICE DEŢJA POLZIJO PO ŠIPI,
TO ME SPOMIONJA NA SOLZO, KI POLZI PO LICU.
POSLUŠAM ŠUM DEŢJA,
POČASI SE PRIKAŢE RAZNIH BARV MAVRICA,
PTICE ZAČNEJO NEŢNO PESEM PREPEVATI,
NARAVA ZOPED OŢIVI, TODA V DRUGEM SMISLU,
KOT DA SE JE PONOVNO RODILA. PRETEKLOST JE PAČ TREBA
POZABITI IN ZAČETI OVENELO ROŢO NAZAJ ZALIVATI,
PA ČEPRAV BO POTREBNO VELIKO ČASA, DA BO ZAČELA
POGANJATI SVOJE KORENINE NAPREJ.
LINDA URANJEK
7

10. Mateja Baša, univ.dipl.soc.del.
NOVI ZAKON O VAROVANJU DOSTOJANSTVA
DUŠEVNEGA BOLNIKA JE V SPREJEMANJU
Prispevek je povzet iz članka »Izvedljivo le na papirju?«, avtorice Jane Krebelj,
objavljenega v Primorskih novicah, št. 181, 8.8.07.
S sodobno obravnavo oseb s teţavami v duševnem zdravju naj bi drţava zniţala
stroške, ki jih druţbi povzročajo duševne bolezni. Število duševnih bolezni je v strmem
porastu, veča se njihovo ekonomsko breme, pri čemer ne nastajajo le neposredni
stroški za zdravljenje bolnikov, ampak tudi stroški njihove odsotnosti z dela, manjše
storilnosti, zgodnejšega upokojevanja. Poleg zdravljenja v psihiatričnih bolnišnicah, bi
sodobni pristop vključeval tudi celostno obravnavo bolnikov v njihovem ţivljenjskem
okolju.
Negativni trend naraščanja duševnih bolezni naj bi zaustavil zakon o duševnem
zdravju, ki od leta 2004 nastaja na Ministrstvu za zdravje. V to je drţavo prisilila
odločitev ustavnega sodišča, ki je zahtevalo ureditev področja prisilne hospitalizacije.
V zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice naj bi bilo po novem osebo moţno pridrţati
z njeno privolitvijo, brez privolitve na podlagi sklepa sodišča ali brez privolitve, ko gre
za nujne primere. Tako se sprejem na oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve
osebe začne na predlog zdravnika, centra za socialno delo, koordinatorja
nadzorovane obravnave ali najbliţje osebe. Predlog se vloţi na sodišču, kateremu je
potrebno predloţiti mnenje splošnega zdravnika ali psihiatra, katero ne sme biti
starejše od sedmih dni.
Ob sprejetju na zaprti oddelek bo moral zdravnik bolnika seznaniti z vsemi njegovimi
pravicami, na vidnih mestih pa bi morale biti objavljene telefonske številke in drugi
podatki o zagovornikih. Ti naj bi po novem bolnike zastopali v vseh postopkih
obravnave, razen pred sodiščem. Tudi pri posebnih metodah zdravljenja bo moral
zdravnik najprej dobiti pisno privoljenje bolnika, o sprejemljivosti in nujnosti metode pa
bo morala svoje mnenje dati tudi komisija za medicinsko etiko.
Zdravljenje osebe s teţavami v duševnem zdravju bo spremljal zagovornik bolnika.
Seznam zagovornikov naj bi sestavilo Ministrstvo za delo, druţino in socialne zadeve,
katero naj bi njihovo delo tudi nadzorovalo in plačevalo. Med nalogami zagovornika
bo tudi spremljanje vseh ukrepov ter preverjanje njihove nujnosti in upravičenosti.
Predlog zakona predvideva, da bodo bolniki namesto na zaprti oddelek psihiatrične
bolnice lahko napoteni v varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda ali v
nadzorovano obravnavo. Ta bo namenjena osebam s teţkimi duševnimi motnjami, ki
jih je še mogoče zdraviti doma. Sistem obravnave v skupnosti, ki naj bi bil bistveno
cenejši od bolnišničnega zdravljenja, naj bi podobno kot doslej, vodile nevladne
organizacije. Obravnava v skupnosti je namenjena osebam, ki imajo teţave pri
opravljanju vsakdanjih opravil in pri vključevanju v druţbeno ţivljenje.
8

11. Leto dni po sprejemu zakona naj bi vlada pripravila nacionalni program varovanja
duševnega zdravja. Šele ta naj bi opredelil organizacijo in naloge vseh vpletenih v
mreţi za varovanje duševnega zdravja.
Vsi ti ukrepi, ki naj bi v največji meri varovali pravice pacienta, so na papirju videti
uresničljivi, v praksi pa se pri njihovem izvajanju lahko zaplete, opozarja del psihiatrične
stroke. Ţe uvedba zagovornikov sproţa pomisleke, kako bodo laiki lahko sodelovali pri
določanju poteka zdravljenja, pridobivanje soglasij pacienta pa je v trenutku, ko le-ta
teţko razume ali pa povsem napačno dojema svet okrog sebe, pogosto nemogoče.
Nevropsihiater Joţe Felc, primarij idrijske psihiatrične bolnišnice, soglaša in tudi sam
poudarja, da mora biti dostojanstvo bolnika zaščiteno, opozarja pa, da je vsak bolnik
edinstven, zahteva svoj pristop, zaradi česar je teţko v zakonu formalizirati splošne
rešitve za vse.
Odhod psihiatrije na teren ni niti enostaven niti poceni, opozarja dr. Felc. Civilnim
zdruţenjem za duševno pomoč priznava velike zasluge in pomen, vendar vztraja, da
so pri skrbi za bolnika po njegovem odhodu iz bolnišnice potrebni tudi strokovnjaki.
Manj zadrţkov do zakona imajo v zdruţenju svojcev oseb s teţavami v duševnem
zdravju Humana. Za svojce je zelo pomembno, da bi tudi osebe z duševnimi motnjami
dobile pravico do načrtovalca skrbi, ki bi skrbel za bolne tudi po odpustu z zdravljenja,
in pravico do zagovornika. Tatjana Gričar, predsednica Humane pravi, da bi bili svojci
na ta način razbremenjeni. V Humani so do namere za pripravo nacionalnega
programa zadrţani in pričakujejo, da bo do priprave programa preteklo še veliko
vode. Zaradi tega vztrajajo, da bi moralo biti vse, kar prinaša zakon, urejeno s
podzakonskimi akti, najpozneje v šestih mesecih po sprejetju zakona.
Tiskovna konferenca v podporo predlogu Zakona o
duševnem zdravju, 14.09.2007
9

12. Martina Katern Tomaţič, univ. dipl. soc. delavka
OBREMENITVE SVOJCEV OSEB S
TEŢAVAMI V DUŠEVNEM ZDRAVJU
V vsakodnevnem sobivanju z osebo s teţavami v duševnem zdravju, doţivljajo svojci
vrsto obremenitev za katere največkrat mislijo, da jih povzroča oseba, njegova
bolezen, njegovo obnašanje, njegova nezmoţnost zadostiti zahtevam okolice.
Ko tako opaţajo, kaj vse jih moti pri osebi, ki ima teţave v duševnem zdravju, pa
pogosto pozabijo od kod vse to izvira, kaj so resnični vzroki tega, saj ţivijo pod
nenehnim pritiskom katerega posledica je permanentna stresna situacija v kateri ţivijo
in delujejo, pa se je, ravno zaradi njene stalnosti, povsem ne zavedajo. Tudi ko mnogi
svojci sami čutijo posledice tega stalnega stresnega poloţaja, ko so znaki ţe povsem
očitni, se nagibajo v bolezen, če niso ţe bolezen sama, še vedno ne vidijo, kje je pravi
vzrok vsega tega. Veliko, skoraj največ, tiči v nevednosti svojcev in njihovih
nezmoţnostih obrniti pogled vase.
Ko se svojci znajdejo v poloţaju, da se morajo vţiveti in se soočati s teţavami v
duševnem zdravju, se pojavijo številne obremenitve.
Tu lahko govorimo o dveh skupinah:
- SVOJCI uporabnika, ki ima hude teţave in
- SVOJCI, uporabnika, ki nima tako hudih teţav.
Kakšna je razlika? Obremenitve so skoraj identične, s tem, da se pri drugi skupini
pojavljajo z manjšo intenziteto, pomembno pa je, da je upanje za uspešno
rehabilitacjo pri drugi skupini bolj prisotno in močnejše.
OBREMENITVE SVOJCEV
A) SUBJEKTIVNE OBREMENITVE
- ţalost in izguba,
- kronično usmiljenje,
- emocionalni tobogan,
- bolečina empatije,
- permanenten pritisk,
- stalnost stresne situacije,
- krivda,
- vezava,
- izolacija.
B) OBJEKTIVNE OBREMENITVE
- simptomi,
- skrb za obolelega svojca,
- sistem duševnega zdravja,
- socialni sistem,
- stigma.
10

13. Pri vseh obremenitvah pa morajo biti upoštevane tudi proţnosti in prilagodljivosti
druţine kot sistema, ki se kaţe predvsem v naslednjem:
- moč druţine,
- druţinske povezave,
- druţinski ponos na doseţke svojcev,
- rast druţine, osebni razvoj celote in njenih posameznih članov.
Obremenitve se seveda ločijo tudi po tem, v katerem druţinskem podsistemu
nastajajo.
Razlike lahko nastanejo, ko imamo naslednje situacije:
- starši-mati, oče;
- zakonski partner;
- mladi druţinski člani;
- oboleli član druţine.
IZKUŠNJE
Izkušnje imajo pomemben vpliv in so vaţne tako za svojce kot tudi za strokovnjake.
Sodelovanje v tej smeri lahko veliko pripomore k druţinski prilagodljivosti in
fleksibilnosti v procesu obvladovanja problemov v vsakodnevnem ţivljenju z svojci,
ki imajo teţave v duševnem zdravju. Spremenjeni pogled na ţivljenje, skozi učenje
in rast, namreč omogoča prestop od pasivnosti (npr. smiljenja samemu sebi, beg iz
realnosti, izolacija), k aktivnemu obvladovanju situacije skozi izkušnje za pomoč in
podporo samim sebi in osebi s teţavo v duševnem zdravju.
Izkušnje uporabljamo zavestno, kar omogoča vodenje ţivljenja druţine in vseh
upletenih v procese in posledično zmanjšuje stres.
Svojci oseb s teţavami v duševnem zdravju se morajo tudi naučiti reči NE ter si
zagotoviti svoj fizični in psihološki prostor. Le-ta je res samo njihov in vanj nima
vstopa nihče. Pomembno je spoznanje, da je vse kar se jim dogaja, namenjeno
njihovemu učenju in osebni ter druinski rasti. Ko to prepoznajo in ozavestijo, se
zmanjša tudi krivda, ţalost, izguba obenem pa se zmanjšuje tudi socialna
izključenost in stigma.
Povzeto po predavanju mag. Edo P. Belak, ŠENT – Forum svojcev Slovenije
11

14. Karmen Margarit, dipl. soc. del. in Katarina Tomaţič, univ. dipl. soc. del.
DRUŠTVO »VEZI« ZA SVOJCE
Sklop izobraţevanj za podporno skupino svojcev oseb s teţavami v duševnem zdravju
Izobraţevanje in usposabljanje podporne skupine svojcev in skrbnikov oseb s teţavami v
duševnem zdravju, predstavlja enega izmed pomembnejših dejavnikov za
vzpostavljanje in vzdrţevanje druţinske dinamike. Slednja naj zagotovi čim manj
konfliktno sobivanje člana s teţavami v duševnem zdravju z ostalimi člani druţine.
Svojci potrebujejo v domačem okolju veliko pomoči in podpore, tako strokovne, kakor
tudi podpore nevladnih organizacij. Zato smo v prostorih Dnevnega centra Društva
»VEZI« v Štorjah 2.11. in 3.11.2007 organizirali dvodnevno izobraževanje za SVOJCE,
SKRBNIKE, ljudi, ki imajo težave v duševnem zdravju. Izvajalec izobraževanja je bil
gospod EDO BELAK, ki je predstavnik Foruma svojcev SLOVENIJE.
Namen izobraţevanja je opolnomočiti svojce ljudi s teţavami v duševnem zdravju v
smislu pridobivanja ustreznih znanj za ravnanje in razreševanje konfliktov in delovanja v
smeri odkrivanja njihovih notranjih virov moči in odprave občutkov krivde. Nekaterih
izmed ciljev, ki jih pri tem dosegajo so meddrugim tudi: odkrivati notranjih virov moči in
razvijanje elementov samopomoči, pridobivanje znanj za reševanje konfliktov in delo na
odnosih, psihična razbremenitev svojcev in odprava občutkov krivde, izmenjava
medsebojnih izkušenj, informiranje svojcev, razvijanje občutka pripadnosti in lastne
vrednosti, socialno učenje ter povečanje nivoja socialne vključenosti in kvalitete ţivljenja
svojcev.
Izobraţevanje je potekalo v obliki modulov, ki vsak zase spodbujajo in pomagajo
reševati potrebe in probleme udeleţencev. Vsak modul je bil zasnovan tako, da je
stimuliral diskusijo med udeleţenci, o tem koliko in kako jih je prizadela bolezen. Vsebina
je bila naravnana tako, da je obravnavala teme, ki jih običajni programi izobraţevanja
ne zajemajo. Skozi diskusijo so udeleţenci izvedeli in si pridobili več znanja o sami bolezni.
Izkušnje o obvladovanju lastnih teţav in izkušnje pri obvladovanju bolezni globalno.
12

15. Najbolj dragocene so seveda specifične, lastne izkušnje, ki so jih udeleţenci pridobili v
ţivljenju v sobivanju z svojcem, prijateljem, znancem, ki ima teţave v duševnem zdravju.
Skozi dvodnevno izobraţevanje so si svojci in skrbniki skupaj izmenjali in proučili svoje
izkušnje, razvijali in spoznavali načine obvladovanja lastne izkušnje, spoznali so, da lahko
v atmosferi upanja in razumevanja odkrijejo svojo notranjo moč in tako ponovno
vzpostavijo dobre medsebojne odnose v svojem domačem, širšem in oţjem okolju in na
ta način postanejo srečnejši.
Po zaključenem dvodnevnem izobraţevanju, smo, na podlagi analize izpolnjenih
vprašalnikov, ugotavili, da vključitev svojcev v takšna izobraţevanja deluje pozitivno tako
na njih, kakor tudi na celotno druţinsko dinamiko in odnose v druţini.
Zato bomo tudi v prihodnjem letu, skupaj s CSD Seţana, nadaljevali s sklopi izobraţevanj
podporne skupine svojcev, ki se bo srečevala enkrat na dva meseca po dve uri in pol.
Na srečanju skupine bo poleg socialne delavke in medicinske sestre prisoten tudi
strokovnjak s področja duševnega zdravja v javnih zavodih ali skupnostnih sluţbah.
Obravnavali bomo aktualne teme, ki lahko svojcem pomagajo pri reševanju
osebnostnih ali druţinskih teţav in dilem, saj smo vsi skupnega mnenja, da si svojci
zasluţijo in potrebujejo moţnost vključevanja v skupine, kjer dobijo izkušnjo sprejetosti,
razumevanja, samopomoči, kar vodi v razvoj notranjih virov moči, da lahko
opolnomočijo sebe in druge udeleţene v problemu.
Zahvala gospodu Edu Belaku za uspešno
dvodnevno izobraţevanje
13

16. TAKO TUJE MI JE ZDAJ,
TE ROŢE, KI RASTEJO IN LEPO CVETIJO,
TI PTIČKI, KI TAKO LEPO ŢVRGOLIJO,
TA TRAVA, KI TAKO LEPO ZELENI.
A V MENI JE TEMA NI SLEDU LUČI
PO LEPOTI TEJ, KI ME OBKROŢA.
VSE JE SENCA,
KI MI PADA PRED OČI IN VSE ZAMEGLI.
MONIKA ROSIČ
14

17. Tanja Ţorţ, univ.dipl.soc.del.
TERAPIJA S POMOČJO ŢIVALI
Dandanes imajo domače ţivali velik pomen za človeka. Imeti domačo ţival psa,
mačko pomeni veliko odgovornost: skrb zanjo, nega, prehrana, skratka skrb za vse
njene potrebe, hkrati pa nam ţival s svojo pojavnostjo, naklonjenostjo daje
najrazličnejše občutke ugodja, zadovoljstva, ljubezni in neizmerno pozornost.
Terapevtske učinke ţivali na ljudi so ugotavljali ţe številni strokovnjaki tako domači kot
tuji. V Sloveniji deluje Društvo za terapijo s pomočjo ţivali AMBASADORJI NASMEHA,
katerega članica sem tudi sama.
Animal Assisted Activities ali dejavnosti s pomočjo ţivali se uporablja v različnih
okoljih, izvajajo jo tako šolani profesionalci kot prostovoljci, ki morajo zadostiti
določenim kriterijem. Gre za to, da z ţivaljo obiskujemo določeno skupino ljudi ali
posameznike in izvajamo določene aktivnosti. Dejavnosti ob prisotnosti ţivali dajejo
motivacijske, vzgojne in rekreativne prednosti pri spreminjanju kvalitete ţivljenja ljudi.
Cilji ob vsakem obisku niso točno planirani, izvajalcem ni potrebno delati zapiskov o
svojem delu, obisk je spontan in traja kot je to potrebno.
Pri Animal Assisted Therapy ali terapiji s pomočjo ţivali pa gre za ciljno naravnano
intervencijo. Del tretmana z ţivaljo je sestavni del celotnega terapevtskega procesa.
Terapijo vodi strokovno usposobljen posameznik, delo je načrtovano, spremljano in
evalvirano. Za vsakega posameznika so narejeni specifični cilji in program, napredek
se meri. Namen terapije s pomočjo ţivali je izboljšanje človekovega psihičnega,
socialnega, emocionalnega in kognitivnega funkcioniranja.
Nekaj ciljev na fizični ravni človeka: izboljšanje na področju fine in grobe motorike,
izboljšanje spretnosti za upravljanje z invalidskim vozičkom, izboljšanje ravnoteţja,
izboljšanje veščin pri skrbi zase, izboljšanje šolskih veščin… Na psihičnem nivoju
dosegamo naslednje cilje: izboljšanje verbalne komunikacije, izboljšanje usmerjen
pozornosti, , obogatitev na področju rekreacije, dvig samopodobe, niţanje strahu in
anksioznosti, manjšanje osamljenosti,…
Vzgojno izobraţevalni cilji: izboljšanje spomina, spodbujanje abstraktnega mišljenja,
širjenje besednega zaklada. Motivacijski cilji: spodbujanje pripravljenosti sodelovanja v
aktivnostih, interkcij z ljudmi, zanimanje za ţivali in vse kar je povezano z njimi.
Za terapevtske namene so primerne naslednje ţivali: psi – preizkušeni, mačke, male
ţivali (činčile,kunci), priči, ribe, konji, delfini, lame, različne domače ţivali.
15

18. Terapijo s pomočjo ţivali se uspešno izvaja v vrtcih, osnovnih šolah, vzgojnih zavodih,
pediatričnih bolnišnicah, domovih za otroke, komunah, centrih za zdravljenje odvisnosti,
pri osebah z različnimi omejitvami, osebah z nevrološkimi obolenji, kronično bolnih,
osebah z duševno boleznijo, v domovih za starejše občane,… seveda pa taka oblika
obravnave ni primerna za vsakogar.
Pozitivni učinki terapije s pomočjo ţivali se kaţejo na naslednjih področjih oziroma
nivojih: telesni nivo: mišična napetost se normalizira, sproščanje hormonov endorfinov,
uravnavanje krvnega tlaka, upočasni se bitje srca, globlje dihanje.
Na duševnem nivoju deluje pomirjujoče, ţival deluje kot antistresni dejavnik, pomaga
pri izboljšanju koncentracije, dvigovanju motivacije, zmanjševanje občutkov
tesnobnosti, osamljenosti, preventiva pri samomorilnih osebah.
Na socialnem nivoju zanimanje za ţival povezuje ljudi, spodbuja komunikacijo, vzvod pri
postavljanju meja, zniţuje asocialnost.
16

19. Izvlečki programa meseca
septembra, oktobra, novembra in
decembra
Društvo »VEZI« na ogledu Grofove jame v
Brestovici pri Komnu
V Grofovi jami, Brestovica pri
Komnu
Ogled Grofove jame v
Brestovici pri Komnu
Tedensko letovanje na
morju v Maredi in Barbarigi
Turnir v balinanju v Ilirski
Bistrici
Skupno druţenje z DDTC
Barčica in ogled Predjamskega
gradu
Donacija Golfistov za
Društvo »VEZI«
Razstava »Ţivljenje v
slikah v KC Seţana
Svetovni Dan duševnega
zdravja
Literarna delavnica in
kostanjev piknik v DC Štorje
Praznovanje abrahama v
DC Štorje
Skupina za samopomoč
»HRAST« na obisku v
Grgurjevem etnološkem hišnem
muzeju v Brestovici pri Povirju
Turnir v briškuli v DC
Ilirska Bistrica
Prenova DC Štanjel
Prenova SS Brestovica
Dan odprtih vrat Postojna
V okviru leta enakih moţnosti smo dne 5.9.2007
Stanovanjska skupina »VEZI« Brestovica pri Komnu
organizirala pohod in ogled Grofove jame, za zaključek
pa smo organizirali še piknik in se prijetno okrepčali. Pot
do jame in njen ogled je vodil član in vodič jamarskega
društva Seţana, gospod Peter Pipan. Gozdna pot nas
je vodila skozi neokrnjeno kraško naravo. Pogled se je
ustavil na povojnih ostankih, ki so nas za trenutek
povezali s preteklostjo slovenskega naroda. Obdajali so
nas posebni, neponovljivi občutki. Na koncu smo
občudovali razgled nad mestom Trţič in bliţnje
zamejske vasi. Poleg medsebojnega druţenja je bil
namen srečanja tudi tkanje novih prijateljskih vezi med
uporabniki društva »Vezi« in člani stanovanjske skupine
Društva Ozara iz Nove Gorice. Tovrstna srečanja
postajajo tradicionalna, saj so se izkazala kot dobra in iz
več razlogov zelo zaţelena. To je bilo ţe naše drugo
skupno srečanje, ki nam je veliko pomenilo in nam
resnično odprlo nove moţnosti na poti vključevanja v
vsakdanje ţivljenje.
17

20. TEDENSKO LETOVANJE NA MORJU-
BILI SMO V MAREDI IN BARBARIGI NA HRVAŠKEM
Tudi mi si ţelimo malo drugačnega vsakdanjika
Čeprav malo pozno, vendar smo dočakali dan odhoda na morje.
Pripeljali smo se z avtobusom v turistično naselje Barbariga na hrvaškem.
Zjutraj smo se zbudili okoli osme ure, nato smo pozajtrkovali in se odpravili z mentorji na
plaţo, kjer smo se sončili in kopali do kosila.
Kosilo nas je čakalo ob 12 uri. Za opravljanje raznih del kot so: pomivanje, kuhanje in
čiščenje smo uspostavili deţurstva.
Po kosilu smo se ob pitju kavice malo pogovarjali, se zabavali, nato smo šli zopet na
plaţo, kjer smo uţivali.
Pozno popoldne smo se vračali nekateri prej nekateri pozneje na večerjo.
Po večerji smo hodili na sprehode ob obali in občudovali sonči zahod, raziskovali smo
tudi okolico.
Eno jutro smo se odpravili na izlet v Pulo. Mentor nam je razkazoval staro mesto, tam
smo kupili tudi spominke.
V bliţini Barbarige smo obiskali tudi izletniško točko sv. Foške, kjer smo se nauţili pozitivne
energije.
Ta čas smo se odpočili, napolnili novih moči in se vsi srečno vrnili.
Stanovalci SS Postojna
Zoran, Georgi, Vinko in Branko
18

21. MORJE, SONCE IN DOBRA DRUŢBA
19

22. MOJI UTRINKI IZ POČITNIC
v Barbarigi na Hrvaškem
Dne 8.9.2007 smo se zgodaj zjutraj odpeljali iz stanovanjske skupine Brestovice pri Komnu
proti Seţani. Tam smo počakali na avtobus AVRIGA in se nato odpeljali proti Kopru.
Kasneje smo se ustavili in naredili počitek na hrvaški strani, po počitku smo se odpeljali v
MAREDO in nato v BARBARIGO. Prispeli smo utrujeni. Oglasili smo se v recepciji podjetja
RONA trade d.o.o Opatija.Tam smo se prijavili kot turisti. Z nami sta bila Ljubo Seraţin in
Magda Hrvatin bilo je resnično lepo.
Mene sta s šlaufom peljala v vodo Ljubo Seraţin in Erik Zonta. Ostali so se odpeljali med
tednom v Pulo, jaz in Hrvatin Magda smo se odpelja k cerkvi svete Foške v Vodnjan-
znane romarske cerkve. Na morju je bilo resnično lepo dne 15.9.2007smo se nazaj iz
BARBARIGE proti Sloveniji z avtobusom AVRIGA.
Valerijo JURCA
NAŠ PLAVALEC VALERIJO JURCA
20

23. TURNIR V BALINANJU
Končno! Pa smo le dočakali dan, ko smo lahko izpeljali tudi turnir v balinanju. Ţe v poletnem
času ste lahko zasledili, da smo ga načrtovali na Črnih njivah pri Ilirski Bistrici. Na ţalost nam
je takrat zagodlo vreme, zato smo prireditev preloţili na septembrski čas.
Kot ţe prvič, smo tudi tokrat k sodelovanju povabili Varstveno delovni center Koper – enota
Ilirska Bistrica, Dom starejših občanov Il. Bistrica ter Društvo upokojencev Il. Bistrica. Vabilu so
se vsi povabljeni odzvali ter nam pri organizaciji tudi priskočili na pomoč, za kar se jim še
enkrat zahvaljujemo.
Ker vremenu nismo ponovno zaupali, smo se odločili, da bo tekmovanje potekalo v dvorani
v Zabičah, katero upravlja Balinarsko društvo Zabiče. V društvu so nam priskočili na pomoč
in nam za nekaj ur odstopili dvorano. Omeniti moramo, da dosegajo njihove balinarske
ekipe zelo dobre rezultate in se tako uvrščajo celo v tekmovanja izven slovenskih meja.
Na tekmovanju smo se zbrali 20.9.07 ob 10h dopoldne. Oblikovali smo štiri mešane skupine.
Tako so nastale modra, zelena, rdeča in rumena, v katerih je bil iz vsake enote povabljenih
po en tekmovalec. Npr. modra skupina je imela enega tekmovalca iz Vdc-ja, enega iz
Doma, enega iz Vezi in enega iz skupine upokojencev. Tako smo dosegli sorazmerno
uravnoteţene skupine. Med seboj so se pomerili v dveh igrah, zmagovalci so šli v boj za
zmago, tisti skupini, ki sta izgubili, pa v boj za tretje in četrto mesto. Vse igre so bile zelo
napete, kar lahko vidite tudi na slikah.
Po končanih igrah smo si postregli z dobrotami, ki smo jih prinesli s seboj – sendviči, sadjem,
pecivom in pijačo. Seveda je sledila podelitev priznanj – prva je bila modra skupina, druga
rumena, tretja zelena in četrta rdeča.
V teh nekaj urah smo se med seboj spoznali, se druţili, nasmejali in si obljubili, da se še
srečamo ob podobnih prireditvah.
21

24. Skupno druţenje z DDTC Barčica v Predjamskem gradu in DC Štorje
Po uspešnem druţenju in potepanju po slovenski obali v maju, smo se skupaj z DDTC
dogovorili za ogled Predjamskega gradu in skupno druţenje v DC Štorje. Nad idejo smo
bili vsi zelo navdušeni.
Zbrali smo se v Stanovanjski skupini Postojna, kjer so si člani Barčice lahko ogledali
prostore naše stanovanjske skupine ter se ob skupni kavi in manjšem prigrizku zahvalili
za gostoljublje. Skupaj smo se podali na ogled prečudovitega Predjamskega gradu,
kjer smo odkrivali njegove skrivnosti od nastanka pa do danes.
Pot od Postojnske jame do Predjame, je ob robu Pivške kotline, le 9 km slikovite poti z
značilno kulturno krajino. Skozi zanimivo kraško vas Veliki otok, mimo cerkvice Sv.
Andreja, s freskami iz 16. st. pelje pot do Betalovega spodmola. Tu in v drugih kraških
jamah v okolici so arheologi odkrili pomembna najdišča naših prednikov iz obdobja
pribliţno 150 000 let pred našim štetjem pa do konca kamene dobe. Ta, v strokovni
literaturi imenovan kraški paleolitik, sodi v juţni Evropi med najstarejše kulture.
V Bukovju, zadnji vasi tik pred Predjamo, se od glavne odcepi makadamska pot proti
Hrušici, kjer je bila v preteklosti ena najpomembnejših postojank v sistemu zapornega
rimskega zidu.
Na svetu je mnogo lepih, tudi imenitnješih gradov in utrdb..., toda en sam je Predjamski
grad. To je »gnezdo«, drzno zidano v 123 metrov. Mojstrovina srednjeveške
domiselnosti, poguma, prebrisanosti v nepokorščini.
Najbolj znani prebivalec Predjamskega gradu, Erazem, je ţivel v drugi polovici 15. Stol.
V nedokončanem srednjeveškem gradu. Tedaj je imel grad še bolj izrazito obrambno
nalogo. Bivanje v njem ni bilo ravno prijetno, bilo pa je varno.
Po ogledu gradu in predstavitvi čudovite legende, smo se vsi skupaj podali v DC Štorje,
kjer smo s skupnimi močmi organizirali druţabne spoznavne igre in manjšo pogostitev.
Bilo nam je prijetno, zato bomo svoja druţenja nadaljevali tudi v prihodnosti.
Postojnski jami in gospodu Petru Štefinu se iskreno zahvaljujemo za donacijo kart za ogled
Predjamskega gradu, kjer smo se v čudovitem okolju, vţiveli v ţivljenje graščakov in
anekdoto o Erazmu.
ZAHVALA
22

25. VSE LEPOTE PREDJAMSKEGA GRADU
DRUG DRUGEMU SMO BILI RES DOBRA DRUŢBA
23

26. DRUŢABNE IGRE, PLES, POGOSTITEV V DNEVNEM CENTRU ŠTORJE
24

27. V soboto ob 17 uri je bil v hotelu Maestozo v Lipici svečan prevzem donacije za Društvo
"VEZI", s strani golfistov na turnirju.
Golf Club Lipica tradicionalno pripravlja DOBRODELNE TURNIRJE , na katerih zbirajo
sredstva, namenjena različnim ranljivim skupinam in posameznikom. Z zbiranjem denarja,
so med drugim pomagali: kupiti bronhoskop Bolnici Seţana, Društvu Soţitje Seţana, kupiti
harmoniko za otroka s posebnimi potrebami...itd. Tokratni turnir je potekal v soboto in sicer
na pobudo evropskega poslanca gospoda dr. Mihaela Brejca. Zbrana sredstva so namenili
nakupu športnih rekvizitov, ki jih uporabniki dnevnih centrov in stanovanjskih skupin Društva
za duševno zdravje »VEZI« še kako potrebujejo. Aktivnosti društva namreč stremijo k večji
socialni vključenosti in kvaliteti ţivljenja ljudi s teţavami v duševnem zdravju. Poleg številnih
delavnic, in sicer: kreativnih, liteteranih, recitatorskih,...itd., se redno izvaja tudi delavnica
namenjena zdravemu ţivljenju in dobremu počutju.
Tako se uporabniki programov, s podarjenimi sobnimi kolesi, lahko dnevno rekreirajo in
razgibavajo svoje telo in duha tudi v zimskem času, ko je na Krasu burja in mraz.
Ob tej priloţnosti se gospodu Brejcu, gospe Meri Trampuţ, vsem golfistom, ki so denar donirali
in gospodu Evgenu Stoparju, iz srca zahvaljujemo in obljubljamo, da se bomo še naprej trudili
in delovali v smeri destigmatizacije duševne bolezni in iskali najboljše rešitve za ţivljenje z njo.
25
Ček v vrednosti 1900 eur je prevzela predsednica društva gospa Vida Mesar.
Golfisti za Društvo »Vezi«

28. ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU!
DONIRANA SOBNA KOLESA IN NAMIZNI NOGOMET NAŠIM ČLANOM OB
REDNI REKREACIJI, OMOGOČAJO NE SAMO ZDRAVI NAČIN ŢIVLJENJA,
AMPAK TUDI KORISTNEJŠE PREŢIVLJANJE PROSTEGA ČASA V MRZLIH
ZIMSKIH DNEH.
HVALA GOLFISTOM IZ LIPICE
26

29. Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, smo poleg odprtih vrat in predavanja, za širšo
skupnost organizirali tudi razstavo »Ţivljenje v slikah« v Kulturnem domu Srečka Kosovela, ki je
bila na ogled od 9.10.07 do 24.10.07. Zdruţili smo neskončne razseţnosti domišljije, ţelja in
zamisli, katere smo izoblikovali in realizirali. Slednje smo ţeleli predstaviti in z njimi obogatiti
širšo javnost.
Razstavo sestavlja sklop slik, ki so nastale v Likovni koloniji 2007 pod vodstvom različnih
umetnikov. Med njimi zasledimo različne tehnike slikanja, med katerimi prevladujejo
akvareli.
Člani društva smo uspešni tudi pri slikanju na steklo in svilo, kjer svojo kreativnost izraţamo z
različno poslikavo rut, šalov…
Tuja nam ni niti servetna tehnika, ki jo izvajamo na steklo, keramičnih ploščicah in steklenih
kroţnikih na katerih poleg cvetličnih elementov zasledimo še elemente letnih praznikov.
Na razstavi ste lahko ogledali še dekorativne izdelke iz das in fimo mase ter raznovrsten
nakit.
Posebno mesto zavzemajo tkani izdelki, ki izstopajo po svoji izvirnosti izdelave na statvah in
naravnih materialih.
Društvo izdaja tudi svoje glasilo, Metuljček, ki je namenjen uporabnikom, strokovnim
vsebinam in informativnemu gradivu.
Otvoritev razstave smo pospremili s krajšim kulturnim programom, ki so ga sooblikovali tudi
naši člani in sicer Linda, Zoran, Emil, Terezija, Sergio, Valerijo in Bojan. Za popestritev
programa so poskrbele mlade nadarjene glasbenice na violini in klaviaturah.
Delovanje društva in namen razstave je predstavila sekretarka društva, gospa Katarina
Tomaţič. Dan smo zaključili s prijetnim druţenjem in klepetom ob manjši pogostitvi.
Člani Društva »Vezi« se za izvedbo kulturnega programa in razstave zahvaljujemo vsem, ki
ste k temu pripomogli, še posebno Kulturnemu centru Srečko Kosovel in Knjiţnici Seţana.
27
RAZSTAVA »ŢIVLJENJE V SLIKAH« V KULTURNEM
DOMU SREČKA KOSOVELA

30. 28

31. SVETOVNI DAN DUŠEVNEGA ZDRAVJA
Društvo za duševno zdravje »VEZI«, ki na območju Krasa in
Notranjske zdruţuje številne člane, smo ob svetovnem dnevu
duševnega zdravja, pripravili dneva odprtih vrat v Dnevnih
centrih Štorje in Ilirska Bistrica.
Dnevni center Štorje si je ta dan ogledalo tudi osem
predstavnikov prostovoljnih organizacij iz Italije, s katerimi
Društvo »VEZI« in CSD Seţana vzpostavljamo sodelovanje na
področju javnih in skupnostnih sluţb. Predstavili smo jim našo
organiziranost, kodeks in statut po katerem delamo, sami pa
so nam predstavili njihov pogled ter njihove prostovoljne
organizacije na področju duševnega zdravja in dela s
starostniki.
Dan smo še posebej obeleţili s predavanjem, ki se je odvijalo
v veliki sejni dvorani Občine Seţana, katerega so se udeleţili
številni prisotni ter na ta način počastili 10. oktober, Svetovni
dan duševnega zdravja.
Predavali sta spec. psih. dr. Nataša Sedmak, ki je predstavila
anksiozne motnje ter psih. Milena Pegan, katera je govorila o
stresu ter načinih sproščanja.
Ob zaključku smo nekaj časa namenili tudi razpravi v kateri
sta na številna vprašanja odgovarjali predavateljici. Zanimivo
predavanje smo zaključili s tehniko sproščanja s pravilnim
dihanjem.
29

32. KOSTANJEV PIKNIK
Člani Društva »Vezi« smo se zbrali,
da bi se spet enkrat cool mi imeli.
Tokrat je razlog kostanjev piknik
in da bi imeli prijateljski stik.
Jaz dolgo nisem prišel v ta kraj,
kamor smo prišli iz Bistrice zdaj,
ţe nekaj časa nisem »Vezi« obiskal,
tu v društvo v Štorjah, da bi prihajal.
Lepo je spet med prijatli se muditi,
čeprav enih od nekoč ni več videti,
skoraj vsi so novi, malo je starih.
Toda v nekdanjih so ostali prostorih.
Danes se bomo skupaj druţili
in bomo tudi veseli bili.
Tudi voditeljice so zasluţne za takšno vzdušje,
to bo dobro vplivalo na naše počutje.
Sergio Popovič
TEDEN VSEŢIVLJENJSKEGA UČENJA
KOSTANJEV PIKNIK IN LITERARNA DELAVNICA V
DNEVNEM CENTRU ŠTORJE
V okviru tedna vseţivljenskega učenja smo v Dnevnem centru Društva »VEZI« v Štorjah
pripravili literarno delavnico in kostanjev piknik. Sledi literarno delo in utrinki iz piknika.
30

33. NAŠI LITERARNI USTVARJALCI IN ŠE VROČI KOSTANJI
31
3

34. PRAZNOVANJE ABRAHAMA V DNEVNEM CENTRU
ŠTORJE
Ob praznovanju abrahama
še enkrat čestitamo
Rasimu Majanoviču
in mu ţelimo obilo zdravja,
veselja, sreče in ljubezni.
32

35. 33

36. ČLANI SKUPINE ZA SAMOPOMOČ »HRAST« DRUŠTVA »VEZI« NA
OBISKU V GRGURJEVEM ETNOLOŠKEM HIŠNEM MUZEJU V
Brestovici pri Povirju
Program skupin za samopomoč je namenjen osebam s teţavami v duševnem zdravju.
Skupina za samopomoč »HRAST« je vključena v projekt skupin starih ljudi za
samopomoč območnega zdruţenja RK Seţana in deluje v prostorih dnevnega centra
Društva »VEZI« v Štorjah. Srečujemo se redno vsako sredo od 10 do 11. Vsebino
sooblikujemo skupaj s člani skupine upoštevajoč njihove potrebe in ţelje. Pogovarjamo
se tako o ţivljenju z duševno motnjo, kakor tudi o procesu psihosocialne rehabilitacije
in vseh pomembnih dejavnikih, ki ta proces spremljajo. Spregovorimo tudi o
pomembnih ţivljenjskih temah, kot so: ljubezen, druţina, partnerstvo, preţivljanje
prostega časa, reševanje konfliktov..itd. Da srečanja ne bi bila motona, se odvijajo
tudi v naravi, kjer zdruţimo koristno in zabavno. Da bi jih še bolj popestrili, poskrbimo z
krajšimi izleti in poučnimi ekskurzijami.
V sredo 3.10.2007 smo se člani skupine za samopomoč Društva »VEZI« podali peš po
poti iz Dnevnega centra Štorje v GRGURJEV ETNOLOŠKI HIŠNI MUZEL, ki se nahaja v
Brestovici pri Povirju. Na poti se nam je pridruţila stara znanka Damjana iz Podbreţ.
Prva brestovška domačija levo po prihodu v vas, so Grgurjevi. Prijazno sta nas sprejela
gospa Danica in Joţe Stojkovič, ki sta tudi sedanja lastnika domačije. Ob toplem čaju
ter odličnem pecivu smo poslušali predstavitev ter zgodovino domačije, kjer sta
današnja lastnika uredila razstavo segmentov domače materialne kulturne dediščine.
Grurjevi so vse predmete skrbno očistili in jih razstavili kot zbirko v delu svoje domačije.
V razstavni prostor so preuredili listnik in hlev. Zbirko so sami ljubiteljsko postavili na
ogled da bi vsem nam ter bodočim rodovom pokazali kako so ţiveli in se preţivljali
njihovi predniki. Spoznavali smo njihov način ţivljenja, preţivljanja in skrb za
napredovanje kraškega kmečkega gospodarstva. Več rodov je skrbelo, da ni kmetija
propadla in so jo ohranjali bodočim rodovom. Vsi člani skupine smo si skupaj ogledali
razstavljene predmete v zbirki, ki nam kaţejo zgodovino Grgurjevih. Z ogledom
predmetov smo spoznavali funkcijo ţivljenja na kmetiji.
Pod zbirko smo si ogledali
o Orodje za sekanje drv, Mizarsko orodje, Kamnoseško orodje, Ţivinsko vprego,
Orodje za ţetev, Za košnjo in spravilo sena, Mlekarstvo, Del črne kuhinje,
Pletarstvo, Šivilstvo.
Med ogledovanjem predmetov smo si člani izmenjavali svoje poglede svoje občutke,
vsi izmed nas smo nekatere predmete ţe videli, nekateri, ki prihajajo iz kmečkega
okolja pa so z temi predmeti v preteklosti tudi upravljali. Skupaj smo ugotavljali kaj je
čemu namenjeno, kako se določen predmet uporablja, …
34

37. 35
Po prijetnem ogledu in polni vtisov smo se podali po poti proti DC Štorje. Med potjo
smo občudovali prečudovito kraško pokrajino, ki se je ţe odela v vse svoje barve
jeseni ter uţivali ob nabiranju gob deţnikov, ki smo jih nato pripravili v okviru
kulinarične delavnice.
V skupini pomagamo ljudem s teţavami v duševnem zdravju pri sprejemanju in
oblikovanju odnosa do duševne bolezni in samega sebe. Obenem pa je namen pri
ljudeh vzpodbuditi elemente samopomoči, z iskanjem posameznikovih novih virov
moči in načinov za zvišanje nivoja socialne vključenosti in kvalitete njihovega ţivljenja
V skupini posamezniki dobivajo na moči, zato je skupina za samopomoč tudi
preventivni program, ki prispeva k zmanjšanju ponovnih hospitalizacij.
Vse zainteresirane vabimo, da se nam pridruţite v prostorih društva »VEZI« VSAKO
SREDO OD 10-11.
ZA PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO POKLIČETE NA TEL ŠT. 768 52 00 KARMEN.
Praznovanje rojstnega dne naše voditejljice in prostovoljke gospe
Zdenke Furlan.

38. TURNIR V BRIŠKULI V DC ILIRSKA BISTRICA
Dne 7.11.2007 se je zgodaj zjutraj začel v DC Ilirska Bistrica turnir v briškuli.
Vodila ga je Mateja Baša univ.dipl. soc. del. Bilo je pestro z Matejo Baša. Veselja ni
manjkalo, zmagal je Mirko iz Stanovanjske skupine v Ilirski Bistrici. Bilo je dosti peciva
v kuhinji v Dnevnem Centru v Ilirski Bistrici. Iz Brestovice pri Komnu smo se zgodaj
zjutraj odpeljali z Puntom v Ilirsko Bistrico. Odpeljala nas je Mojca Mahnič. Z mano
so bili skupaj v avtomobilu Bojan Šuc in Majanović Rasim. Do dvanajste ure smo bili
v Ilirski Bistrici, potem pa smo se z Puntom vrnili v Štorje, kjer smo pustili Rasima in se
odpeljali nazaj v Stanovanjsko skupino Brestovica pri Komnu.
Valerijo JURCA
36

39. PRENOVA DNEVNEGA CENTRA DRUŠTVA »VEZI« V ŠTANJELU
ŠTANJEL je utrjeno kraško naselje na pobočju griča, ki se kot nekakšen grad dviga na
severno-vzhodnem robu kraške planote. Je eno najstarejših in najbolj slikovitih kraških
naselij. Ozke ulice se ob izteku razširjajo v majhne trge, sredi katerih izstopajo kamniti
vodnjaki. Hiše so zgrajene iz kamna, z bogatimi kamnoseškimi elementi, slikovito kraške
z ozkimi okni, portali, dimniki, konzolami in celo kamnitimi strešnimi ţlebovi. Veliko je
gotskih sestavin, ki dokazujejo, da je naselje ţe v tistem času doseglo današnji obseg.
Renesančno-baročni grad in poznogotska cerkev sv. Danijela dajeta Štanjelu
svojstven pečat.
V tej prečudoviti kraški vasici se v prostorih nekdanje pošte nahaja tudi DNEVNI
CENTER DRUŠTVA »VEZI«, ki deluje ţe od leta 2002. Prostor, kjer ima sedeţ dnevni center
je dobra izhodiščna točka za različne aktivnosti; nudi nam prečudovit pogled na
Štanjelski grad in s tem moţnost likovnega ustvarjanja, dostop do različnih kulturnih
prireditev (sodelovanje na trţnici starin ter domače in umetne obrti, razstave,
koncerti,..) prav tako pa se lahko sprehodimo po pisani kraški pokrajini. V dnevni
center Štanjel prihajajo stanovalci iz stanovanjske skupine Brestovica ter ljudje, ki imajo
teţave v duševnem zdravju. Zaposleni in uporabniki smo se skupaj dogovorili, da
bomo v letošnjem poletju nekoliko preuredili prostore, prepleskali ter s tem dali novo
podobo DC.
PRENOVA IN PLESKANJE DC ŠTANJEL
Z delom smo pričeli v sredini meseca julija in sicer smo najprej obnovili del strehe, ki je
ob nalivih puščal. V nadaljevanju je sledila notranja prenova prostorov. Preden smo
pričeli s pleskanjem smo se skupaj z obiskovalci (uporabniki) DC: Milanom, Robertom,
Valerijem, Bojanom ter ostalimi pogovorili o barvah v katere bomo prepleskali stene v
posameznih prostorih. Izredno pomembno je dejstvo, da ima vsak posameznik
moţnost izbire. Ko je človeku dana moţnost izbire, se pri njem razvija občutek za
obvladovanje svojega ţivljenja, prav tako pa se poveča njegovo samospoštovanje, ki
je posledica uspešnih izborov. Ţelje obiskovalcev (uporabnikov) DC so bile različne.
Osebni odnos do barv je odvisen od posameznika: od njegovega značaja, starosti,
spola, razpoloţenja, mode, časa, v katerem ţivi. Vsak človek ima svoj spekter
priljubljenih barv. Barve izraţajo njegovo osebnost in vplivajo na počutje. Doţivljanje
barv je odvisno od:
 posameznika in njegove naklonjenosti do posameznih barv,
 vrste in intenzivnosti svetlobe (razlike se pokaţejo zaradi dnevne in umetne
svetlobe in so odvisne od tega, kako močno je osvetljen prostor),
 biološkega ritma (barve zjutraj in zvečer doţivljamo drugače.
Pred pričetkom del smo bili vsi enotnega mnenja, da moramo prostore pobarvati v
odtenke barv ki so čim bolj tople (rumena, oranţna,…). Skupj z uporabniki skušamo
odkrivati njihove ţelje in interese ter krepiti njihove vire moči v smeri osebnega in
socialnega napredovanja. Spoznavamo tudi nove moţnosti, ki širijo prespektivo
njihovih dejavnosti in aktivnosti, ki pomagajo posamezniku ponovno odkriti
ustvarjalnost in obuditi smisel ţivljenja samega.
37

40. BARVE V PROSTORU:
Barva ima pri opremljanju pomembno vlogo, saj je to prvi viden vtis o predmetu ali
prostoru, ki ga opazimo. Z njo lahko popravimo obliko in prostorske pomanjkljivosti,
doseţemo občutek sveţine ali toplote, lahkotnosti in teţe. Z upoštevanjem simbolnih
značilnosti in asociativnih učinkov barv na ljudi pa vzpodbujamo ţelene čustvene
reakcije na predmete in prostor ter tako z barvo vplivamo na ţeleno vzdušje v prostoru.
Ljubo, Vlado in Rasim so najprej pričeli z barvanjem predprostora. Vsi ostali: Robert,
Milan, Valerijo, Bojan, Barbara, Nada in Karmen smo pri delu pomagali. Predprostor
smo odeli v rumeno barvo, ki ima bogato barvno simboliko. Ţari, greje, je razpršena,
spominja nas na sonce in s tem na vir ţivljenja, na ţivljenje samo. Začutimo jo kot
svetlobo, ţarenje ognja, moč, svetlikanje luči, plamen sveče, iskrice in vse kar je svetlih,
toplih, dragocenih, bleščečih, ţarečih stvari. Zato ji pravijo barva sonca, ognja, zlata.
Dejansko vpliva na naš ţivčni sistem. Rumena deluje toplo. Toplina, sonce, svetloba so
torej njene najbolj očitne lastnosti in to smo tudi začutili, ko je bil prvi prostor
prepleskan. Vsi smo bili zadovoljni z izbiro.
V nadaljevanju sta Rasim in Vlado prepleskala kuhinjo in pisarno v odtenke zelene
barve, ki ji pravijo tudi barva zdravja. Po drugi strani je barva miru, umirjenosti, počitka,
premišljevanja. Njena simbolika vpliva na človekova občutja, pomirja in sprošča.
Psihološko pomeni upanje v novo dejavnost in ţivljenje. Njen simbolični pomen je
resnica, zaupanje, upanje, mir …V kuhinji je dobila prostor tudi modra omara. Osrednji
tako imenovani delovni prostor je tudi prostor v katerem prebijemo največ časa. V tem
prostoru potekajo tedensko različne kreativne delavnice, tematske skupine,…je pa to
tudi prostor, kjer se razstavljajo slike, ki jih vsakoletno v mesecu juniju ustvarijo umetniki iz
cele Slovenije na likovni koloniji ki poteka v Štanjelu en teden. Dve steni v tem prostoru
smo pobarvali neţno rumeno dve pa oranţno. Oranţna je ţareča, svetleča, topla
barva ognja in sonca. Asociira na sončni vzhod ali zahod. Ni več tako agresivna in
strastna kot rdeča, je pa zato kot čustveni stimulans vesela, prijetna barva, ki pomaga
premagovati utrujenost. Zaradi naštetih značilnosti predstavlja uporabno dodatno
pomoč pri zdravljenju depresij. Oranţna izraţa toplino, širokosrčnost, je lahkotna in
igriva. Osvobaja um in telo, povečuje odprtost. Zaradi značaja vesele, igrive
lahkotnosti, oranţna barva vzpodbuja ustvarjalnost. Ko smo z deli zaključili je sledilo
temeljito čiščenje vseh prostorov, tudi tukaj smo si vsi skupaj razdelili delo Nada in
Barbara sta poskrbeli za čiščenje kuhinje in pisarne, ostali smo čistili osrednji prostor v
katerega smo postavili novo večjo mizo ter sedeţno garnituro. Na prazne stene smo na
ţelezne vrvice obesili slike, ki so nastale pod rokami spretnih slikarjev na letošnji likovni
koloniji. Milan, Robi, Bojan in Valerijo so poskrbeli še za zunanjo okolico, počistili so
odvečno vejevje, pometli, ter prebarvali zunanjo klopco. Valerijo in Robert sta
pobarvala še notranja vrata. S skupnimi močmi nam je uspelo in dnevni center je
zasijal v novih pisanih toplih odtenkih.
Milan: »Dnevni center je sedaj kot mavrična soba, barve naredijo prostor topel in
prijeten«.
Bojan: »Sedaj se v DC veliko bolje počutim barve so mi všeč prav tako pa tudi
razstavljene slike«.
Valerijo: V DC mi je lepo.
38

41. 39

42. PRENOVA SS BRESTOVICA
V mesecu avgustu smo se lotili prenove SS Brestovica. Pri beljenju sta nam bila v
pomoč Drapal Vladimir in Seraţin Ljubo.
Prebelili smo kuhinjo, dnevno sobo, hodnik pred kuhinjo in hodnik pred sobami, balkon
ter verando (vhod). Mi smo Vladotu in Ljubotu pomagali pri prestavljanju omar,
čiščenju in tudi nekaj malega prebeliti. Ljubo in Vlado sta prihajala v Brestovico z
avtomobilom. Z nami so bile tudi Ester Umek, Vesna Škapin, Nada Stjepanovič in
Mahnič Mojca. Ester je kuhala kosila, mi pa smo garali, (pomagali pri beljenju in
čiščenju tal). Hodnik pred sobami smo prebelili v rumeno barvo, stropi so vsi beli razen
hodnika pred kuhinjo, kjer je cel prebarvan oranţno. Kuhinja je roza barve, balkon je
barve neba-modra, veranda (vhod) je bel, dnevna soba pa je svetlo zelena.
Dobili pa smo tudi novo opremo. V dnevni sobi smo dobili novo omaro, modro sobo
krasi nov kavč, vsak od nas pa je dobil tudi novo posteljo. Posodobili smo tudi
kuhinjsko opremo tako se lahko pohvalimo z novim kuhinjskim štedilnikom in napo, za
piko na i pa smo kuhinji dodali še par omaric. Uredili smo tudi pisarno pri modri sobi. V
tej sobi je tudi računalnik, na katerega lahko pišemo, shranimo na ključ, dobili pa smo
tudi internet.
V prenovljeni stanovanjski skupini se počutim zelo dobro.
Valerijo Jurca
40

43. STANOVANJSKA SKUPINA POSTOJNA
DAN ODPRTIH VRAT
V SREDO, 28.11 smo imeli v stanovanjski skupini Postojna dan odprtih vrat. To je
dan, ko se predstavimo širši javnosti, tako tistim organizacijam in ustanovam, ki z
nami ţe sodelujejo, kot tudi tem, ki nas še ne poznajo. Obenem pa se zahvalimo
za sodelovanje in podporo vsem tistim, s katerimi tesno sodelujemo tekom celega
leta, tako strokovnim sluţbam kot društvom in humanitarnim organizacijam. S
predstavitvijo širši javnosti ţelimo prispevati k zmanjševanju stigmatizacijo duševne
bolezni in prispevati k dvigovanju tolerantnosti do ljudi s teţavami v duševnem
zdravju.
Društvo za duševno zdravje in kreativno preţivljanje prostega časa »VEZI« deluje ţe
deveto leto. Pod njegovim okriljem deluje mreţa dnevnih centrov in mreţa
stanovanjskih skupin. V mreţi stanovanjskih skupin imamo trenutno štiri
stanovanjske skupine in sicer v Brestovici pri Komnu, Ilirski Bistrici, Postojni in
septembra 2007 je odprla svoja vrata tudi Stanovanjska skupina Divača. Ţivljenje
v saki stanovanski skupini se odvija na podoben način, vsaka pa ima svoje svoje
specifike in posebnosti.
Z različnimi metodami dela, strokovno podporo in ob pomoči laičnih delavk
omogočamo ljudem pridobivanje socialnih spretnosti in veščin ter višanje nivoja
socialne vključenosti in kvalitete ţivljenja. Stanovanjska skupina v Postojni je
največja saj ima kar 10 leţišč.
Tanja Ţorţ, vodja mreţe stanovanjskih skupin
Zato smo ţe drugo leto na naši enoti pripravili dan odprtih vrat. Ob tej priloţnosti
povabimo v naše prostore prijatelje iz drugih enot in vse ljudi s katerimi se večkrat
srečamo. To je tudi priloţnost da nas drugi spoznajo. Na ta dan smo se seveda
skrbno pripravili. Počistili smo vse prostore in pripravili prigrizek. Pripravili smo tudi
krajši program, v katerem smo se predstavili. Prišlo je veliko obiskovalcev in tudi
predstavniki časopisov, ki so nas poslikali, televizije in radia.
Vsem smo pokazali naše prostorein jim povedali kako preţivljamo dneve.
Obiskov smo bili veseli in tudi drugo leto vas bomo povabili.
Stanovalci ss Postojna in mentorica Ester Erţen
41

44. Stanovanjska skupina Postojna se predstavi
TAKO VIDIM VAS JAZ
Zjutraj, ko v sluţbo prisopiham,
vonj po kavi
me v tretje nadstropje povabi.
Vinko na kavču deţura,
zanj to ni več zgodnja ura.
Gusti veselo pozdravi in me povabi,
naj se mu pridruţim ob kavi.
Se črna senca in bela lobanja pojavi,
Darko se v vrsto postavi.
Jordan je včasih čemeren,
a ko si frizuro popravi,
se tudi nasmeh mu pojavi.
Z da in ne vas Branko odpravi,
vse drugo pa v zvezek svoj spravi.
Zadrţan je malo Georgi,
a na sprehodu v peto prestavi,
teţko mu slediš, ko svoj tempo postavi.
Je postaven naš Zoran, pravi šarmer,
je Miško prišel, ga pozdravi frizer.
Vojko rad zjutraj potegne,
se pa kasneje odreţe,
ko nas s pecivom postreţe.
Tako vidim jih jaz,
skozi svoja očala,
včasih malo megleno,
v glavnem pa iskreno.
Napisala : Ester Rţen
mentorica v SS Postojna
42

45. 43

46. LEPE Z ALOE VERO
Imate teţave s koţo? Vas daje oslabljen imunski sistem? Bi si radi izboljšali prebavo? Se
pomladili za nekaj let? Pomagate si lahko z aloe vero v kremi za nego koţe ali z njenim
sokom,ki ga popijete in si tako zagotovite boljše počutje in prerojen videz.
TISOČ IN EN BLAGODEJEN UČINEK
Sloves aloe vere kot izjemnega kozmetičnega sredstva sega daleč v zgodovino, saj so
izdelke iz aloe uporabljali ţe stari Egipčani. Znano je, da snovi iz aloe vere mehčajo
koţo, jo vlaţijo, pomirjajo in zavirajo njeno staranje, saj spodbujajo tvorbo kolagena in
elastina ter zmanjšajo tvorbo pigmentov.
Gel iz aloe vere tudi dobro ščiti pred soncem, ker blokira UV ţarke in obenem pospeši
obnavljanje koţe.
HARMONIČNO DELOVANJE
Aloe vera je vsekakor izjemna rastlina z učinkovitim in vsestranskim delovanjem.
Podobna je kaktusu, raste pa v puščavah Afrike in Arizone. Njene izvlečke dodajajo v
številne kozmetične izdelke, predvsem kreme, šampone in balzame po britju. In kaj vse
se skriva pod umazano zeleno lupino njenih listov? Če prereţemo sveţ list, izteče
ven lepljiv, oranţen, grudičast sok. Preostanek v notranjosti lista pa sta rastlinska sluz in
gel. Aloe vera vsebuje 99 odstotkov vode, povprečna pH vrednost je 4,5, preostale
njene sestavine pa so naslednje: encimi, vitamini A, C, E in B, minerali (natrij, kalij,
magnezij, mangan, cink, baker, krom in ţelezo), sladkorji in aminokisline. Količina vsake
od teh snovi
je zelo majhna, vendar je njihov učinek izjemno harmoničen in blagodejen.
MORDA NISTE VEDELI?
* Poznamo okoli 500 vrst aloe. Glavne so naslednje:
Aloe Barbadensis-Miller ali Curacao aloa,
Aloe perryi-Baker ali Socotrine aloa,
Aloe ferax-Cape aloa ali Aloe arborescens.
44

47. Večina rastlin je nestrupenih, nekaj pa je tudi takšnih, ki so zelo strupene.
* Ime aloa verjetno izvira iz arabske besede alloeh, ki pomeni svetlikajoča se, grenka
substanca.
* Aloe vera gel se proizvaja iz ţetvenih listov, starih štiri leta. Ko vsak list tehta od 500 do
700 gramov, je pripravljen za obdelavo. Navadno gel iztisnejo iz celega lista, ga
termično obdelajo ali kemijsko sterilizirajo. Vrsta aloe, ki izstopa po vsebnosti koristnih
snovi je aloe vera BARBADENSIS.
* Sok aloe vere mora biti pripravljen po postopkih, ki ne vključujejo toplotne obdelave
rastlinskega materiala in ne sme vsebovati alonina, ki je poleg odvajalnega učinka v
največji meri odgovoren tudi za krče v prebavilih in slabost.
* Kako prepoznati kakovostni proizvod? Pomembna sta tako kakovostna aloe vere
kakor tehnologija predelave. Merilo, ki zagotavlja uporabo kakovostne aloe in njeno
kakovostno predelavo so pridobljeni standardi mednarodne organizacije (ISO). Zaradi
zagotovljene kakovosti je najbolje izdelke z aloe vero kupovati v lekarnah ali
specializiranih trgovinah.
Avtorica teksta: Mateja Bevk
Literatura: revija Lepa&Zdrava,2007
Prepisala iz revije: Manja Iskra
45
Vse najlepše v novem letu 2008.

48. Rekorderke med zgradbami
- okrog 2580. pr. n. št.
Keopsova piramida - Giza, Egipt
146,5 m, eno od sedmerih svetovnih
čudes
- 1902. leta
»Likalnik« - New York - 86,6 m
- eden prvih nebotičnikov
-1963. leta
-Telecom Tower - London - 186,6 m
Najvišji stolp v Veliki Britaniji
-1979. leta
-National Westminster Tower Block -
London
-182,9 m - najvišja britan. zgradba z
uradi
-49 nadstropij
1913. leta
-Woolworth Building - New York
214,4 m
-najvišja zgradba na svetu 1913-
1930
1889. leta
Eiffelov stolp – Pariz, 320,7 m
-najvišji stolp pred gradnjo TV-
oddajnikov
(po informacijah v Tokiju zgrajena
verna
kopija Eiffelovega stolpa, celo višja
za 13 m)
1930. leta
Chrysler Building - New York 318,8m
Najvišja zgradba na svetu 1913-
1930
1931. leta
Empire State Building - New York
381 m
Najvišja zgradba na svetu 1931-
1973
1931. leta
Empire State Building - New
York 381 m
Najvišja zgradba na svetu
1931-1973
1973. leta
World Trade Center - New
York 411,4
Najvišja zgradba na svetu
1973-1974
1974. leta
Sears Tower - Chicago - 443
m
1975. leta
CN Tower - Toronto
555,3 m - najvišji samostojno
stoječi
stolp na svetu
Sergio Popovič, Dc Il. Bistrica
Iz knjige Guinnessova knjiga
rekordov, Ljubljana 1989
46

49. *Za finančno pomoč se ob koncu leta zahvaljujemo:
MINISTRSTVU ZA DELO DRUŢINO IN SOCIALNE ZADEVE,
FUNDACIJI INVALIDSKIH IN HUMANITARNIH ORGANIZACIJ (FIHO),
Občinam: Seţana, Komen, Divača, Postojna, Ilirska Bistrica, Pivka in
Hrpelje – Kozina.
Gospodu dr. Mihaelu Brejcu in Golfistom iz Golf Kluba Lipica
*Za strokovno pomoč in podporo se zahvaljujemo:
Socialni zbornici Slovenije, Ministrstvu za delo druţino in socialne
zadeve
Članicam našega izvršnega odbora in sicer naslednjim gospem: Vidi
Mesar, Silvani Šonc, Nevenki Doles, Vidi Uršič, Nataši Sedmak, Zorici
Morvai in Lindi Uranjek.
Centrom za socialno delo: Seţana, Postojna, Ilirska Bistrica.
*Za sodelovanje pri programih Stanovanjskih skupin Brestovica,
Postojna, Ilirska Bistrica in Divača se zahvaljujemo:
Socialnim sluţbam v Psihiatričnih bolnišnicah: Idrija, Begunje, Polje
Psihiatričnim dispanzerjem: dr. Nataši Sedmak (ZD Seţana)
Dr. Mirjani Damej (SUPEREGO d.o.o. v
Postojni)
Dr. Ahlin Dragomira (ZD Il. Bistrica)
Zdravstvenim domom: Seţana, Postojna, Komen,Divača, Ilirska Bistrica
Centrom za socialno delo: Seţana, Nova Gorica, Postojna, Koper, Trţič,
Domţale, Novo Mesto, Lendava, Tolmin.
Občinam: Seţana, Koper, Komen, Postojna, Nova Gorica, Kanal ob
Soči, Trţič, Mengeš, Lendava, Novo mesto, Gorenja Vas-Poljane.
ZAHVALE
47

50. Za pomoč pri realizaciji vsebine programov se zahvaljujemo:
Gospe Majdi Bernardini in Zdenki Furlan, Simonu Kuretu, Miri Lenarčič,
Krajevni skupnosti Brestovica, Kobilarni Lipica, Postojnski jami in
Gospodu Petru Štefinu, Slovenskim ţeleznicam, TIC-u Štanjel,
Razvojnem centru Ilirka Bistrica, Kosovelovi Knjiţnici Seţana, Kulturnemu
domu Seţana, Osnovni šoli Seţana, Občini Seţana, RK Seţana, Ilirska
Bistrica in Postojna, Karitasu Postojna in Gospodu Marjanu, Bandelj
Sonji, Baru Cobra, Banki Koper.
Zahvaljujemo se tudi vsem prostovoljcem, donatorjem in ljudem
dobrega srca, ki so nam kakorkoli pomagali.
HVALA VSEM
48

51. Društvo za duševno zdravje in kreativno
preţivljanje prostega časa »VEZI«
Štorje 26, 6210 Seţana
TRR: 05100-8000031614
Davčna št.: 14906627
Matična št.: 1137794
tel. 031-649-288
Predsednica: Gospa Vida Mesar
v.d. sekretar: Katarina Tomaţič, univ.
dipl.
soc. del.
Odgovorna urednica: Katarina Tomaţič
Uredniški odbor:Tea Smonker
Mirjana Stopar
Ksenija Balantič
Zorica Morvai
Mateja Baša
Naslov za pošiljanje člankov:
vezi.postojna@volja.net
info@drustvovezi.org
kontaktna oseba: Katarina Tomaţič,
tel. 031-649-288
Izdajo glasila nam je omogočila:
OBČINA POSTOJNA
Ljubljanska c. 4
6230 Postojna
Tisk: Č u k G r a f
tiskarna in trgovina d.o.o.
Kolodvorska 21
6230 POSTOJNA
Tel.: 05/701-34-00
Faks: 05/701-34-13
Naslednja, 10. številka Metuljčka bo
izšla predvidoma v mesecu februarju
2008.
Vabljeni k soustvarjanju vsebine!!!
49

52. POMEMBNE TELEFONSKE ŠTEVILKE
■ DRUŠTVO »VEZI«
GSM 031649-288
●Dnevni center Štorje
tel 05 768 52 00
●Dnevni center Štanjel
tel 05 769 01 89
●Dnevni center IL. Bistrica
tel 05 714 16 20
●Dnevni center Postojna
tel 05 726 48 00
●Stanovanjska skupina Brestovica
tel. 05 766 43 60
●Stanovanjska skupina Postojna
tel. 05 726 48 00
●Stanovanjska skupin Il. Bistrica
tel.
■ CENTRI ZA SOCIALNO DELO
●Center za socialno delo Seţana
tel. 05 707 42 00
●Center za socialno delo Postojna
tel. 05 700 12 00
●Center za socialno delo IL. Bistrica
tel. 05 711 01 47
●Center za socialno delo Nova Gorica
tel. 05 330 29 20
■ PSIHIATRIČNI DISPANZERJI
●Psihiatrični dispanzer Seţana
Dr. Nataša Sedmak tel. 05 731 14 16
●Psihiatrični dispanzer Postojna
Dr. Mirjana Damej tel. 05 726 10 08
■ PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE
●Psihiatrična bolnišnica Idrija
tel 05 373 44 00
●Psihiatrična bolnišnica Polje
tel.01 587 21 00
●Psihiatrična bolnišnica Begunje
tel. 04 533 33 15
DRUGE NEVLADNE ORGANIZACIJE
●Društvo Novi paradoks
Vrhovci cesta XVII/40
tel. 01 422 85 61
●Altra,
●ŠENT – Slovensko zdruţenje za
duševno zdravje
Vilharjeva 22, 1000 Ljubljana
tel. 01 230 73 38
●OZARA – Nacionalno zdruţenje
za kakovost ţivljenja
Ljubljanska ul. 9, 2000 Maribor
tel. 02 33 00 444
●Humana, Oldhamska cesta 14
4000 Kranj
tel 04 20 11 720
■SOCIALNO VARSTVENI ZAVODI
SVZ Dutovlje, tel. 05 708 41 00
SVZ Hrastovec, tel. 02 729 35 10
■ DOMOVI UPOKOJENCEV
●Dom upokojencev Seţana
tel 05 734 40 11
●Dom upokojencev Postojna
tel. 05 700 11 00
●Dom upokojencev IL. Bistrica
tel . 05 714 12 44
■ Društvo SOS telefon,
vsak delavnik od 12-22 ure
sobote, nedelje in prazniki 18-22 ure,tel.
080 11 55