SlideShare ist ein Scribd-Unternehmen logo

AKK Almanah

•
•
D
deych76

Almanah AK Krka

Sport
1 von 274
Downloaden Sie, um offline zu lesen
DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA VIŠINA ATLETIKA OB KRKI 1887–2013 KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE
2 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 796.42(497.4Novo mesto)«1887/2013«(082) ATLETIKA ob Krki : 1887-2013 / [avtorji Igor Vidmar ... et al.]. - Novo mesto : Atletski klub Krka, 2014 ISBN 978-961-281-488-5 1. Vidmar, Igor, 27.8.1963- 274842624
3 1. izdaja, 1. natis ATLETIKA OB KRKI / 1887–2013 Avtorji Igor Vidmar, Mario Mohorović, Rafko Križman, Boris Dular, Janez Penca, Andrej Bartelj, Matjaž Fabjan, Primož Kobe, Mateja Drobnič Lektorica Nina Štampohar Kreativno vodenje in oblikovanje zbornika Enigma Novo mesto, d. o. o. , Sebastjan Gliha Založil Atletski klub Krka Novo mesto Topliška cesta 4, 8000 Novo mesto, Slovenija, www.atletskiklub-nm.si Tisk SŽ – Železniška tiskarna Ljubljana d. d. Naklada 1000 izvodov Novo mesto, avgust 2014
4 UVOD ZGODOVINA KLUBA ATLETSKI MITINGI ATLETSKE ZGODBE str. 6 str. 16 str. 94 str. 106 Nagovora ................................ 8 Atletika: grozd na trti življenja ........ 12 Esej o teku ............................... 14 Atletiko delajo zgodbe ........ 108 Jože Glonar ..................... 110 Franc Mikec .................... 112 Jelka Hude ...................... 114 Franc Červan .................. 118 Marijan Špilar .................. 120 Janez Penca .................... 124 Milan Šimunič ................. 128 Metod Žužek ................... 130 Rafko Križman ................. 134 Boris Okleščen ................. 136 Mario Mohorović .............. 138 Darko Cujnik ................... 142 Slavko Malnar ................. 144 Igor Primc ...................... 146 Boris Dular ..................... 150 Borja Eržen ..................... 152 Matjaž Fabjan .................. 154 Matjaž Zupančič ................ 158 Andrej Jeriček ................. 160 Lavra Kastelic (Fabjan) ...... 162 Mateja Udovč (Grobler) ..... 166 Tomaž Božič .................... 168 Katka Jankovič (Božič) ....... 172 Nataša Podkrižnik (Eržen) ... 174 Jože Vrtačič .................... 176 Andrej Poljanec ................ 178 Gregor Kokalović .............. 180 Maja Mohorović ................ 182 Primož Kobe .................... 184
5 USPEHI V ŠTEVILKAH str. 264 ZAKLJUČEK TABLICE REZULTATOV Kazalo str. 186 str. 226 Uspehi ............................................ 188 Rekordi AK Krka ................................ 210 Rekordi stadiona Portoval Novo mesto ..... 224
6 Janez Penca (v sredini) na državnem prvenstvu v Reki 1969 1
7 1UVOD
8 MARIO MOHOROVIĆ NAGOVOR PREDSEDNIKA KLUBA Zborniku Atletika ob Krki 1887–2013 na pot Leta 2011 smo proslavili 30. obletnico največjega klubskega uspeha v zgodo-vini (4. mesto članske moške ekipe v 22 milijonski Jugoslaviji) in leta 2012 organi-zirali spominsko srečanje ob smrti ene-ga od stebrov novomeške atletike prof. Marijana Špilarja. Na obeh dogodkih smo nekdanji in zdajšnji atleti ugotavlja-li, da so številni rodovi atletov iz Novega mesta za seboj pustili veliko pomemb-nih športnih sledi, ki žal počasi tonejo v pozabo. Strinjali smo se, da je treba te sledi ohranitiv trajen spomin mlajšim in prihodnjim atletskim rodovom tercelo-tnemu novomeškemu okolju. Tako smo se odločili izdati zbornik Atletika ob Krki 1887–2013,v katerem sopredstavljeni skoraj 130-letna zgodovina obstoja atle-tike v Novem mestu ter številni atleti, trenerji in klubski funkcionarji, ki so to zgodovino ustvarjali. Prvi zapisi o atletiki v Novem mestu se-gajo v leto 1887, ko so v Bršljinu sokoli prvič tekmovali v skoku v višino in dalji-no. To je hkrati tudi prvi zapis o atletiki v Sloveniji. Pomembni atletski dogodki so se potem skozi zgodovino vrstili naprej in tako se je vse bolj ustvarjal zdajšnji zgodovinskoatletski novomeški mozaik. Članski in mladinski del mozaika smo uspeli skoraj v celoti rekonstruirati in ga zajeti v tablice doseženih najboljših tekmovalnih rezultatov. Pionirskega dela nam žal ni uspelo vključiti v zbornik, čeprav je osnova vsakega atletskega delovanja. Podatki so teže dostopni in pomanjkljivi, zato so le delno omenjeni v poglavju zbornika, ki govori o zgodovini atletskih dogodkov. Na tem mestu velja iz-postaviti, da so največji pionirski uspeh pod vodstvom Marijana Špilarja, Martina Zaletela in Drage Mislej dosegli pionirji Osnov-ne šole Katje Rupena. Ti so leta 1969 postali ekipni pionirski prvaki Jugoslavije. V zborniku so objavljeni najboljši rezultati atletov in atletinj, ki so v določenem obdobju nastopali za novomeški klub, ne glede na to, ali so bili v svoji karieri določen čas tudi člani drugih klubov, saj smo vsi skupaj bili in ostali ena velika novomeška atletska družina. Osnovni viri zbranih rezultatov za obdobje do leta 1992 sobile vsakoletne izdaje tabel 20 ali 30 najboljših slovenskih atletov in atletinj. Tem smo dodajali podatke iz drugih virov (Do-lenjski list, Polet, Dolenjske novice, razne knjige in letopisi, klub-ski arhivi, osebni arhivi članov kluba itn.) Od leta 1992 je bil izbor podatkov še večji, ker smo uporabljali tudi rezultate, shranjene v elektronski obliki na Atletski zvezi Slovenije. Članski del mozaika je sestavljen iz 6 nastopov na olimpijskih igrah, 35 nastopov na svetovnih prvenstvih in univerzijadah (2 medalji), 33 nastopov na evropskih prvenstvih, 10 nastopov na sredozemskih igrah (4 medalje), 45 nastopov na balkanskih atletskih igrah (18 medalj), 28 osvojenih zlatih medalj na jugo-slovanskih in 264 medalj na slovenskih prvenstvih.
9 Odprtje stadiona Bratstva in enotnosti in atletski miting leta 1960 Janez Mohorčič, Marjan Kolarič, Majda Križe, Rafko Križman, An-drej Lapanje, Mario Mohorović, Igor Penko, Franko Matevž, Borut Retelj, Milan Šimunič, Ivan Škedelj Močivnik in Matjaž Zupančič. Uspešno zgodbo so soustvarjali tudi klubski tajniki ali sekretar-ji Jože Glonar, Franc Mikec, Robert Romih, Jože Konda, Majda Rodič, Slavko Dokl, Ivan Kapš, Martin Zaletel, Rafko Križman, Slavko Malnar, Matjaž Zupančič, Gregor Rus, Karel Gačnik in Matjaž Fabjan. Njim so pomagali še številni organizatorji atletskih tekmovanj in atletski sodniki, ki so jih vodili Ilija Sljepčević, Janez Mohorčič, Martin Zaletel, Jože Pečnik, Boris Dular, Ladislav Ko-tnik, Jože Šlajkovec, Andrej Kotnik, Tadej Sever, Maja Mohorović in Gregor Rus. Za obstojnost mozaika so do leta 1963 skrbeli vodilni predstav-niki športnih društev,v katerih so atleti delovali kot sekcija. Od leta 1963 pa so atletsko življenje usmerjali in negovali klubski predsedniki Slavko Dokl, Miroslav Vute, Martin Drgan, Stanislav Romih, Miloš Šuštar, Simo Gogić, Boris Dular, Martin Bajuk, An-ton Repovž in Mario Mohorović, vsi ostali člani upravnih odborov in drugi podporniki kluba na čelu z Mestno občino Novo mesto. K trdnosti celotnega mozaika so pomembno pripomogle tudi šte-vilne generacije staršev naših atletinj in atletov, ki sov vseh teh desetletjih nesebično podpirale gibalno dejavnost svojih otrok, na kar smo še posebej ponosni. Mladinski del mozaika sestavlja 12 na-stopov na olimpijskih dnevih mladih (4 medalje), 13 nastopov na svetovnih prvenstvih, 18 nastopov na evropskih prvenstvih (1 medalja), 23 nastopov na balkanskih atletskih igrah (7 medalj), 38 osvojenih zlatih medalj na jugoslovan-skih in 235 medalj na slovenskih prven-stvih. Skupno so člani in mladinci zbrali 94 nastopov za reprezentanco Jugosla-vije in 340 nastopov za reprezentanco Slovenije ter izboljšali 16 rekordov Jugo-slavije in 79 rekordov Slovenije. Pomemben del 130-letnega novome-škega atletskega mozaika so številne generacije klubskih trenerjev na čelu z Marijanom Špilarjem (od leta 2012 našim prvim častnim članom), Jožetom Glonar-jem, Marjanom Dobovškom, Janezom Penco, Slavkom Malnarjem in Andrejem Jeričkom. Poleg njih so bili klubski trenerji še: Slavko Antončič, Milan Bratič, Darko Cujnik, Robert Dragan, Matjaž Fabjan, Karel Gačnik, Aleš Lindič, Davor Rangus,
10 NAGOVOR PREDSEDNIKA KLUBA // Mario Mohorović Atletski klub iz Novega mesta je v svoji zgodovini večkrat zamenjal svoje ime. Od leta 1887 do leta 1932 je atletika domovala pri sokolih. Od leta 1932 se je razvijala v Sportskem društvu Elan (dijaki novomeške gimnazije) in od leta 1936 tudi v Športnem klubu Novo mesto (dijaki obrtni vajenci). Leta 1945 je na-stalo Športno društvo Krka, v katerem je delovala tudi atletska sekcija. To društvo se je leta 1951 združilo s Telovadnim društvom v TVD Partizan in od takrat so atleti in atletinje delovali kot sekci-ja v TVD Partizan. Atletski navdušenci so svoj prvi klub ustanovili leta 1963 in tako nastane Atletski klub Novo mesto. Ta se je leta 1985 preimenoval v AK Is-kra Tenel, leta 1989 v AK Novo mesto, leta 1993 v AK Tilia, leta 1995 v AK Krka Telekom in maja 1996 v AK Krka Novo mesto. Ponosni smo, da je naša zdajšnja pokroviteljica Tovarna zdravil Krka pre-poznala našo vizijo, naše pozitivno de-lovanje in organiziranost ter kakovostno delo z mladimi ter nas pri tej usmeritvi podpira že 18 let. Razvoj atletskih rezultatov, načinov tre-ninga in organizacije tekmovanj je ne-nehno zahteval izboljševanje razmer za treniranje in prirejanje tekmovanj tudi v Novem mestu. Tako smo od začetnih br-šljinskih travnikov prek kandijskega tek-movališča s stezo dolžine 222,6 metra (1946) in stadiona na Loki z 283 m dolgo stezo (1954) prišli do olimpijskega stadi-ona Bratstva in enotnosti s 400-metrsko stezo (1960). Ta je bil posodobljen v letih 1990 in 2013, ko je bila na njem polo-žena nova podlaga iz umetne mase. Na stadionu Bratstva in enotnosti, ki danes nosi ime Portoval, so se skozi zgodovino zvrstila številna tekmo-vanja lokalnega, državnega in mednarodnega pomena. Na njih so nastopili najboljši domači in tudi mnogi svetovno znani tek-movalci. Najbolj odmevni nastopi so se zvrstili na mednarodnih atletskih mitingih, ki od leta 1996 nosijo ime Krka open. Ponosni smo, da je novomeški atletski klub edini, ki mu je v zgodovini naše države uspelo neprekinjeno organizirati to tekmovanje, in smo tako letos prišli do jubilejne številke 25. Atletika v Novem mestu ni bila s finančnega vidika nikoli »bogat« šport, vendar smo vseeno vsa leta znali iz »malega« ustvariti »veliko«. Nikoli nam ni bilo težko »prijeti za lopato«, če ni šlo drugače. Nadvse si želimo, da bi bili vsaj tako zagnani in uspešni tudi prihodnji rodovi atletov in atletinj ter da bi še nadgradili to našo uspešno atletsko pot. Obenem verjamemo, da bodo tudi prihodnji rodovi še naprej negovali vse pozitivne vrednote, ki jih ponujata atletsko gibanje in atletski način življenja. Prepričani smo namreč, da je atletika že od nekdaj in da bo tudi pri nasle-dnjih generacijah temelj razvoja vseh športnikov. Na koncu bi se zahvalil Matjažu Fabjanu, Janezu Penci, Andreju Bartlju, Bojani Kmet, Dejanu Gradišarju, Borisu Dularju, Mateji Grobler, Mateji Drobnič, Zdravku Peternelju, Rihardu Resniku in ekipi Enigme, Marku Račiču, Darku Zorjanu, Zoranu Ercegovče-viću in ekipi Foto Asje, Slavku Malnarju, Nini Štampohar ter odgo-vornemu uredniku Igorju Vidmarju za vložen pogum, trud, voljo in zagnanost pri nastajanju tega zbornika. Brez njih zbornik Atletika ob Krki 1887–2013 ne bi zagledal luči sveta. Posebna zahvala gre tudi Rafku Križmanu, ki nam je odstopil ves arhivski material, ki ga je zbral za izdelavo svoje diplomske naloge z naslovom Novome-ška atletika od začetka pa do konca leta 1986. Iskrena hvala tudi vsem nekdanjim in zdajšnjim atletom ter atletinjam, ki so pomaga-li pri zbiranju arhivskega gradiva in pri izdelavi zbornika. Mario Mohorović, predsednik Atletskega kluba Krka in uredniškega odbora izdaje zbornika
11 JOŽE COLARIČ Spoštovani ljubitelji atletike, razveseljivo je, da dolenjski atletski zanesenjaki že skoraj 130 let uresničujete svoje poslanstvo. Danes se je atletika trdno zasidrala med dolenjske športnike. Skoraj vsi športi imajo namreč v svojih osnovah osnovne prvine atletike. Nobenega vrhunskega rezultata, niti rekreativnega ne, ni brez kakovostnih atletskih osnov. V atletiki se tekmuje s časom in z razdaljo, vsak športnik tekmuje sam s seboj in v sebi premika mejnike; tekmuje seveda tudi s tekmeci, ki so v prvi vrsti spodbuda za trdo delo. Atletika je torej temelj gibanja in morda tudi zato poimenovana kraljica športa. Na Dolenjskem so se desetletja in se še danes z atletiko ukvarjajo številni športni entuziasti, ljubitelji teka, metov, skokov ... V Krki se seveda najbolje spoznamo na farmacijo in zdravila, a od nekdaj si prizadevamo tudi za razvoj športa. Zavedamo se, da je tako za ljudi kot družbo nasploh izjemno pomemben, zato je v poslovnem razmišljanju Krke trajni element. Tako s profesionalnimi kot tudi ljubiteljskimi športniki nas povezuje skrb za zdravo telo in duha. Ni naključje, da se naš slogan glasi Živeti zdravo življenje, in tudi ne, da že toliko let podpiramo tudi delovanje dolenjskih atletov. Z veseljem se ozrem na Krkino dolgoletno sodelovanje z Atletskim klubom Krka Novo mesto, ki mu lahko rečemo kar partnerstvo s tradicijo. Dolenjske atletinje in dolenjski atleti pa tudi organizatorji tekmovanj in trenerji ste že od nekdaj ambasadorji, ki z dobrimi rezultati in organizacijo tekmovanj razširjate ime Krke, Dolenjske in Slovenije ne le doma, ampak tudi na tujem. V Atletskem klubu Krka je dozorelo več rodov uspešnih atletov, katerih danosti ste uspeli prepoznati in jih okrepiti. Lepo je spremljati tudi njihove mlade naslednike, ki se z zagnanostjo in s trdim delom borijo za dobre rezultate. Pri športu je kot pri poslovanju: da odkriješ svoj resnični potencial, moraš najprej poznati svoje sposobnosti in meje, nato pa imeti pogum, da greš mimo njih. Prepričan sem, da se bo atletika na Dolenjskem v prihodnje še krepila in da bodo naši atleti dosegali rezultate, na katere bomo ponosni. Vsem športnikom, organizatorjem in vsem, ki na kakršen koli način prispevajo k razvoju atletike na Dolenjskem, v imenu Krke in svojem imenu želim še veliko uspehov. Jože Colarič, predsednik uprave in generalni direktor Krke, tovarne zdravil, generalne pokroviteljice atletskega kluba Krka NAGOVOR PREDSEDNIKA UPRAVE IN GENERALNEGA DIREKTORJA KRKE, TOVARNE ZDRAVIL D. D., NOVO MESTO
12 JANEZ PENCA ATLETIKA: grozd na trti življenja Varno v dolini, vznemirljivo na vrhovih Na svetu je dvoje vrst ljudi: eni živijo v dolinah, drugi se vzpenjajo na vrhove. Prvi iščejo mir, zavetje in varnost. Včasih spregovorijo o spremembi, a se obotavljajo pri sodelovanju, zlasti če sprememba obeta prekinitev ustaljenega reda, ki jim zagotavlja spokojnost. Njim zadostuje, da niso poraženi. Zadovoljni so z neodločenim izidom. Oni svojo čilost uporabljajo za to, da preživijo. Drugi menijo, da življenje v dolini ni zanje, in svoje ambicije preizkušajo na najbolj strmih vzponih. Zavedajo se, da je v doseganju vrha in naporu, da pridejo tja, skrito neizmerno zadovoljstvo. Oni živijo za okušanje spremembe in uživajo v prožnosti, ki je potrebna, da se pobereš po udarcih in buškah ob vzpenjanju na vrhove. Njim ni do tega, da bi se o spremembi samo pogovarjali, oni jo želijo povzročati. Oni tvegajo zato, da bi zmagali. Poraz pride sam po sebi, naravno, tu ni nobenega tveganja. Ljudje vrhov vedo, da se dosežek vedno ne odraža v zlati medalji. Merijo ga z vznemirjenjem ob odkrivanju, kako daleč jih lahko popelje prizadevanje, ko tvegajo, da bi zmagali. Ob spoštovanju razlik med ljudmi je naravno, da v življenju osvajamo različne vrhove. Niso vsi Everesti, vendar so naši. Posejani so po naših družinskih, družbenih, poklicnih in osebnih pokrajinah. Vsi se jih zavedamo, in da jih preplezamo, potrebujemo željo, prepričanje vase in vztrajnost. Toda sposobnosti in predanost še niso vse. V atletiki, ki je sicer izrazito individualni šport, vendarle tudi velja, da je rezultat veliko boljši, če se pri delu povežemo v moštvo in spoznamo, da je celota več kot le vsota posameznih delov. Atleti, trenerji, funkcionarji, sponzorji in tudi vsi drugi v navezi želimo zmagati v eni sami igri – igri sprememb: stvari želimo spreminjati ali pa spremembam želimo biti kos. Moramo jim biti predani, kajti ni se jim mogoče izogniti. Sprememba je najbolj stalna stvar na svetu. Pred skoraj 250 leti je škotski pesnik Robert Burns napisal verz: »Narave mogočni zakon je sprememba.« Upirati se spremembi je tako, kot bi poskušali zaustaviti vrtenje Zemlje. Bolje jo je sprejeti, pozdraviti – in nanjo vplivati. Tekmeci, ne nasprotniki Za to pa potrebujemo dvoje: znanje in značaj. Brez značaja je znanje v najboljšem primeru nekoristno, v najslabšem pa celo pogubno. Moč znanja je namreč lahko tako zastrašujoča, da nujno potrebuje varnostni ovoj: značaj, ki kroti njen – vse prepogosto lahkomiselni – optimizem, da se ne izrodi v prevzetnost. Značaj je temelj ravnanja, ki ga imenujemo športno vedênje. Atletika lahko postane šola značajev, ki zahteva vrsto vrlin, opek čvrste značajske stavbe. Nobelov nagrajenec za književnost Albert Camus je dejal, da se je vsega, kar ve o etičnem ravnanju, naučil v športu. Atletika kot pravir športa je dobro vadišče za oblikovanje etične drže, vendar je posejana tudi s pastmi, ki jih je v nekoč zgledni amaterski šport prinesel moderni čas s poveličevanjem denarja. V tako nastrojenem športu se tekmec zlahka sprevrže v nasprotnika. Tedaj ni dovolj, da ga premaga, mora ga kar pokončati. A s tem je pravzaprav pokončan cilj športnega merjenja. Športnik svoje telo požene prek razumnih meja – ne glede na posledice za nasprotnika in zase. Telo postane stroj, doping pa visokooktansko gorivo, ki ga poganja. Tako nasilno cepimo telo od celega človeka, ki je vedno oboje, snov in duh.
13 Atletika je po vzoru večine človeških stvari lahko domovanje angelov ali demonov. Naša naloga je, da jo z naravnim čutom za dobro ter s primerno vzgojo utrjujemo in ohranjamo humano. Vemo, da nismo popolni, a se tudi dobro zavedamo, kaj je prav in dobro in kaj ni – ne le zase, ampak predvsem za dobro drugega. Za drugega zato, ker sta v športu zmagovalec in poraženec povezana tesneje, kot sprva mislimo. Vzpostavljata se vzajemno. Brez poraženca ne bi bilo zmagovalca, zato bi moral biti drugi na poseben način hvaležen prvemu. S pravo vzgojo ju spremenimo v tekmeca, ki se ne srečata zato, da bi se spopadla, temveč zato, da bi drug iz drugega priklicala najboljše, kar zmoreta. Pravi tekmeci zmage prenašajo trezno, poraze pa prisebno. To ni vaja iz stoiške filozofije, temveč veščina, ki upošteva pravilo, da večino življenja preživimo vmes, v prostoru med skrajnostma težkih preizkušenj in prekipevajoče radosti. Smisel življenja je, da vanj prinašamo več smisla Kaj naj bi iz atletike prinašali v življenje? Če se je lotimo prav, bi morali iz nje v življenje prinašati več smisla. Morala bi nam okrepiti občutljivost za premislek. Pregovor, ki pravi, da je otrok oče odraslega človeka, nam sporoča, kako pomembno je otroštvo za odraslost. Zato so najmlajši vredni samo najboljših varuhov svojega navdušenja za šport. Otrok in mladostnik hrepenita po varnosti in svobodi hkrati. Oboje jima lahko nudi dolgotrajen odnos z zanju pomembnim drugim odraslim, ki ni njun najožji sorodnik. V športu je to praviloma vaditelj ali trener. Od njega pričakujeta, da jima bo dal korenine in krila hkrati: korenine, ki ju sidrajo v tradicijo vrednot, in krila, ki ju bodo ponesla k novim obzorjem. Na prvi pogled je videti, da to dvoje ni združljivo, a ko malo pobrskamo po sebi, spoznamo, da je. Ljudje smo namreč v sebi usodno razcepljeni. To ni pomanjkljivost, ampak naše človeško bistvo, ki ga moramo sprejeti in upoštevati. Ljubezen do nje same Atletika ima svoj izvor v prvinskih načinih gibanja – teku, skakanju in metanju –, ki so bili sprva namenjeni preživetju. Tek kot zalezovanje plena ali beg pred plenilcem, skok kot premagovanje naravnih ovir ali napad na divjad in met kot sestavina lova so se pred več kot dvema tisočletjema na antičnih športnih igriščih izvili iz prijema preživetvenega koristoljubja in postali sami sebi namen. Izjemna hitrost, vzdržljivost in moč so postali predmet vsesplošnega občudovanja in – vadbe. Naši predniki so se na tej stopnji začeli z atletiko ukvarjati zaradi nje same. Če se z neko rečjo ukvarjamo zaradi nje, je to zanesljivo znamenje, da jo imamo radi in da ni samo sredstvo za doseganje nekega drugega cilja. Težnja po popolnosti in učinkovitosti gibanja je postala sama svoj cilj. Morda je ljubezen do atletike zaradi nje same znamenje, da vseh niti našega življenja vendarle ne drži v rokah nevidna roka koristoljubja; je tudi znamenje pri-sebnosti, zmožnosti, da stopimo k sebi. Vabljiva globalnost današnjega obstoja nam vzbuja občutek, da smo skoraj hkrati lahko povsod, skriva pa tudi past: da nismo nikjer. Zato sta pri-sebnost in oziranje vase nenehno prihajanje k sebi, tja, kjer smo najbolj doma. Odgovor je biti, ne imeti Atletika kot zvrst fizičnega občutenja prostora in časa je lahko pričevanje, da je v zdajšnji ureditvi sveta, ki ljudi spodbuja k »imeti«, vendarle možno tudi »biti«. Biti pa je možno na dva temeljna načina in tudi na vse druge vmes. Smo lahko ljudje, ki cenijo varnost in stanovitnost življenja v dolinah, lahko pa smo tudi osvajalci vrhov. A največ je tistih, ki živimo vmes. Ali bi smeli reči, da je kdo od prebivalcev teh metaforičnih pokrajin vreden manj kot drugi? Ne, zato ker usodo človeštva ustvarjamo vsi. Moči ne bi bilo brez šibkosti, vročine ne brez ledu, hitrosti ne brez počasnosti in dolin ne bi bilo brez gora. Tako bi morali pojmovati naš šport, atletiko: kot grozd na trti življenja, v odnosih z vsem drugim in »zataknjeno« ob vsakega od nas. Le tako se nikoli ne bomo počutili niti več- niti manjvredne, ampak polnovredne, to pa bi znala biti definicija dobrega življenja. In za to gre: ne za bogato, razkošno, neizprosno tekmovalno in uspešno življenje, temveč preprosto za dobro življenje.
14 JANEZ PENCA Esej o teku »O čemer ne moremo govoriti, o tem moramo molčati.« Zgornji stavek filozofa Ludwiga Wittgensteina namiguje, da se jezik morda sploh ne more spoprijeti z resničnimi vprašanji življenja – tako Wittgenstein priznava domovinsko pravico tudi mističnemu. Ali je o teku kot govorici telesa sploh mogoče govoriti z besedami? In če je, ali je smiselno govorico telesa prevajati v govorico besed? Friedricha Nietzscheja je jezilo, da so stvari vedno bolj take, kot se o njih govori, in ne take, kot v resnici so. Ali je mogoče, da je tudi tek vedno bolj tak, kot o njem govorimo in pišemo, in vedno manj tisto, kar v resnici je? Tečem, odkar pomnim, pozimi vedno raje tudi na smučeh. Razlogov, zakaj ljudje tečemo, je nešteto: eni tečejo zato, da bi se česa otresli, drugi zato, da bi kaj našli. Mnogi s tekom malo globlje pobrskajo po sebi, drugi se z njim iz globin (kjer so navadno resnične težave) prebijajo na površje, kjer zadihajo svobodneje in varneje. Za ene je tek zdravilo, pri drugih meji že na bolezen. Postavljanje ene noge pred drugo (ne glede na to, kako hitro to počnete) je mantra, s katero so se nekateri sposobni zazibati v mistično razpoloženje, v stanje, v katerem ubesedovanje postaja vedno bolj nerazločno jecljanje. Morda je o teku najbolj pametno molčati. Tek mi od nekdaj pomeni enega od dveh dopolnjujočih se polov: telesno protiutež umskemu. Kot osnovnošolec in dijak sem vsak dan sproti skrbno napisal domače naloge in nato z lahkim srcem odšel na trening. Večerno učenje ali branje knjig je razgreto in utrujeno telo umirilo in pripravilo za najboljšo od vseh regeneracij, spanec – vse je bilo tako, kot je moralo biti. Tudi pozneje sem, študent in odrasel zaposlen amaterski atlet, študijsko, poklicno in športno pot jemal kot samoumevni vzporednici, ki se nista nikoli prekrižali, kaj šele da bi ena drugo izključevali. Kljub temu da me je stopanje po eni in drugi včasih utrudilo, me ni izčrpalo do te mere, da bi se ene ali druge naveličal. Zadnje čase opažam, da so najvrednejše stvari v življenju skoraj vedno stranski proizvod nečesa drugega in da jih ni mogoče hoteti, jim slediti ali jih celo zalezovati neposredno. Kot tekmovalec sem več kot desetletje treniral zato, da bi vsako leto napredoval; niso mi bili mar niti rekordi niti naslovi državnega prvaka, želel sem samo vsako leto teči malo hitreje. Naslovi prvaka, rekordi in uvrstitve v državno reprezentanco so bili stranski proizvod moje želje po napredovanju. Takih stranskih proizvodov je bilo še več, eden je, da me ne oplaši delo, ki zahteva večmesečno vsakodnevno zbranost in vztrajanje, recimo prevajanje več sto strani debele knjige. Tudi zame je veljalo pravilo, da za odlikovanje v čemer koli človek potrebuje okrog 10 000 ur trdega dela; to pomeni 10 let po 2 do 3 ure vadbe, učenja ali treninga na dan. Vsak dan, deset let zapored. Ker sem treniral atletsko disciplino 400 m z ovirami, ki Kot tekmovalec sem več kot desetletje treniral zato, da bi vsako leto napredoval; niso mi bili mar niti rekordi niti naslovi državnega prvaka, želel sem samo vsako leto teči malo hitreje.
15 traja okrog 50 sekund in sem v njej na leto nastopil največ 15-krat, to pomeni, da sem v desetih letih nastopil samo približno 150-krat po okrog 52 sekund. V vsej svoji tekmovalni športni karieri sem torej tekmoval samo 2 uri in 10 minut, treniral pa več kot 10 000 ur! Ob takem računu je več kot očitno, da me ni poganjala storilnost, torej športni rezultat ali rekord, ampak vsakodnevno prvinsko veselje do teka. Ko včasih preletim dnevnik treninga in se ustavim ob kakem datumu izpred štirih desetletij, zlahka podoživim nenavadno toplino poznofebruarskega sonca tistega dne, ko sem po mehki stezi iz ugaskov tekel 600-metrske razdalje, ali vonj trohnečega listja v gozdu za stadionom, kjer sem tekel navkreber, ali suho pekoče grlo, ko sem v poletni vročini končeval kratek, a intenziven predtekmovalni trening. Ne vem, ali vonj obudi spomin ali pa je obratno, toda ko mi pred očmi zraste borov gozd okrog hotela v Vrsarju, kamor smo dolga leta hodili na enotedenske zimske priprave, zavoham zdrobljene borove storže na tleh in vidim roko, ki je mimogrede pobožala rožmarin, in pred očmi se mi odvrti kalejdoskop podob iz tistega časa: jutranji teki skozi mediteransko rastje v Limski kanal, popoldanski treningi na travnatih širjavah kampa Koversada in dekadentni vonj po školjkah na večernih pohajkovanjih ob plaži zimsko otrplega mesteca. Včasih smo zvečer zašli v krčmo v sosednji vasi in ob ognjišču ter istrski supi govorili in govorili pozno v noč ... Krona vseh vračajočih se občutij pa je ljubezen do veličastne brezkoristnosti teka tiste zlate dobe amaterizma, ki se je – ne da bi se tega tedaj zavedali – iztekala pred našimi očmi, pod našimi stopali, tako rekoč. Kakšen spomin danes, ko je skoraj vse, kar je, izročeno (ne)vidni roki koristoljubja! Tek je močno socialno lepilo. Nastopil sem le na nekaj rekreativnih množičnih tekaških prireditvah, a ničkolikokrat treniral s prijatelji. Težko je povedati, kaj nas povezuje. Najbrž gre za čarovno moč enakomernih monotonih gibov, za nekakšno kinestetično molitev, ki v nas zbuja občutek, da smo povezani z nečim večjim od nas in da smo del te ENOSTI. Morda je v tem skrita transcendenca, ki jo doživljajo nekateri tekači. O podobni povezanosti v eno so govorili vojaki, ki so v jarkih dveh svetovnih vojn odkrivali, da so se sposobni žrtvovati za tovariše, prepričani, da bodo naprej živeli v njih. Neštetokrat me je po koncu daljšega teka v naravi prevzelo spokojno zadovoljstvo, nekakšen blagi ponos brez evforije. To je skoraj gotovo zunanja manifestacija fiziološkega stanja, ko so mišice po teku nasičene s krvjo in kisikom, brez katerega ni življenja. Ko včasih preletim dnevnik treninga in se ustavim ob kakem datumu izpred štirih desetletij, zlahka podoživim nenavadno toplino poznofebruarskega sonca tistega dne, ko sem po mehki stezi iz ugaskov tekel 600-metrske razdalje, ali vonj trohnečega listja v gozdu za stadionom, kjer sem tekel navkreber, ali suho pekoče grlo, ko sem v poletni vročini končeval kratek, a intenziven predtekmovalni trening. Opažam, da storilnost, ki nam jo je vsililo moderno življenje, z leti postopno izgublja privlačnost, ne le zato, ker nam pešajo moči, ampak tudi zato, ker se spreminja naš pogled na svet. Korak mladega tekača je prožen in dolg, s staranjem pa postaja tog in krajši. Nekoč se bo povsem umiril v hojo, ki jo bomo morali hvaležno sprejeti kljub nostalgičnemu spominu na mladost, to zlato dobo vsakega življenja. Kot otrok hrepeniš po priložnostih in obetih, ki jih ponuja neodvisno odraslo življenje, a nimaš moči, da bi jih udejanjil. Ko prideta odraslost in moč, pa presahnejo mnogi obeti in priložnosti. Toda šele ko začnejo pešati moči, nastopi skladje, ki je pogoj modrosti. Hoja, ki nadomesti tek, je hitrost gibanja, ki ustreza modrosti; stremljenje in storilnost se umakneta odprtosti, sprejetju, sprijaznjenju; nastopi čas, ko na poseben način postanemo pasivno dejavni.
16 2 Miloš Šuštar
2ZGODOVINA KLUBA 17
18 ZGODOVINSKI RAZVOJ ATLETIKE V NOVEM MESTU Polet Že kmalu pa nastanku Dolenjskega Sokola, tretje sokolske telesnokulturno organizacije v Sloveniji, ki je bila v Novem mestu ustanovljena leta 1887, lahko govorimo tudi o prvih organiziranih oblikah atletike kot tekmovalnega športa, o čemer pričajo tudi nekateri dokumenti. Na svojem drugem telovadnem nastopu, ki je bil 4. septembra 1887 v Bršljinu v Novem mestu, je Dolenjski Sokol nastopil s skupinsko vajo, nato pa se je 12 sokolov pomerilo med sabo v skoku v višino in daljino. Tudi 6. maja 1888 so sokoli na istem mestu priredili svoj nastop s prostimi vajami ter tekmovanjem v skoku v višino in daljino. Žal tokrat ni nikakršnega podatka, ki bi nam povedal število tekmujočih in rezultate, ki so jih ti na tekmovanju dosegli. V eni od številk Dolenjskih novic iz leta 1889 lahko preberemo: »Dolenjskega Sokola izlet v nedeljo 25. avgusta v Bršljin se je povoljno obnesel. Iz mesta je odšlo obilo občinstva. Zabava je bila kljub čemernemu vremenu dobra. Sokoli so jako spretno telovadili, bodisi na bradlah, v skokih in prostih vajah s palicami, na drogu pa so se jako pobudno odlikovali. Godba je tudi pripomogla, da je kmalu nas večer zadovoljne na povratek v mesto silil.« To je o tem dogodku zapisal urednik Novic in ustanovitelj Dolenjskega Sokola Janez Krajec, dodati pa je treba, da beseda skoki vnovič govori o tekmovanju sokolov v skoku v višino in daljino. Po teh začetkih so se sokoli popolnoma preusmerili na orodno telovadbo in skupinske vaje. Kljub velikemu številu zabeleženih nastopov ni več sledu o atletskih tekmovanjih, ki se spet pojavijo po prvi svetovni vojni. ZGODOVINA KLUBA 1887–1914
Komelj, B. (1977). Novomeški Sokol 1887 - 1945 19 Tudi v obdobju po prvi svetovni vojni je bil Sokol še vedno vodilna telesnokulturna organizacija v Novem mestu. V knjižici Boga Komelja Dolenjski Sokol beremo: »Po letu 1920 se je začela vedno bolj uveljavljati lahka atletika, kar je moral isto letos ugotoviti Ljudevit Papež (tedanji načelnik) in terjati za uspešen razvoj lahke atletike letno telovadišče z domom na gornji Loki. Ta Papežev poziv ni bil nikdar uresničen. Sokolski nastopi se niso več odvijali v klasični obliki: proste vaje, orodna telovadba in nekaj disciplin lahke atletike, ampak je vedno bolj prevladovala lahka atletika. V njej so mladi sokoli dosegli lepe uspehe. Discipline lahke atletike so se vedno bolj širile, pridružile pa so se ji tudi igre z žogo, zlasti odbojka.« Sokoli so na gimnastičnih tekmovanjih dosegli zelo lepe uspehe. Najboljši med njimi je bil Leon Štukelj, ki je osvojil medalje na olimpijskih igrah leta 1924 v Parizu, 1928 v Amsterdamu in leta 1936 v Berlinu. Nastopal pa je tudi na gimnastičnih svetovnih prvenstvih, na katerih so bile poleg gimnastičnih v mnogoboju upoštevane tudi druge discipline atletike in plavanja (skok v višino, suvanje krogle, tek na 100 m, plavanje 50 m in plezanje po vrvi 8 m visoko). Štukelj je bil zaradi svojih mer (visok 161 cm in težak okoli 1914–1945
20 Lorem ipsum 1966 Vahtar, Z. Slovenska atletika Marko Račič, osebni izpisi 2014 1920 - 1941 ZGODOVINA KLUBA 1914–1945 50 kg) na svetovnih prvenstvih vedno slabše uvrščen kot na olimpijskih igrah. Ravno zato je disciplinam atletike posvečal velik del svojega treninga. Ker je bil vzor mladim sokolom, so se mu ti pri vadbi atletike velikokrat pridružili. Leta 1927 je Štukelj odšel službovat najprej v Ljubljano, nato v Sv. Lenart v Slovenskih goricah, 1. novembra 1927 pa je dobil službo na Okrožnem sodišču v Mariboru in se tam tudi naselil. Z njegovim odhodom so novomeški sokoli izgubili veliko priljubljenosti in kakovosti. Zato se je tudi atletika vse redkeje pojavljala na nastopih sokolov. V prej navedeni knjižnici najdemo še naslednje podatke o udejstvovanju sokolov v lahki atletiki: - 13. in 14. avgusta 1927, Novo mesto - 40- letnica novomeškega Sokola. Nastopilo je 451 telovadcev, med njimi 60 vojakov z vajo s puškami. Od 18 društev, včlanjenih v no-vomeško župo, se jih je udeležilo 15. Vseh praporov je bilo 8. Novomeški Sokol je natopil s 172 telovadci. V atletiki je bil tudi peteroboj. - 4. oktober 1931, Novo mesto - Tekmovanje v teku, metu krogle in diska, skoku v višino in daljino, v odbojki. Ker so se sokoli vse manj ukvarjali z lahko atletiko, je leta 1932 nastal Sportski klub Elan Novo mesto, katerega najboljša panoga je bila atletika. S tem športom so se ukvarjali predvsem dijaki novomeške gimnazije, svoje improvizirano tekališče in tekmovališče pa so imeli na Loki. Ker so bili v vrstah Elana v glavnem gimnazijci, so obrtni vajenci leta 1936 ustanovili Športni klub Novo mesto. Kmalu pride do atletskega dvoboja med kluboma, ki so ga dobili elanovci z izidom 61:52, tekmovali pa so vsak s po dvema tekmovalcema v naslednjih disciplinah: tek na 100 m, 400 m, 1500 m ter balkanska štafeta, skok v višino, daljino in troskok ter met diska, krogle in kopja. Ker se Športni klub Novo mesto ni mogel registrirati, so boljši tekmovalci kmalu začeli trenirati in tekmovati za Športno društvo Elan. V društvu so sicer gojili vse atletske disci-pline, vendar so polagoma postajali najboljši tekmovalci srednjeprogaši, ki so pri svoji vadbi še najmanj pogrešali atletsko stezo, ki je v Novem mestu ni bilo.
21 Arhiv Branka Vovka Najboljši atlet predvojnega 1945 1914–obdobja je bil Branko Vovk Francl, ki se je s svojim rezulta-tom 4:18,2 v teku na 1500 m leta 1937 na tablicah uvrstil na 5. mesto v Sloveniji in na 8. mesto v Jugoslaviji. Takoj za njim pa je bil v obeh tabelah uvrščen še drugi Novomeščan, Vinko Kos, ki je isto razdaljo pretekel v času 4:19,0. Poleg internih tekmovanj, ki so jih organizirali elanovci zase, pa je bilo leta 1937 še tekmovanje, v katerem so tekmovali novomeški gimnazijci s svojimi vrstniki 1. državne redne gimnazije iz Ljubljane. Dvoboj so izgubili s 27:36, a kljub temu so dosegli nekaj lepih rezultatov. Sezona 1937 je bila za novomeške atlete najplodnejša pred 2. svetovno vojno. Na lestvici petdesetih jugoslovanskih klubov je Elan zasedel 21. mesto z 214,5 točke. Točkovane so bile petdeseterice tekmovalcev v vsaki disciplini s točkami: 1 za 50. mesto do 50 točk za 1. mesto. Za perspektivne novomeške srednjeprogaše se je začel zanimati tudi zvezni trener Otto Klein, ki je Branku Vovku napisal pismo z načrtom treninga, ki naj bi ga dvignil med najboljše jugoslovanske atlete. Elan je bil tudi sicer kar dobro organiziran, saj so za svoje tekmovalce skrbeli po tekmovalni plati pa tudi drugače. Elan je organiziral prihod zveznega trenerja Otta Kleina v Novo mesto, kjer se je ta pozanimal za delo v klubu, z načrti treninga je poskrbel za najboljše atlete in imel kratke tečaje za vaditelje o novostih v atletskem treningu, razen tega pa so za nekatere člane kluba organizirali ogled velikih tekmovanj v Jugoslaviji, leta 1938 na primer balkanskih iger v Beogradu.
22 Arhiv Branka Vovka ZGODOVINA KLUBA 1914–1945 Žal Novomeščani pred 2. svetovno vojno niso več ponovili uspešnega leta 1937. Toda o njihovem delu in zagrizenosti govori podatek o dveh atletih, Zlatanu Gromu in Branku Vovku, ki sta na kros v Litijo odpotovala s kolesi prek Temenice in Bogenšperka ter se po tekmovanju po isti poti vrnila domov. V letu 1940 je Novomeščan Jože Glonar kot član Ilirije iz Ljubljane nastopil v reprezentanci Jugoslavije v krosu. Elan je bil dejaven vse do začetka vojne Tako lahko iz nekega slovenskega časopisa z datumom 5. oktober 1941 razberemo, da je Elan organiziral propagandni atletski dvoboj med Dolenjsko in Notranjsko, ki so ga dobili Dolenjci z izidom 57:47. Tekmovali so v teku na 100 m, 400 m, 1500 m in v štafeti 4 x 153 m, v skokih v višino, daljino, troskoku, v metanju krogle, kopja in diska. V vsaki disciplini sta nastopila po dva tekmovalca za vsako ekipo. S tem tekmovanjem se konča aktivno delovanje Elana. Takoj po vojni so se novomeški atleti in atletski delavci zbrali v Športnem društvu Krka, ki je imelo pod svojim okriljem razen atletske sekcije še nekaj drugih (veslanje, plavanje, odbojka …). Atleti so si zadali tri glavne cilje: popularizacijo atletike v Novem mestu in okolici, priprave atletov za tekmovanje in nastope na klubskih tekmovanjih v Sloveniji. Avgusta leta 1945 so atleti prvič nastopili v Ljubljani na velikem fizkulturnem zletu, ki je bil hkrati tudi prvo povojno atletsko prvenstvo Slovenije. Novomeščani so zabeležili lep uspeh, saj je Dana Marinček zmagala v metu kopja in suvanju krogle, njen uspeh pa je z 2. mestom v metu diska dopolnil še Luka Dolenc. V tej sezoni so na prvem državnem prvenstvu nove Jugoslavije v atletiki nastopile reprezentance republik. V slovenski je nastopila tudi Marinčkova in osvojila še naslov prve prvakinje v suvanju krogle z rezultatom 10,37 m. 1945
23 Dana Marinček Polet Posnemanje telesnokulturnih gibanj vzhodnoevropskih držav se je poznalo tudi pri nas. V športu niti ni bil tako pomemben vrhunski rezultat, pač pa množičnost v vseh oblikah športa za vsako ceno. Dejstvo je, da ta gibanja niso obšla Dolenjske. Ves začetek leta 1946 je bil podrejen množičnim krosom, ki so jih atleti in atletski delavci izvajali v Novem mestu in okoliških krajih (Šmarješke Toplice, Trebnje …). Druga pomembna akcija atletov je bila ureditev stadiona v Kandiji z 222,6 m dolgo stezo in urejenimi skakališči. Na tem terenu so se športniki pripravljali za atletski dvoboj s Svobodo. Mitinge so izvedli junija, udeležili pa so se ga tekmovalci iz Ljubljane in Celja. Od nastopajočih so bili najuspešnejši Ljubljančani, domačini pa niso dosegli niti rezultatov, ki so jih dosegli na svojih internih tekmovanjih. Dana Marinček je to leto prestopila v ljubljansko Enotnost. Postala je prvakinja Jugoslavije in Balkana v suvanju krogle ter rekorderka Slovenije v suvanju krogle z izidom 10,92 cm. 1946 Ob koncu tekmovalnega leta so se Novomeščani brez večjih uspehov udeležili tudi republiškega prvenstva v krosu, ki je bilo v Ljubljani. Lorem ipsum 1966
24 ZGODOVINA KLUBA Polet Sezona leta 1947 je bila za delavce in tekmovalce novomeškega kluba zares sušna. Udeležili so se okrajnega krosa v Brežicah, o internih tekmovanjih pa ni podatkov. V deseterico najboljših atletov Slovenije ni bil na koncu sezone uvrščen noben tekmovalec iz Novega mesta. Dana Marinček (članica Enotnosti) je bila vnovič zelo uspešna in je postala prvakinja Jugoslavije v suvanju krogle in metu kopja ter viceprvakinja Balkana v suvanju krogle. Izboljšala je tudi svoj slovenski rekord v suvanju krogle z 10,92 m na 11,51 m. Novomeščani tudi tega leta niso nastopili na tekmovanjih po Sloveniji. Udeležili so se le republiškega prvenstva v krosu marca v Ljubljani ter organizirali nekaj krosov v Novem mestu in okolici. Dana Marinček (članica Enotnosti) je izboljšala slovenski rekord v suvanju krogle na 11,99 m. Tudi v sezoni 1949 so se Novomeščani udeležili le množičnih tekaških prireditev kot sta republiško prvenstvo v krosu in Tek republike, organizirali pa so tudi množične krose, ki se jih je v novomeški občini udeležilo 4995 tekmovalcev, in nekaj tekmovanj na domačem stadionu. Na drugih tekmovanjih niso nastopali. Najboljši novomeški atlet sezone je bil Luka Dolenc (disk, višina), ki se je z dvema klubskima rekordoma uvrstil v deseterico najboljših atletov sezone. 1947 1948 1949
25 Polet V začetku tega leta je začel izhajati Dolenjski list, mlajši brat Dolenjskih Novic, ki je obveščal bralce predvsem o dogodkih na Dolenjskem. Že v svoji drugi številki športni delavci opozarjajo, da razvoj tekmovalnega športa ne bo mogel iti v korak s Slovenijo in še manj z Jugoslavijo, če ne bodo športnikom, konkretno atletom, dani osnovni pogoji: tekaška steza z urejenimi skakališči in metališči. V svojem poročilu o delu v tem letu so atleti zapisali: »Atleti ŠD Krka iz Novega mesta so letos dosegli največji uspeh, odkar se goji ta športna panoga v dolenjski prestolnici. Dokazali so, da se s smotrnim delom in z rednim obiskom treninga da marsikaj doseči. Kljub temu da društvo nima primernega tekmovališča in ostalih naprav, je uspeh velik. Nihče od enajstih društev, ki so letos z našimi atleti tekmovali v republiški ligi, nima samo 200 m dolgega tekališča, in to ilovnatega ter začrtanega na nogometnem igrišču. Vsak najmanjši dež nam je igrišče takoj zmehčal, da nam je bila vadba za daljši čas onemogočena. Toda naši atleti niso obupali. Kadar ni bilo mogoče vaditi na igrišču, si jih lahko opazil na treningu na Grmu ali ob Krki. Vsi atleti in tudi ostala mladina so pripravljeni pomagati pri izgradnji primernega igrišča, toda komisija strokovnjakov, ki je prišla že dvakrat iz Ljubljane, še do danes ni našla primernega prostora. Res je čudno, da vsa Dolenjska še danes nima primernega atletskega igrišča, zanimanje za atletiko pa je vsak dan večje. Koliko bi imeli novih pristašev atletike, ako bi jim lahko nudili primerno igrišče in ostale atletske naprave. Šele takrat bi lahko rekli, da je atletika res množična, kar si v resnici tudi zasluži. S pripravami na letošnjo sezono so naši atleti začeli že zgodaj. V mesecu marcu in aprila se je vršila vadba krosa, za kar imamo v okolici Novega mesta obilo lepih terenov. V me-secu aprilu je bilo izvršeno okrajno prvenstvo v krosu, ki se je vršilo v Št. Petru. Udeležba je bila številna, nastopili pa so atleti iz raznih krajev našega okraja. Na tem prvenstvu smo dobili nekatere dobre atlete, ki so tokrat prvič nastopili. 1950
26 1950 Štart krosa na Loki Po tem tekmovanju so atleti začeli z redno vadbo na stadionu. V mesecu maju smo izvedli večje tekmovanje v atletiki v zvezi s prvenstvom Gimnazije. Na tem tekmovanju, na katerem so poleg moških nastopile tudi ženske, je pri moških dosegel največji uspeh Luka Dolenc, ki je trenutno še pri vojakih, koder uspešno nastopa ravno v atletiki na raznih armijskih tekmovanjih. Če bi imeli Dolenca pri tekmovanju v republiški ligi, bi se gotovo borili za prvenstvo. Sredi poletja, ko je bila večina naše mladine odsotna, se niso vršili redni treningi. Z rednimi treningi smo začeli zopet v sredini meseca avgusta. Pred nami je bilo takrat tekmovanje v drugem delu atletske republiške lige. V naši skupini so bili poleg nas določeni še Brežice, Kovinar iz Maribora in Fužinar iz Guštanja. To tekmovanje je moralo izvršiti vsako društvo na svojem igrišču. Najboljše moštvo, ki je po finskih tablicah doseglo največ točk, se je plasiralo v finale. Naši atleti so na tekmovanju dosegli vstop v finalno tekmovanje, ki se je vršilo 15. oktobra v Ljubljani …« Atleti Krke so v slovenski ligi osvojili 8. mesto, vrstni red ekip pa je bil naslednji:1. Enotnost Ljubljana II 10 995 točk, 2. Miličnik Ljubljana 10 483, 3. Železničar Ljubljana II 10 205, 4. Domžale 10 089, 5. Gregorič Jesenice 9853, 6. Litija 9219, 7. Železničar Maribor 9054,8. Krka Novo mesto 9049 itd. Edino zmago za Novomeščane je dosegel Lenart v teku na 3000 m z izidom 9:22,1. Sezono so atleti končali 29. novembra na Teku republike v Ljubljani. ZGODOVINA KLUBA
27 Štart krosa na Loki, štarter je Slavko Dokl. Atletska sezona 1951 se je za krkaše začela zelo uspešno. Na republiškem prvenstvu v krosu, ki je bil aprila v Litiji, se je najbolj izkazala Anica Jenič, ki je osvojila 3. mesto v kategoriji mladink. V absolutni konkurenci je zmagal Odred iz Ljubljane, krkaši pa so osvojili zelo dobro 6. mesto pred nekaterimi že uveljavljenimi slovenskimi klubi. V nadaljevanju tekmovalnega leta so se atleti vneto pripravljali za dvoboj z ekipo Svobo-dnega tržaškega ozemlja (STO), ki je bil meseca junija v Novem mestu. Prvi dvoboj so gladko dobili reprezentanti STO s 121,5:85,5. Krkaši so sicer dosegli nekaj svojih najboljših rezultatov, a gostom niso bili kos. Ravno zato so se atleti mrzlično in z mnogo volje pripravljali za povratni dvoboj, pripravili več internih tekmovanj … in odpotovali v Piran. Tam so dekleta dobila dvoboj s 30,5:29,5, moški pa so imeli celo troboj, ker so se tam ravno mudili tudi atleti Litije. Vrstni red mo-ških ekip je bil: 1. STO 78 točk, 2. Litija 74, 3. Krka 63. Nekaj dni pozneje pa so varovanci trenerja Glonarja dokazali, da se kontinuirana in načrtna vadba mora poznati pri izidih. Gimnazijci, sicer vsi člani Krke, so se na srednješolskem prvenstvu Slovenije kar petkrat uvrstili med tri najboljše, Svetličičeva pa je bila po enkrat prva, druga in tretja. 1951 Lorem ipsum 1966
28 ZGODOVINA KLUBA Odprtje stadiona na Loki leta 1954 To atletsko leto se je v Novem mestu začelo s prvim uradnim tekmovanjem v dvorani, na katerem so tekmovalci in tekmovalke merili moči v teku prek ovir, v skoku v višino in daljino ter v suvanju težke medicinke. Aprila so bili Novomeščani organizatorji republiškega prvenstva v krosu, na katerem so uspešno nastopili tudi domačini, saj je v kategoriji mladinci C Ljubo Žagar zmagal, Anica Jenič pa je osvojila drugo mesto med članicami. Prav gotovo pa je razveselil vse pristaše atletike Ljubo Žagar, ko se je vrnil iz Zagreba z zanj zelo uspešnega prvenstva Jugoslavije v mnogobojih. V kategoriji mladinci C je zasedel drugo mesto in z 2466 točkami postavil tudi nov rekord Slovenije. Poleg tega je postavil še en republiški rekord v svoji starostni kategoriji – kopje je vrgel 50,91 m daleč. Delo atletov pa se ni kazalo samo s športnimi, tj. z atletskimi izidi, ampak tudi s kon-kretnimi, delovnimi rezultati. Pri gradnji novega stadiona so bili namreč atleti vedno bolj številni in najbolj zagnani. Mladi atleti so tudi uspešno nastopili na mladinskem republi-škem prvenstvu, po uspehu pa sta pri Novomeščanih prednjačila Žagar in Svetličičeva. Do konca sezone so mladi atleti tekmovali na več tekmovanjih (četveroboj mest Jesenice, Litije, Domžal in Novega mesta, dvoboj Črnomlja in Novega mesta, troboj Karlovca, Črnomlja in Novega mesta), na katerih so nastopali s spremenljivo srečo in se tako dobro pripravili na republiško prvenstvo srednjih šol, kjer je bila od Novomeščanov uspešna le Svetličičeva. Atletsko leto se je končalo s Tekom republike, na katerem se je s tretjim mestom izkazala Anica Jenič. 1952
29 Za člane atletske sekcije Partizana se je leto 1953 začelo s prvenstvom Ljudske republike Slovenije v krosu, na katerem so si v absolutni konkurenci delili 8. mesto, vendar med posamezniki ni izstopal nihče. Ker pa sta v tem času kakovostno zelo napredovali ostali dolenjski središči, Črnomelj in Kočevje, jim je postalo najbolj pomembno tekmovanje sezone Prvenstvo Dolenjske. Na dvodnevnem tekmovanju v Kočevju so premočno zmagali domačini. Vrstni red ekip je bil: 1. Kočevje 242,5, 2. Črnomelj 145,5, 3. Novo mesto 144. Za najboljša tekmovalca sta bila imenovana Novomeščana Ljubo Žagar pri moških (zbral je 41,5 točke) in Milena Svetličič pri ženskah (zbrala je 34 točk). Sezona se je kot po navadi končala s Tekom republike 29. novembra. v Ljubljani, na katerem je Škedljeva zasedla zelo dobro drugo mesto. Kljub temu da so atleti nastopili na številnih tekmovanjih, bi lahko rekli, da so za novomeško atletiko v tem letu pomembni samo trije dogodki. Prvi je uspešen nastop atletov na mladinskem prvenstvu Ljudske republike Slovenije, na katerem so se izkazali Svetličičeva, Robarjeva in Potrč. Drugi in tretji dogodek pa sta med seboj tesno povezana. 25. in 26. septembra sta bila v Novem mestu Dolenjsko prvenstvo in odprtje novega igrišča na Loki, okoli katerega je bila nekaj manj kot 300 m dolga atletska steza. S tem so bili atletom in atletskim delavcem dani precej boljši pogoji za delo. Prvenstvo in objekt je odprl društveni načelnik Škrt. Na prvenstvu je Kočevje premagalo Novo mesto z 251:228, Črnomelj pa je nastopil izven konkurence, ker jim organizator ni dovolil nastopiti z atleti, ki so sicer tekmovali za druge klube. Atletski miting ob odprtju stadiona na Loki 1953 1954
30 ZGODOVINA KLUBA Dolenjski list Kljub temu da so atleti dobili dobre pogoje za vadbo, pa lahko rečemo, da je bilo to leto najbolj sušno tja od leta 1945. Športniki so sicer tekmovali po vsej Sloveniji na mitingih in prvenstvenih tekmovanjih, a uspehov ni bilo. Tudi na prvenstvu Dolenjske bi bili zadnji, če ne bi Črnomaljci nastopili samo v moški konkurenci, tako pa je bil vrstni red: 1. Kočevje 270,5, 2. Novo mesto 175, 3. Črnomelj 79,5. Igor Penko (član Odreda iz Ljubljane) je vrgel rekord Slovenije v suvanju krogle 15,49 m in osvojil bronasto medaljo na prvenstvu Balkana. Kot bi se v eni zimi vse spremenilo, so novomeški atleti to leto tekmovali precej bolje. Na več atletskih mitingih so nabirali izkušnje in se pripravljali na pomembnejša tekmovanja. Prvo od teh je bilo republiško prvenstvo srednjih šol, na katerem so gimnazijci iz Novega mesta osvojili 2. mesto, z uvrstitvijo med trojico najboljših pa sta se odlikovala Kožarjeva in Potrč. Še bolj uspešni pa so bili atleti na prvenstvu Ljudske republike Slovenije za mlajše mladince in mladinke, na katerem so se Potrč, Kožarjeva in Svetličičeva kar petkrat uvrstili na prva tri mesta. Da je Kožarjeva res vsestranska atletinja, je dokazala na republiškem prvenstvu v mnogobojih, kjer je prepričljivo zmagala in z 2001 točko za las zgrešila republiški rekord v troboju za mlajše mladinke. V jeseni pa so se dolenjski atleti pomerili na svojem prvenstvu. V Kočevje, kjer je tekmovanje potekalo, Belokranjci niso odpotovali, kar je pomenilo, da atletika v Črnomlju prihaja v krizo. V dvoboju Kočevja in Novega mesta so spet prepričljivo zmagali domačini s 140:106, čeprav so bile v ženski konkurenci gostje iz Novega mesta boljše. 1955 1956
31 Marko Račič Joža Goršin vodi na krosu. in Marjan Dobovšek 1956 Zaradi uspešnih nastopov v sezoni sta bila v mladinsko reprezentanco Ljudske republike Slovenije uvrščena Kožarjeva in Potrč, ki sta s svojimi nastopi pomembno prispevala k zmagi svoje ekipe nad reprezentancami Srbije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Marjan Potrč je oktobra na mitingu v Novem mestu postavil nov državni rekord v troboju za mlajše mladince in z zbranimi 2241 točkami kar za 216 točk popravil stari rekord. Prvič v zgodovini novomeške atletike je to leto novomeški tekmovalec oziroma tekmoval-ka dosegel najboljši izid sezone v Sloveniji. To uspelo Slavki Kožar s preskočenimi 146 cm v skoku v višino. Dober start v sezono 1957 je bil naslov članka v Poletu, ki je poročal o prvenstvu Ljudske republike Slovenije v dvorani. Isto bi lahko rekli tudi za Novomeščane. Z nastopom so zadovoljili, čeprav so se s prvenstva vrnili brez naslova prvaka, a so se kar petkrat uvrstili na drugo in trikrat na tretje mesto. Za mnoge je bilo to presenetljivo in nepričakovano, vsem pa jasno, da so zimo trener Glonar in njegovi varovanci dobro izkoristili. Ker atleti niso imeli denarja, da bi se udeleževali tekmovanj v drugih krajih, so težavo rešili tako, da so tekmovanja prirejali doma in včasih nanje vabili še druge klube. Prven-stvenih tekmovanj niso mogli prirejati, ker steza ni ustrezala normativom. Na enem od tekmovanj je obetavni mladinec Marjan Potrč izenačil slovenski rekord v skoku v višino za starejše mladince (181 cm). Po uspehih na republiškem prvenstvu srednjih šol, republiškem prvenstvu za mladince, prvenstvu republike za člane in na prvenstvu Ljudske republike Slovenije v mnogobojih, z uvrstitvami Goršinove, Kotnikove, Zurca in Potrča v mladinske republiško reprezentan-co in Goršinove celo v mladinsko reprezentanco Jugoslavije na dvoboju z Romunijo in po treh republiških mladinskih rekordih Potrča v skoku v višino so v svojem poročilu za to leto napisali, da je bila to najplodnejša sezona po vojni. Devetkrat so tekmovali doma in 17-krat po Sloveniji, na republiških prvenstvih pa so se kar 18-krat uvrščali med prve tri. Poleg njih je Igor Penko (član Odreda) osvoji 1. mesto v Jugoslaviji v suvanju krogle in izboljšal rekord Slovenije na 15,53 m. 1957
ZGODOVINA KLUBA 1958 Dolenjski list Uspehi so pritegnili k delu še več mladih. Prvi uspeh sezone je prišel že zelo zgodaj. Marca sta v Zagrebu Goršinova in Hudetova za Partizan iz Novega mesta izborili dvojno zmago v teku na 600 m na dvoranskem prvenstvu Jugoslavije. Že nekaj dni pozneje je bilo prav tako v Zagrebu izbirno tekmovanje v krosu za nastop v reprezentanci Jugoslavije na teku L'Humanite v Parizu. Na to tekmovanje sta odšli Goršinova in Hudetova. Vsi so pričakovali, da bo nastop za Goršinovo samo formalnost, zgodilo pa se je čisto drugače. Goršinova se je namreč uvrstila na 11. mesto, Hudetova pa je bila četrta in s tem zanesljiva potnica za Pariz. Tudi na tekmovanju, ki bi ga danes imenovali neuradno svetovno prvenstvo v krosu, komaj šestnajstletna Jelka Hude ni razočarala. Uvrstila se je na 19. mesto in bila celo druga najboljša Jugoslovanka. Tudi nadaljevanje sezone je bilo uspešno, z uspešnimi nastopi pa sta prednjačila Potrč in Hudetova, ki sta prinašala medalje in dobre rezultate z vseh prvenstvenih tekmovanj in nastopov v reprezentancah Ljudske republike Slovenije. Seveda pa so v klubu opazno napredovali tudi Goršinova, Kotnikova, Zurc, Špilar in ostali. Veliko nam pove podatek, da so Novomeščani v tem letu osvojili sedem naslovov prvakov Slovenije, hkrati pa bili še trinajstkrat uvrščeni na drugo in tretje mesto. Zaradi tega so člani Partizana že kar nestrpno čakali na jesen in prvenstvo Dolenjske, ki je bilo v Črnomlju. Kljub temu da so bili v moški konkurenci Kočevci boljši, pa so v skupnem seštevku moških in žensk prvič slavili Novomeščani. Vrstni red ekip je bil: 1. Novo mesto 226, 2. Kočevje 205, 3. Črnomelj 59. 32 Jože Glonar
33 Člani društva pred domom TVD Partizan 1958 Poudariti pa je treba še nekaj dogodkov. Na prvenstvu Ljudske republike Slovenije v mnogobojih in štafetah je štafeta mladink v disciplini 3 x 600 m v postavi Hude, Goršin in Kukman postavila nov rekord Jugoslavije s časom 5:22,5. Najboljša tekmovalka tega leta je bila v Novem mestu Jelka Hude, ki je napredovala iz tekmovanja v tekmovanje in na zadnjem nastopu 29. novembra na Teku republike premagala celo takratno državno prvakinjo v tekih na srednje in dolge proge Celjanko Slamnikovo. Zato je bila v anketi Dolenjskega lista izbrana za najboljšo športnico Dolenjske. Z uvrsti-tvijo Potrča na drugo in Kotnikove na tretje mesto pa je jasno, katera športna panoga je bila tega leta na Dolenjskem in v Novem mestu najbolj uspešna. Že takoj na začetku leta je bila najboljša atletinja Partizana določena v žensko reprezentanco, ki bo zastopala Jugoslavijo na balkanskem prvenstvu v krosu. Tekmovanje je bilo v Beogradu. Jelka Hude se je uvrstila kot tretja Jugoslovanka na 5. mesto, ekipa pa je zmagala pred favoriziranimi Bolgarkami. Kmalu za tem je Atletska zveza Jugoslavije izdala razširjeno listo olimpijskih kandidatov, na kateri je bila tudi Hudetova. Maja so atletinje nastopile z ekipo na partizanskem maršu na prireditvi Ob žici okupirane Ljubljane in v konkurenci mestnih reprezentanc zasedle odlično drugo mesto. Atleti in atletinje so nato z veliko uspeha nastopili na prvenstvu B lige v atletiki. V tej vrsti ekipnega tekmovanja so lahko nastopale ekipe klubov, ki se po kvalifikacijah niso uvrstile v A program. B liga je imela v svojem programu 14 disciplin. Ocenjevali so rezultate 1959
34  1959 Jelka Hude (prva z leve v spodnji vrsti) v reprezentanci Jugoslavije na krosu L’Humanite leta 1958. Dolenjski list tekmovalcev po njihovi vrednosti po tabelah IAAF. Že v 1. krogu tega tekmovanja so Novomeščanke povedle v Ljudske republike Slovenije in Federativne republike Jugoslavije, moški pa so se uvrstili na četrto mesto. Na koncu tega tekmovanja so bile članice prve v Jugoslaviji, člani pa so zasedli tretje mesto. To sta bila do tedaj prav gotovo največja ekipna uspeha atletov iz Novega mesta. Razen tega so nastopili tudi na prvenstvu Partizana Slovenije, na katerem so dokazali, da ima Partizan iz Novega mesta najboljši atletski kolektiv v tako imenovanih društvih, saj so osvojili kar 14 prvih mest. Posamično prvenstvo Ljudske republike Slovenije ni prineslo dobrih izidov, ker steza v Kočevju tega ni omogočala, kljub temu pa so se Novomeščani štirikrat uvrstili na drugo in dvakrat na tretje mesto. Na mladinskem prvenstvu Novomeščani sicer niso imeli toliko uspeha kot po navadi, a so se vseeno z naslovi mladinskih prvakov Slovenije s tekmovanj vrnili Miro Bavdek v skoku v višino, Martin Zaletel v teku na 100 m in Meta Kotnik v suvanju krogle. Uspehe mladincev sta dopolnila še Jelka Hude, ki je bila druga v teku na 600 m, in Mar-tin Zaletel, ki je bil tretji v skoku v daljino na državnem prvenstvu za mladince. Kot nekaj zadnjih let je bilo tudi tokrat v jeseni prvenstvo Dolenjske. Tekmovanje je organiziral novomeški Partizan. Atletski delavci pa so se odločili, da tekmovanje ne bi bilo več ekipno, ampak samo posamično, ker je kakovost atletike v Črnomlju padala iz leta v leto pa tudi Kočevje so zapustili najboljši atleti, ki so odšli v močnejše klube. Tekmovalci so kljub temu dosegli nekaj lepih rezultatov, prednjačili pa so domačini. Atletska sezona se je končala z uličnim tekom v počastitev občinskega praznika v Novem mestu, na katerem sta zmagala Hudetova in Stamejčič iz ljubljanskega Odreda. ZGODOVINA KLUBA
35 Jelka Hude je postala leta 1958 športnica Dolenjske (Dolenjski list). Meta Gantar, Jelka Hude, Meta Kotnik in Joža Goršin Ekipa novomeških atletov 1958: Marijan Špilar, Martin Zaletel, Jože Glonar, Marjan Potrč, Marjan Maznik, nepre-poznan, M. Bele, Miro Bavdek, Jelka Hude, Emil Milan Zurc, Majda Gantar Začetek novega tekmovalnega leta je bil spet v znamenju krosov in Jelke Hude. Februarja 1960 je bilo v Zagrebu izbirno tekmovanje za nastop na balkanskem prvenstvu v krosu. Jelka je na cilj teka pritekla tretja in si s tem pridobila nov nastop v dresu z državnim grbom. Prvenstvo je bilo v glavnem mestu Romunije, v Bukarešti. Pomemben dogodek te sezone pa je prestop Igorja Penka, slovenskega rekorderja v su-vanju krogle, v novomeški atletski kolektiv. Za Novomeščane je bila to velika tekmovalna in moralna okrepitev. Vloženo delo v zimskem obdobju je rojevalo rezultate že na začetku sezone, ko se je pokazalo, da bodo Hudetova, Penko, Špilar, Potrč, Zaletel in Bavdek mešali štrene favo-ritom na vseh tekmovanjih v Jugoslaviji. Največja pridobitev za atlete iz Novega mesta po vojni je bilo odprtje novega stadiona. Odprli so ga sredi junija na Zletu bratstva in enotnosti, telesnokulturni prireditvi, ki že od vojnih časov bratsko povezuje mesta Bosne in Hercegovine (Bihać, Prijedor in Banjaluko), Hrvaške (Sisak, Gospić, Karlovec) in Slovenije (Novo mesto). Po tej prireditvi je ime dobil tudi stadion. Zlet in ostale prireditve v njegovem okviru je v nedeljo, 19. junija 1960, odprl podpredsednik Jugoslavije Aleksander Ranković. Na prvenstvu Ljudske republike Slovenije za člane je bil najboljši Penko, ki je po enem letu spet presegel mejo 15 m. Razen njega pa sta se izkazala Potrč z drugim mestom v skoku v višino in Jovan s tretjim mestom v troskoku.
ZGODOVINA KLUBA Gradnja stadiona Bratstva in enotnosti Franc Hafner in Simo Važič na mitingu ob otvoritvi 36 stadiona BIE leta 1960 1960 Atleti so novi objekt dobro izkoristili. Naprej so v dvoboju mestnih reprezentanc premagali Karlovec v moški in ženski konkurenci, nato pa so bili najuspešnejši še na prvenstvu Dolenjske. Tekmovanje je bilo kot prejšnje leto zaradi neizenačenosti ekip le posamično. Vrhunec tega leta je bila prav gotovo zmaga novomeških atletov v skupnem seštevku štirih krogov B programa zvezne atletske lige v konkurenci članov in članic. V obeh konkurencah je zasedel drugo mesto Triglav iz Kranja. Ob koncu leta so kar štirje atleti nastopili v reprezentanci Slovenije, ki je potovala v Beograd na troboj atletskih reprezentanc Hrvaške, Srbije in Slovenije. Penko, Potrč, Zaletel in Špilar so barve republike uspešno zastopali in se tudi zato našli na širšem spisku Atletske zveze Jugoslavije kot kandidati za nastop na prvenstvu Evrope. Sezona 1961 je bila leto pred največjim atletskim tekmovanjem, evropskim prvenstvom v atletiki v Beogradu. Zato je Atletska zveza Jugoslavije določila zelo širok krog kandidatov za nastop, iz katerega so se potem z rezultati počasi izluščili najboljši. Novomeški kandidati so bili Martin Zaletel, Igor Penko, Marijan Špilar, Marjan Potrč in Jelka Hude. Tekmovalno leto pa ni potekalo po pričakovanjih. Marijan Špilar je v vsej sezoni iz tekmovanja v tekmovanje dokazoval, da se razvija v tekmovalca mednarodnega razreda in je končal sezono z najboljšim rezultatom 68,52 metra v metu kopja. Svojo kakovost je potrdil tudi Marjan Potrč, ki je s skokom prek 189 cm postal republiški rekorder v skoku v višino. Igor Penko je bil v dobri formi skozi vse leto, svojega republiškega rekorda v metu krogle pa ni presegel, čeprav se mu je z najboljšim rezultatom sezone v Sloveniji (15,41 m) približal na vsega dva centimetra. 1961
37 Joža Goršin vodi na mitingu ob odprtju stadiona Bratstva in enotnosti leta 1960. Gradnja stadiona Bratstva in enotnosti Dolenjski list 1961 Ta sezona je tudi pokazala, da za dokaj visoko kakovostno ravnijo nekaterih posameznikov ni več dobrih mladincev in mladink. To je pokazalo republiško prvenstvo v Novem mestu, na katerem se nihče od domačih tekmovalcev ni uvrstil med tri najboljše. Ravno nasprotna ugotovitev pa velja za pionirsko atletiko. Izkazalo se je namreč, da je delo z njimi kakovostno, saj so se delu z najmlajšimi posvečali kar štirje mentorji. Ne gre pozabiti ekipnih uspehov novomeških članov in članic v zveznem B programu. Moška ekipa Partizana je drugič zapovrstjo osvojila republiški naslov, ženske pa so pri-stale stopnico niže kot leto prej, bile so druge. Kot bi se razpočil milni mehurček. Tak bi bil lahko uvod v dosežke novomeških atletov za leto 1962. Vsi so pričakovali, da se bo vzpon atletov po zelo uspešnih sezonah 1960 in 1961 nadaljeval, zgodilo pa se je popolnoma drugače. Novomeški atletski delavci so morali začeti vse od začetka. Zakaj? Najboljši atleti Partizana so se odločili, da zapustijo novomeške vrste in se preselijo v ljubljansko Olimpijo iz Ljubljane. Odšli so Špilar, Penko in Potrč, na služenje vojaškega roka pa je skoraj istočasno odšel tudi Zaletel. Ker se je od aktivnega treniranja in tekmovanj začela poslavljati tudi Hudetova, je bilo stanje v klubu zelo težko. Od atletov, ki so vsaj nekaj pomenili v republiškem merilu, je ostal samo Miro Bavdek, ki pa je na članskem prvenstvu Slovenije osvojil drugo mesto v skoku v višino, in zato nastopil tudi v republiški reprezentanci. 1962
ZGODOVINA KLUBA Franc Červan v vodstvu na evropskem prvenstvu leta 1962 38 Franc Červan na drugem mestu v Tokiu na olimpijskih igrah leta 1962 1962 Športni delavci v Novem mestu so se spraševali, zakaj je nastal tak razdor v atletskih vrstah. Odgovorov ni bilo treba posebej iskati. V Partizanu je bilo 11 različnih sekcij in zato so bili pri razdeljevanju dotacij prikrajšani v glavnem atleti. Za vso svojo dejavnost v letu 1961 so dobili samo nekaj manj kot 10 000 din, s katerimi pa niso mogli pokriti niti stroškov nastopov na tekmovanjih. Če so tekmovalci hoteli napredovati in se udeleževati zveznih tekmovanj, so morali zapustiti atletske vrste Novomeščanov. Ker je bil Partizan za vse očitno pretesen, se je začelo šušljati o samostojnem atletskem društvu. Novomeščan Franc Červan (član Kladivarja) je to leto mesto na Evropskem prvenstvu v atletiki v Beogradu v teku na 10 000 m osvojil sedmo mesto, kar je bil največji uspeh novomeškega atleta do tedaj, in na balkanskih atletskih igrah pa je bil drugi. Na Balkan-skem krosu je bil tretji. Postavil je tudi jugoslovanski rekord v teku na 10 000 m (29:07,6). Kar se je leta 1962 samo šušljalo, se je marca leto pozneje tudi zgodilo. Atleti so kot sekcija izstopili iz društva Partizan in ustanovili svoj klub – Atletski klub Novo mesto. Ob ustanovitvi kluba so podali svoj načrt dela v prihodnje, ki ni temeljil na iluzijah, temveč na delu, predvsem z najmlajšimi. Ta del atletskega kluba je deloval nemoteno, kot da nerešena vprašanja novomeškega športa nanj niso vplivala. Pionirji, ki so po več tekmovanjih doma nastopili na republi-škem prvenstvu v Novi Gorici, so se domov vrnili z dobro bero uspehov. Osvojili so dve prvi mesti, dvakrat so bili drugi in trikrat tretji ter dokazali, da se novomeški atletiki spet obetajo lepši časi. 1963
39 Dolenjski list Franc Mikec, Ladislav Kotnik, Jože Glonar, Ilija Sljepčević, Majda Sljepčević 1963 Tekmovalno leto so novomeški atleti zaključili z uličnim tekom 29. oktobra v Novem me-stu, na katerem je med članicami zmagala Jelka Hude. Franc Červan je bil v anketi Dolenjskega lista izbran za najboljšega športnika Dolenjske. Franc Červan (član Kladivarja) je na Sredozemskih igrah v teku na 10 000 m osvojil mesto. V izboru Dolenjskega lista je bil preprečljivo izbran za najboljšega športnika Dolenjske. Atletski klub z osamosvojitvijo v finančnem pogledu ni prav nič pridobil. Člani uprave in atleti so morali včasih poseči v svoj žep, da so se lahko udeležili tekmovanj v drugih krajih Slovenije. Tako se je tega leta zgodila tudi ta absurdna situacija, da je klubu pred republiškim prvenstvom pionirjev zmanjkalo denarja in na prvenstvo v Trbovlje sploh niso odpotovali. Tega tekmovanja sicer marljivi atletski zagnanci niso mogli nadomestiti, priredili pa so jih tega leta. Lep napredek pri delu so pokazali Miro Berger, Janez Penca in Vinko Istenič. Omeniti je treba tudi to, da se je v matični klub vrnil Marjan Potrč, ki se sicer z atletiko ni več intenzivno ukvarjal, a je kljub temu v tej sezoni dosegel nekaj lepih rezultatov. Na uličnem teku v počastitev novomeškega občinskega praznika, 29. oktobra, sta zmagala domačina Jože Rogelj in Vinko Istenič. 1964 Lorem ipsum 1966
Atleti AK Novo mesto leta 1965: Zdravko Slak, Milan Velkavrh, Slavko Pavlič, Jerman - skrbnik stadiona, Janez Usenik, Stane Jarc, Jože Konda, Jože Guštin 40 Atletski klub Novo mesto (stojijo): neprepoznan, neprepoznan, Slavko Pavlič, Kovačič, Zdravko Slak, neprepoznan, Jenko, Jeraj, Branko Suhy; čepijo z leve: Milan Velkavrh, neprepoznan, Franci Vrček, Bojan Malič, Marijan Špilar, neprepoznan Igor Penko 1964 Kakšno je bilo stanje v klubu po sezoni 1964, nam nazorno pokaže intervju novinarja Dolenjskega lista z gonilno silo atletike v Novem mestu, trenerjem Jožetom Glonarjem: »Kakšno je stanje po odhodu najboljših atletov?« »Imamo le mladino in spet gradimo od začetka, da bi na ta način dvignili atletiko na isto višino kot pred leti. To se bo uresničilo le, če bomo izpopolnili trenerski kader in če bosta Potrču in Špilarju ter meni v delu priskočila na pomoč še Penko in Bavdek, ki sta nam v zadnjih letih že veliko pomagala.« »Kakšni so pogoji za delo in kakšni načrti?« »Tarejo nas materialne težave. Najlepši dokaz za to je, da lani nismo mogli kupiti niti enih šprinteric in smo se le z redkimi posamezniki udeleževali najnujnejših tekmovanj. Pionirji, ki so bili najmarljivejši, niso mogli niti na slovensko prvenstvo v Trbovlje, pa čeprav bi tam nekateri imeli veliko priložnost za dosego najboljših, celo prvih mest. Poudariti velja, da dobivamo donacijo le od občinske zveze za telesno kulturo, ki pa je naravnost malenkostna. Pred dvema letoma smo dobivali 300 do 400.000 din, zdaj pa dobivamo polovico manj, pa že takrat ni bilo mogoče normalno delati. Ta denar nam ne zadostuje niti za najnujnejše potrebe. Ne moremo na tekmovanje, ne moremo si nabaviti opreme …« »Kaj bi bilo po vašem mnenju treba storiti, da bi novomeška atletika dosegla take uspe-he kot nekoč?« »V načrtu imamo predvsem povečanje naših vrst. Prav tako pa tudi letos naše delo pretežno orientiramo na mladino. Predvidoma bo 30 atletov nastopilo na zletu bratstva in enotnosti v Karlovcu, kjer bomo imeli odgovorno nalogo, braniti pred dvema letoma osvojeno prvo mesto. Za kakovosten napredek novomeške atletike ne bi bilo treba veliko storiti. Le sredstva bi morali imeti, vse drugo je v naših rokah. Če bi bili vsi funkcionarji agilni in delavni, če bi se zavedali dolžnosti, če bi vsi, ki se razumejo na atletiko – in teh v Novem mestu ni malo –, kraljici športa posvetili več pozornosti in časa, potem bi novomeška atletika spet prišla na tisto mesto, kot ga je včasih imela. Spet bi rasli novi červani, špilarji, potrči, penkoti, zaleteli, hudetove. V tem primeru bi tudi atletika v Novem mestu opravičila ime – kraljica športa. Potem bi se spet napolnil štadion Bratstva in enotnosti ob mitingih in tekmovanjih, kot se je pred nekaj leti. Potem bi atletika postala šport števila 1.« ZGODOVINA KLUBA
Marijan Špilar (v sredini) je na mitingu v Rimu leta 1964 postavil slovenski rekord v metu kopja (73,01 m). Levo je svetovni rekorder Januš Sidl, desno pa Italijan Radman. 41 Slavko Pavlič leta 1965 1964 Franc Červan (član Kladivarja) je na olimpijskih igrah v Tokiu v teku na 10 000 m osvojil 10. mest in svoj jugoslovanski rekord popravil na 29:04,6, v teku na 5000 m pa je nastopil v polfinalu. Tudi nekdanja člana novomeškega kluba Marijan Špilar in Martin Zaletel (tedaj člana Kladivarja) sta bila zelo uspešna. Špilar je vrgel slovenski rekord v metu kopja (73,01 m). Zaletel je postal slovenski prvak v teku na 100 m in 200 m in v skoku v daljino. Ko je v začetku leta klub zapustil tudi Vinko Istenič, ki se je včlanil v Olimpijo iz Ljubljane, atletskim delavcem res ni ostalo drugega, kot to, kar je napovedal Glonar – delo z mladi-no. Mladi atleti, ki so se pridno vrgli na delo, pa so svojim trenerjem z dobrimi rezultati in uvrstitvami poplačali njihov športni entuziazem. Najbolj so napredovali Penca, Močniko-va in Pavlič, ki so nizali klubske rekorde v svojih starostnih kategorijah. Že na slovenskem prvenstvu za pionirje in pionirke so mladi Novomeščani osvojili tri prva, tri druga in dve tretji mesti. Na prvenstvu Slovenije za mlajše mladinke je zmagala Novakova v skoku v daljino, na tekmovanju iste ravni v starejši mladinski kategoriji pa sta osvojila tretji mesti Pavlič v metu kopja in Katja Močnik v teku na 400 metrov. S tem sta se oba uvrstila v mladinsko republiško reprezentanco za nastop na pokalu republik. Za uspešen konec sezone je poskrbel Janez Penca z drugim mestom v skoku v višino in novim klubskim rekordom za mladince, 185 cm. To je bila prva novomeška uvrstitev med prve tri na tekmovanjih zveznega ranga po letu 1959. 1965
ZGODOVINA KLUBA (čepijo) 1965 Dolenjski list 42 Ta sezona je pokazala, da je delo v klubu pravilno zastavljeno in da obeta uspehe že v bližnji prihodnosti. Kar se tiče drugega dela, finančnega poslovanja kluba, so člani uprave le upali, da bo nekoč le dovolj dokazovanja odgovornim v občinski telesni kulturi in bodo odprli mošnjo toliko, da bo iz nje pokrita vsaj tekmovalna dejavnost kluba. Franc Červan (Kladivar) je v teku na 10 000 m osvojil drugo mesto na balkanskih atlet-skih igrah. V začetku novega tekmovalnega leta sta se sestri Močnik z republiškega prvenstva v dvorani vrnili z dvema naslovoma prvakinj Slovenije v teku na 600 m. Vso sezono sta bili med najboljšimi Slovenkami v tekih na 400 in 800 m. Razveseljiva je bila ugotovitev, da v Novem mestu raste nov nadarjen rod atletov. Srednješolci in osnovnošolci so se že kar abonirali na najvišja mesta na republiških šolskih tekmovanjih. Poleg tega so pionirji osnovne šole Katje Rupene dosegli velik uspeh z uvrstitvijo na 2. mesto na tekmovanju Malihnovin, osnovnošolskem ekipnem prvenstvu Jugoslavije. Veliko priznanje za novomeško atletiko je bila tudi Bloudkova plaketa, ki jo je za za organizacijo in strokovno delo v šolski telesni vzgoji dobil Jože Glonar. Franc Červan, Marijan Špilar in Martin Zaletel (člani Kladivarja) so v tem letu vnovič dosegali odlične rezultate. Červan je v teku na 10 000 m osvojil 11. mesto na evropskem prvenstvu in 1. mesto na balkanskih igrah ter je še enkrat izboljšal jugoslovanski rekord v teku na 10 000 m (29:00,8). Špilar je osvojil 3. mesto v metu kopja na balkanskem prvenstvu in prvo mesto na prvenstvu Slovenije. Zaletel je postal prvak Slovenije v teku na 200 m. Bralci Dolenjskega lista so za najboljšega športnika Dolenjske izbrali Marijana Špilarja. 1966 Trener Jože Glonar in atleti Marjan Jenko, Primož Jazbec, Janez Penca, Vinko Istenič, Peter Simčič (stojijo), Jože Šlajkovec, Đani Kovačič, Zdravko Slak
43 V začetku leta 1967 je zaradi neurejenih razmer v klubu v Olimpijo iz Ljubljane prestopil tudi takrat najbolj perspektiven atlet Novega mesta - Janez Penca. V prošnji za izpisnico je navedel, da ga klub sploh ne pošilja na tekmovanja njegove ravni. Brez težav ja dobil izpisnico, pa tudi navedeni razlog ni bil izmišljen. Pri izstopu sta se mu pridružila še dva perspektivna tekmovalca – Jože Šlajkovec in Janez Usenik. Kljub finančnim stiskam pa je klub še naprej uspešno nastopal. Mladi atleti so dobro tekmovali po vsej Sloveniji in se vračali s tekmovanj v svojih starostnih kategorijah z dobrimi rezultati in uvrstitvami. Še vedno je bila najboljša atletinja v klubu Katja Močnik, ki je ob koncu sezone oblekla tudi dres z državnim grbom na dvoboju reprezentanc Jugoslavije in Švice v Celju ter v teku na 400 m osvojila zelo dobro tretje mesto. Napredovali pa so tudi drugi, še posebej Zdravko Slak in Branko Suhy, ki sta na prvenstvu Socialistične federativna republike Jugoslavije(SFRJ) za mlajše mladince osvojila srebrni medalji v skoku v višino oziroma metu kopja. In če na koncu dodamo še podatek, da so v tem letu mladi Novomeščani kar osemkrat nastopili v reprezentancah Slovenije, lahko trdimo, da je bila bera tega leta zelo uspešna. Marijan Špilar je bil v anketi Dolenjskega lista izbran za najboljšega športnika Dolenjske. Kot vsa zadnja leta se je tudi v začetku novega tekmovalnega obdobja porajalo vprašanje, kdo bo tokrat zapustil svoj matični klub. Odgovor je prišel kmalu. Prošnjo za izpisnico je dal in jo tudi dobil najperspektivnejši mladinec Zdravko Slak. Uprava kluba je na vse načine poskušala nadarjenim atletom nuditi vsaj minimalne pogoje za delo, a občinska telesnokulturna sfera za to ni imela razumevanja. Dolenjski list Katja Močnik, Franc Červan in Danica Močnik na prvenstvu Slovenije v krosu leta 1967 v Mariboru Vinko Istenič 1967 1968
44 ZGODOVINA KLUBA 1968 Tako je atletskim delavcem kot že tolikokrat doslej ostalo upanje na boljše čase in delo z najmlajšimi. Ko je prišla vest, da bo Novo mesto gostitelj finala tekmovanja Malih novin v atletiki, pa je bil to še dodaten motiv. Na tem tekmovanju, na katerem so pionirji Katje Rupene osvojili že dve drugi in eno šesto mesto, so ti hoteli pokazati kar največ. Načrti se sicer niso izpolnili v celoti, kljub temu pa sta bili ekipni uvrstitvi fantov na četrto in deklet na tretje mesto le lep uspeh. Mnogi posamezniki so v svojih željah zgoreli na tekmovališču. Danica Ferfolja pa je pre-magala sebe in vse tekmice v skoku v daljino ter postala pionirska prvakinja Jugoslavije. Da ima atletika na Dolenjskem svoje pristaše, je potrdila anketa Dolenjskega lista, ki je vsako leto pripravil izbor najboljšega športnika Dolenjske, ki so ga, mimogrede, največ-krat osvojili atleti. Kar štirje atleti so se znašli v deseterici najboljših športnikov področja – Penko, Jakšetova, Virant in Suhy. Novomeščan Marijan Špilar (član Kladivarja) v tem letu osvoji 5. mesto v metu kopja na balkanskem prvenstvu in prvo mesto na prvenstvu Slovenije. Atleti iz Novega mesta so tudi leta 1969 zelo uspešno nastopali na tekmovanjih po Ju-goslaviji. Poudariti je treba izreden uspeh pionirjev osnovne šole Katje Rupene. Ti so se na republiškem prvenstvu izkazali z dobrim posamezniki, ki so ekipo svoje šole pripeljali na tretje mesto. Ker pa so zbrali dovolj točk, so se kot peti uvrstili na finalno tekmovanje Malih novin, ki je bilo tega leta v Nišu. Seveda ni treba posebej poudarjati, kakšne teža-ve so imeli mentorji šolskega športnega društva, da so zbrali in naprosili dovolj denarja za pot ekipe v južno Srbijo. Tam pa so po Cezarjevo »prišli, videli in zmagali«. To je bila krona uspehov novomeške osnovnošolske atletike in najlepša nagrada za neutrudno delo mentorjev Špilarja, Zaletela in Mislejeve. Dodati je treba tudi to, da sta na tem tek-movanju med posamezniki zmagala Tatjana Gazvoda v teku na 60 m in Ivan Blažič v skoku v daljino. 1969 Primož Jazbec, Marjan Hribernik Dolenjski list in Zdravko Slak
45 Zdravko Slak Dolenjski list Seveda to ni bila vsa dejavnost atletov v tej sezoni. Med mladinci sta na vseh tekmova-njih izstopala Meta Zagorc in Kostja Virant. Tega leta sta večkrat nastopila v reprezen-tanci Slovenije. Člani uprave so se s predstavniki kluba iz zahodnonemškega mesta Straubing dogovorili za dvoboj atletskih ekip. Novomeščani, okrepljeni s svojimi nekdanjimi atleti, so zaho-dnonemške vrstnike premagali v Straubingu in Novem mestu. Najbolj pomembna novica tega leta je prav gotovo vrnitev republiškega rekorderja v metu kopja Marijana Špilarja v tekmovalne vrste matičnega kluba, čeprav so bili skoraj vsi uspehi atletov v dolenjski metropoli v zadnjih letih vezani na njegovo delo. Med mladimi so najbolj napredovali Lužarjeva, Sajetova, Jakšetova, Gazvodova ter mladinca Šimunič in Dragaš, ki je bil najuspešnejši Novomeščan na atletskih tekmovanjih tega leta. Bil je med najboljšimi metalci kopja v republiki, še bolj uspešen pa je bil v peteroboju, v katerem je zmagal na prvenstvih mlajših mladincev Slovenije in Jugoslavije. Tekmovalno leto se je končalo s tekom v počastitev novomeškega občinskega praznika, na katerem sta zmagala med moškimi Metod Žužek iz ljubljanske Olimpije in domačinka Tatjana Gazvoda med ženskami. O uspešni sezoni spet priča anketa Dolenjskega lista o izbiri najboljšega športnika Dolenjske, saj so tako med moškimi kot med ženskami med najboljšimi trije atleti. Janez Penca (od leta 1967 član Olimpije) osvoji 8. mesto v teku na 400 m z ovirami na balkanskem prvenstvu in prvo mesto na prvenstvu Slovenije. 1970
46 Že v uvodu v novo sezone je mladinec Milan Šimunič napovedal, da bo kmalu postal eden najboljših slovenskih skakalcev v daljino in troskoku, saj je v tem letu kar na treh prvenstvenih tekmovanjih mladincev dokazal, da je najboljši. V staro formo se je vračal tudi Marijan Špilar, ki je po nekaj letih vnovič presegel mejo sedemdesetih metrov v metu kopja Na finalu republiškega prvenstva v atletiki so učenci OŠ Katje Rupene spet igrali vidno vlogo. Pionirke so bile ekipno tretje, fantje pa so zasedli šesto mesto. Med posamezniki sta največ pokazala Kalčičeva z osvojitvijo zlate medalje v teku na 60 m in Bajer, ki je bil srebrn v troboju. Oba sta bila za uspeh nagrajena z nastopom v republiški pionirski reprezentanci na igrah Alpe Adria. Zadnje tekmovanje so spet priredili v Novem mestu – tokrat odprto prvenstvo Dolenjske, na katerem so se ob maloštevilnih tekmovalcih drugih klubov najbolj izkazali domačini. Leta 1972 sta bili v Novem mestu zgrajeni dve novi šoli in zato so se razšli tudi mentorji atletskih selekcij. Na novo šolo je odšel tudi animator novomeške atletike zadnjih let Marijan Špilar, ki je začel okoli sebe zbirati nove talente. Kmalu se je pokazalo, da je njegovo delo tudi v novem okolju zelo uspešno, saj so se pionirji in pionirke osnovne šole Grm že v prvem letu uvrstili med najboljše v republiki – dekleta so bila druga, fantje pa peti. To pa ni bil edini uspeh atletskega veterana. Po poškodbah in vrnitvi v matični klub je spet nastopil v reprezentanci Jugoslavije v dvoboju z reprezentanco Španije, na katerem je osvojil tretje mesto. ZGODOVINA KLUBA Anton Kraševec, Milan Štupar in Pavel Skok Udeleženci priprav pri Miklavžu na Gorjancih (spredaj): Anton Kraševec, Rafko Križman, Ivan Semec, Milan Štupar, Robert Bartol (zadaj): Davorin Rangus, Darko Cujnik, Rafko Kapš, Edi Kranjčič, Jože Može, Boris Okleščen 1971 1972
47 Vane Keržan predaja štafetno palico Darku Cujniku. Udeleženci metalskega mitinga v Novem mestu leta 1977 1972 Tudi Milan Šimunič je po vrnitvi iz JLA presenetil vse. Na odprtem prvenstvu Dolenjske je v troskoku skočil skoraj 15 metrov in napovedal še daljše skoke. V senci teh uspehov pa so lepe rezultate in uvrstitve beležili tudi kopjaš Cvetkovič, oviraš Nagode in drugi. Janez Penca (član Olimpije) postavi slovenski rekord v teku na 400 m z ovirami (52,4 s). Uspehi atletov pa so le dobili tudi otipljive rezultate v glavah pristojnih na občini, ki so sprevideli, da po stari poti ne sme iti naprej, če ne želijo, da se nedavni neljubi dogodki ne ponovijo. Tudi atleti, ki so v času krize novomeške atletike zapustili domači klub, so se za Špilarjem vračali v svoj matični klub. Tega leta so to storili Igor Penko, Zdravko Slak, Jože Šlajkovec in Anton Kovačič, ki se je v ljubljanski Olimpiji razvil v enega najboljšega srednjeprogašev Slovenije in Jugoslavije. V tej postavi so si Novomeščani obetali večje uspehe. Najuspešnejši tekmovalci med člani v tej sezoni so bili Kovačič, Dragan, Špilar in Gazvoda. Mlajši mladinci so v tem letu zabeležili najuspešnejši nastop na prvenstvu SFRJ. S tek-movanja v Velenju so se vrnili z naslovom prvakov Jugoslavije v štafeti 4 x 100 m, na 4 x 300 m pa so Nagode, Bajer, Križman in Keržan osvojili srebrno medaljo. Med posame-zniki je bil srebrn Vane Keržan v teku na 100 m, Marjan Nagode in Rafko Križman pa sta osvojila bronasti medalji v teku na 300 m z ovirami oziroma troskoku. Vnovič je treba omeniti pionirje OŠ Grm, ki so na prvenstvu osnovnih šol zmagali med pionirji, pionirke pa so bile druge. 1973
48 ZGODOVINA KLUBA Mario Mohorović (levo) zmaguje na Belem kroso v Beogradu 1973 Že samo z naštevanjem največjih uspehov tega leta se lepo vidi, da se je hitro širila baza in dvigala raven kakovosti atletike v Novem mestu. S treniranjem atletov se je poleg Špi-larja vse bolj ukvarjal tudi Janez Penca, ki je uspešno tekmoval za Olimpijo iz Ljubljane in osvojil v teku na 400 m z ovirami 7. mesto na balkanskih igrah in prvo mesto na prven-stvu Jugoslavije in Slovenije ter izboljšal svoj slovenski rekord na 52,3 s. V aprilu so Dolenjci (lahko jih tako imenujemo, ker so v tem času na Dolenjskem edini delujoči atletski kolektiv) nastopili v Reki na ekipnem prvenstvu v skokih. Na tem tekmovanju je za ekipo nastopilo po pet tekmovalcev, katerih nastope so sešteli in izračunali povprečen skok ekipe. V skoku v daljino je bil rezultat Novomeščanov 6,40 m, s katerim so osvojili tretje mesto, v troskoku pa so bili četrti s povprečnim izidom 13,59 m. Za klub, kakršen je bil novomeški, je bil to prav gotovo velik uspeh, ki pa v tej sezoni ni bil edini. Mlajši mladinci v tej sezoni niso več presenetili, bili pa so prav tako uspešni kot leto prej, saj so se Keržan, Križman, Štupar in Kraševec vrnili z državnega prvenstva v Zagrebu s petimi medaljami, Vane Keržan pa je postal prvak Jugoslavije v teku na 300 m. Pionirji so na republiškem prvenstvu to leto dosegli popoln triumf. Brez konkurence so bili tako fantje kot dekleta osnovne šole Grm, za nameček pa jih je nato kar šest zastopalo Slovenijo na pionirskem tekmovanju Alpe Adria. Težko je med njimi izločiti najboljše, a treba je izvzeti Vesno Zaletelj, ki je 300 m pretekla v času novega pionirskega republiškega rekorda (40,0 sekunde). Prvaki Jugoslavije v štafeti 4 x 100 m leta 1973: Rafko Križman, Marjan Nagode, Vane Keržan in Jani Bajer 1974
49 Atletski pokal v Gorici leta 1976 (Polde Bučar predaja štafeto Vojku Dragašu). Lorem ipsum 1966 Udeleženci priprav na Miklavžu. Čepijo z leve: Brigita Papež, Lučka Brulc, Maja Tovšak. Na sredini z leve: Boris Okleščen, Jože Može, Anton Kraševec, Robert Bartol, Edi Kranjčič, Davorin Rangus, Milan Štupar, Janez Penca. Stojijo z leve: Ivan Semec, Darko Cujnik Zadnje tekmovanje sezone je bil kros Dela, na katerem so se trije pionirji in pionirke uvrstili v sam vrh. Mario Mohorović (tedaj član 3. januarja iz Pule) postane prvak Jugoslavije v teku na 1000 m med mlajšimi mladinci. Načrti v novem tekmovalnem letu so bili veliki, a tudi največji optimisti si ne bi upali napovedati tega, kar se je pozneje zgodilo. Pionirji, ki so že po tradiciji osvajali najvišja mesta v republiki, so to znova potrdili in sestavili skupaj skoraj pol republiške reprezentance. Poskrbeli so tudi za popestritev tekmovalnega programa in organizirali dvoboj s pionirsko reprezentanco Ljubljane. V dveh krogih tekmovanja v Ljubljani in Novem mestu so bili Novomeščani prepričljivo boljši. Mladinci so istočasno nastopali na dveh državnih prvenstvih. Mlajši v Kranju, starejši v Beogradu. V Beogradu je zmagala štafeta 4 x 400 m, v Kranju pa višinaš Miloš Šuštar. Lahko pa trdimo tudi, da je bila to sezona Vaneta Keržana. Vse leto je dokazoval, da je kljub mladosti eden najhitrejših Slovencev in Jugoslovanov. Zato ga je selektor državne reprezentance določil za nastop na mladinskih balkanskih igrah, ki so bile tega leta v Karlovcu. Nastopil je v štafeti 4 x 400 m, ki je osvojila zlato medaljo. Za uspeh so bili nagrajeni z nastopom na mladinskem prvenstvu Evrope, na katerem so v času novega mladinskega državnega rekorda osvojili 8. mesto. Žal je Vane zaradi selitve zaprosil za izpisnico. V naslednji sezoni naj bi nastopal v ljubljanski Olimpiji. Janez Penca (član Olimpije) je v teku na 400 m z ovirami na balkanskih igrah osvojil četrto mesto. Zmagal je na prvenstvu Jugoslavije in Slovenije in izboljšal svoj slovenski rekord na 51,7 s. Mario Mohorović (3. januar Pula) je na balkanskih igrah osvojil 7. mesto v teku na 1500 m in 11. mesto v teku na 800 m. Metod Žužek (Olimpija) je osvojil 9. mesto na balkanskih igrah v teku na 3000 m z zaprekami. Marijan Špilar je dobil Bloudkovo plaketo za uspešno pedagoško delo, predvsem v atletiki. 1975
50 Lorem ipsum 1966 ZGODOVINA KLUBA Ekipa atletskega kluba Novo mesto na ekipnih kvalifikacijah leta 1977: Marjan Lapajne, Miloš Šuštar, Edvard Kranjčič, Milan Štupar, Darko Cujnik, Ivan Semec, Jurekovič, Bojan Košmerl, Damjan Žulič, Jože Može, Anton Kraševec, Marijan Špilar; Čepijo: Davorin Rangus, Robert Bartol, Janez Pipan, Slavko Malnar, Dušan Okleščen, Jože Rifelj, nepre-poznan, Rafko Kapš Na občnem zboru ob koncu tekmovalnega leta 1976 so člani atletske sekcije športnega društva Novo mesto izdali svoj prvi bilten, v katerem so zapisali: Atletska sekcija je v tem letu spet dosegla zavidanja vredne uspehe. Množičnost in kvaliteta se v Novem mestu razvijata vzporedno. To nam jamči, da bo tudi nadaljnja pot uspešna. Za uspehe so predvsem zaslužni neutrudljivi atletski trenerji, ki jim ni žal naporov in časa, ki jih pora-bijo za delo z mladino v atletski sekciji. Če damo rezultate pod drobnogled, lahko znova ugotovimo premoč novomeških pionirjev v republiki (kar devet jih je enajstkrat nastopilo na igrah Alpe Adria v slovenskem dresu), mladinci so se vračali z vseh tekmovanj (re-publiških in zveznih) z medaljami. Najboljši mladinec Miloš Šuštar je na mladinskih BAI v Grčiji zastopal domovino v skoku v višino, malo pa je mladincem manjkalo, da bi se prvič v klubski zgodovini tudi oni uvrstili v zvezni ekipni finale (bili so 7.). Vse to je dobra osnova za novo tekmovalno sezono. Janez Penca (Olimpija) osvoji v teku na 400 m z ovirami prvo mesto na prvenstvu Ju-goslavije in Slovenije. Metod Žužek (Olimpija) osvoji 1. mesto na prvenstvu Jugoslavije v teku na 3000 m z zaprekami. Atleti so za pogoje, v katerih so delali, dosegli zares veliko, zato so želeli in tudi z vsemi močmi delali na tem, da bi se tudi na Dolenjskem zgradil moderen atletski objekt s stezo, prevlečeno s tartanom. V biltenu Novomeška atletika za leto 1977 lahko preberemo: Doseženi rezultati nas spodbujajo in silijo k še večji aktivnosti. Ni razlogov, da bi počivali na doseženih rezultatih. V zadnjih letih so nekdaj atletsko nepomembna središča začela hitro napredovati (Nova Gorica, Velenje). Nekatera od njih imajo danes znatno boljše materialne pogoje za delo in se nam vidno približujejo in nas v nekaterih pogledih tudi že prekašajo. Da bi tudi v bodoče držali korak z drugimi, so nam potrebni še novi atletski delavci, širša osnova in boljši materialni pogoji. Predvsem je potrebna čimprejšnja modernizacija atletskega stadiona v Novem mestu. Glede tega lahko sporočim veselo novico. TKS naše občine bo že letos zbrala skoraj polovico potrebnih sredstev. Drugo bo zagotovila prihodnje leto. Izdelani so načrti za rekonstrukcijo, imenovan je gradbeni odbor. Odbor je imenoval štiri komisije, ki že pripravljajo potrebne programe za izvedbo akcije. Vse kaže, da bomo prihodnje leto odprto prvenstvo Dolenjske izvedli že na 1976 1977
51 sodobnih atletskih napravah. Kaj bo pomenilo to za nadaljnji razvoj novomeške atletike, ni treba posebej govoriti. Žal se to ni zgodilo. Modernizacija stadiona pa se je premaknila v naslednje srednjeroč-no Rafko Kapš leta 1977 1977 Mladinsko državno prvenstvo v Osijeku 1976; na sliki sta Anton Kraševec in Milan Štupar. obdobje. Tekmovalci so bili tudi v tej sezoni zelo uspešni. Pionirji so nadaljevali s svojo zmagoval-no potjo, vse bolj pa so napredovali mladinci, ki so na čelu z velikim upom novomeške in slovenske atletike Darkom Cujnikom dosegli največji mladinski uspeh z osvojitvijo 4. mesta na ekipnem prvenstvu Jugoslavije. Seveda so pod vplivom vseh teh uspehov, podkrepljeni z vrnitvijo Janeza Pence med domače tekmovalce, tudi člani poskušali prvič z uvrstitvijo v zvezni ekipni finale. To jim sicer ni uspelo, bili pa so temu zelo blizu. Od rezultatov te sezone moramo poudariti državni rekord vsestranskega Cujnika v pe-teroboju za starejše mladince ter nastopa Rafka Kapša v krosu in Jožeta Riflja v metu kladiva na mladinskih balkanskih atletskih igrah (BAI). Metod Žužek (Olimpija) je osvoji četrto mesto na balkanskih igrah v teku na 3000 m z zaprekami. Mario Mohorović (Olimpija) je nastopil na balkanskih igrah v krosu med mlajšimi člani. Sezono 1978 so atleti v svojem biltenu podrobno opisali. Ker lahko opravičeno trdijo, da sta nenehnemu kakovostnemu vzponu atletike v Novem mestu in uspehom tega leta največ pripomogla prav Cujnik in Penca, preberimo, kaj so zapisali o njenem tekmovalnem letu: Brez dvoma moramo na prvem mestu omeniti dva deseterobojca – Janeza Penco in Darka Cujnika, ki sta na državnem prvenstvu v mnogobojih presenetila vse, ko sta prepričljivo osvojila prvi dve mesti. Nepričakovan je uspeh Pence (doslej smo ga poznali le kot tekača čez nizke ovire), saj je v najtežji atletski disciplini – deseteroboju – zbral 7204 točke in postal državni prvakter dober mesec pozneje tudi peti najboljši mnogobojec Balkana. 1978
ZGODOVINA KLUBA Celje 1978: Janez Penca, Ivan Kapš, Jože Može in Polde Bučar 52 Darko Cujnik na finalu pokala Jugoslavije v Sarajevu 1978 Drugi najboljši rezultat novomeških oziroma dolenjskih atletov lanske sezone je prav gotovo mladinski državni rekord Darka Cujnika v deseteroboju (na prvenstvu SFRJ je za Penco zasedel drugo mesto s 7072 točkami), ki je nakazal njegove velike možnosti v tej disciplini, saj je tudi na mladinskem prvenstvu Balkana v atletiki osvojil dve bronasti medalji (v deseteroboju in v metu kopja) in je bil tudi mladinski državni rekorder v metu kopja s 74,54 m. Vse to mu odpira pot med kandidate za Olimpijske igre v Moskvi. Čeprav sta zgoraj navedena predstavljala vrh novomeške atletike, pa v svoji dejavnosti nista bila sama. Poleg njiju sta dres z državnim grbom oblekla tudi Slavko Malnar in Rafko Kapš. Tudi veliki načrti za leto 1978 – nastop v finalu ekipnega prvenstvu SFRJ v atletiki – ni bil odrinjen na stran. Atleti so zbrali kar tisoč točk več kot leto prej, a kljub temu ostali na 8. mestu, brez finala. Metod Žužek, Mario Mohorović in Vane Keržan (člani Olimpije) zabeležijo pomembne uspehe. Žužek osvoji 6. mesto na balkanskih igrah in 1. mesto na prvenstvu Jugoslavije v teku na 3000 m z zaprekami. Mohorović nastopi na balkanskih igrah v krosu (mlajši člani) in Keržan osvoji 1. mesto na prvenstvu Jugoslavije v teku na 200 m (mlajši člani). Načrti in delo brez odstopanj so bili zastavljeni, ko pa se je klub okrepil še z vrnitvijo Keržana in na novo priseljenim Metodom Žužkom, je bilo atletom, atletskim delavcem in vsem, ki se na atletiko razumejo, jasno, da je klub sposoben velikih rezultatov. Ti so se pokazali že na dvoranskem prvenstvu Slovenije in se stopnjevali do republiškega prvenstva v mnogobojih, ki bi ga lahko šteli že za enega od vrhov sezone. Darko Cujnik je v deseteroboju zbral 7551 točk (drugi rezultat vseh časov v SFRJ) in v deveti disciplini tekmovalnega programa izenačil rekord Jugoslavije v metu kopja 79,26 m. 1979
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah
AKK Almanah

Empfohlen

Program tekmovanja-2015
Program tekmovanja-2015Program tekmovanja-2015
Program tekmovanja-2015
Marija Hobotnica
 
Scifi a kritika kapitalismu (Pirx)
Scifi a kritika kapitalismu (Pirx)Scifi a kritika kapitalismu (Pirx)
Scifi a kritika kapitalismu (Pirx)
CONtejner page
 
Ugovor o radu
Ugovor o raduUgovor o radu
Ugovor o radu
Sonja Tesic
 
MB_newsleter_7_2012
MB_newsleter_7_2012MB_newsleter_7_2012
MB_newsleter_7_2012
Jana Remesova
 
FAnn vánoce 2008
FAnn vánoce 2008FAnn vánoce 2008
FAnn vánoce 2008
Jan Martinec
 
Absolvent
AbsolventAbsolvent
Absolvent
radzik_1988
 
Egon Bondy: Útěcha z ontologie 1
Egon Bondy: Útěcha z ontologie 1Egon Bondy: Útěcha z ontologie 1
Egon Bondy: Útěcha z ontologie 1
Daniel Szabó
 
LA VIGENCIA DEL PENSAMIENTO DE MARIÁTEGUI
LA VIGENCIA DEL PENSAMIENTO DE MARIÁTEGUILA VIGENCIA DEL PENSAMIENTO DE MARIÁTEGUI
LA VIGENCIA DEL PENSAMIENTO DE MARIÁTEGUI
Hugo van Oordt
 

Empfohlen

Program tekmovanja-2015
Program tekmovanja-2015Program tekmovanja-2015
Program tekmovanja-2015
Marija Hobotnica
 
Scifi a kritika kapitalismu (Pirx)
Scifi a kritika kapitalismu (Pirx)Scifi a kritika kapitalismu (Pirx)
Scifi a kritika kapitalismu (Pirx)
CONtejner page
 
Ugovor o radu
Ugovor o raduUgovor o radu
Ugovor o radu
Sonja Tesic
 
MB_newsleter_7_2012
MB_newsleter_7_2012MB_newsleter_7_2012
MB_newsleter_7_2012
Jana Remesova
 
FAnn vánoce 2008
FAnn vánoce 2008FAnn vánoce 2008
FAnn vánoce 2008
Jan Martinec
 
Absolvent
AbsolventAbsolvent
Absolvent
radzik_1988
 
Egon Bondy: Útěcha z ontologie 1
Egon Bondy: Útěcha z ontologie 1Egon Bondy: Útěcha z ontologie 1
Egon Bondy: Útěcha z ontologie 1
Daniel Szabó
 
LA VIGENCIA DEL PENSAMIENTO DE MARIÁTEGUI
LA VIGENCIA DEL PENSAMIENTO DE MARIÁTEGUILA VIGENCIA DEL PENSAMIENTO DE MARIÁTEGUI
LA VIGENCIA DEL PENSAMIENTO DE MARIÁTEGUI
Hugo van Oordt
 
Fiala&Sebek_ Obalovy design premiovych napoju
Fiala&Sebek_ Obalovy design premiovych napojuFiala&Sebek_ Obalovy design premiovych napoju
Fiala&Sebek_ Obalovy design premiovych napoju
Fiala and Sebek Visual Communications a.s.
 
HIC 03: alchymie - chemie
HIC 03: alchymie - chemieHIC 03: alchymie - chemie
HIC 03: alchymie - chemie
Department of Chemistry FP TUL
 
La Chévre Cosmetics
La Chévre CosmeticsLa Chévre Cosmetics
La Chévre Cosmetics
Petr Václavek
 
Lotus Notes 7
Lotus Notes 7Lotus Notes 7
Lotus Notes 7
Martin Humpolec
 
Všeobecné zmluvné podmienky = t mobile
Všeobecné zmluvné podmienky = t mobileVšeobecné zmluvné podmienky = t mobile
Všeobecné zmluvné podmienky = t mobile
Právny Dom
 
[Hungarian] HTML Course - Sapientia University
[Hungarian] HTML Course - Sapientia University[Hungarian] HTML Course - Sapientia University
[Hungarian] HTML Course - Sapientia University
Zoltan Iszlai
 
1918 Vasario 16 Oji
1918 Vasario 16 Oji1918 Vasario 16 Oji
1918 Vasario 16 Oji
guestf83eae
 
R6vsk absolventi 2015 2016
R6vsk absolventi 2015 2016R6vsk absolventi 2015 2016
R6vsk absolventi 2015 2016
Rīgas 6. vidusskola
 
UNIVERZÁLNÍ NENAKRMÍ
UNIVERZÁLNÍ NENAKRMÍUNIVERZÁLNÍ NENAKRMÍ
UNIVERZÁLNÍ NENAKRMÍ
Hernando Coral Rosero
 
Email marketing s GraphicMailom
Email marketing s GraphicMailomEmail marketing s GraphicMailom
Email marketing s GraphicMailom
GraphicMail_SK
 
Psychologie davu
Psychologie davuPsychologie davu
Psychologie davu
Jana Sklepníková
 
Administración.
Administración.Administración.
Administración.
Sandra Enriquez
 
Meteorologie kykalova
Meteorologie kykalovaMeteorologie kykalova
Meteorologie kykalova
JanaPecinova
 
ESD ako projekt?
ESD ako projekt?ESD ako projekt?
ESD ako projekt?
COMM-PASS
 
Tash 2
Tash 2Tash 2
Tash 2
muhmadbdran
 
HPS praxe
HPS praxeHPS praxe
HPS praxe
zdendator
 
Ja mr - TG - BK i K - 05
Ja mr - TG - BK i K - 05Ja mr - TG - BK i K - 05
Ja mr - TG - BK i K - 05
Stripovi Klub
 
VITALY – HEALTHCARE WEB PORTAL
VITALY – HEALTHCARE WEB PORTALVITALY – HEALTHCARE WEB PORTAL
VITALY – HEALTHCARE WEB PORTAL
Parsek
 
zaverecny ukol KPI kapper
zaverecny ukol KPI kapperzaverecny ukol KPI kapper
zaverecny ukol KPI kapper
pajusek
 
Argumentace
ArgumentaceArgumentace
Argumentace
Gabriela Nováková
 

Weitere ähnliche Inhalte

Andere mochten auch

Všeobecné zmluvné podmienky = t mobile
Všeobecné zmluvné podmienky = t mobileVšeobecné zmluvné podmienky = t mobile
Všeobecné zmluvné podmienky = t mobile
Právny Dom
 
1918 Vasario 16 Oji
1918 Vasario 16 Oji1918 Vasario 16 Oji
1918 Vasario 16 Oji
guestf83eae
 
Email marketing s GraphicMailom
Email marketing s GraphicMailomEmail marketing s GraphicMailom
Email marketing s GraphicMailom
GraphicMail_SK
 
Meteorologie kykalova
Meteorologie kykalovaMeteorologie kykalova
Meteorologie kykalova
JanaPecinova
 
ESD ako projekt?
ESD ako projekt?ESD ako projekt?
ESD ako projekt?
COMM-PASS
 
VITALY – HEALTHCARE WEB PORTAL
VITALY – HEALTHCARE WEB PORTALVITALY – HEALTHCARE WEB PORTAL
VITALY – HEALTHCARE WEB PORTAL
Parsek
 
zaverecny ukol KPI kapper
zaverecny ukol KPI kapperzaverecny ukol KPI kapper
zaverecny ukol KPI kapper
pajusek
 

Andere mochten auch (20)

Fiala&Sebek_ Obalovy design premiovych napoju
Fiala&Sebek_ Obalovy design premiovych napojuFiala&Sebek_ Obalovy design premiovych napoju
Fiala&Sebek_ Obalovy design premiovych napoju
 
HIC 03: alchymie - chemie
HIC 03: alchymie - chemieHIC 03: alchymie - chemie
HIC 03: alchymie - chemie
 
La Chévre Cosmetics
La Chévre CosmeticsLa Chévre Cosmetics
La Chévre Cosmetics
 
Lotus Notes 7
Lotus Notes 7Lotus Notes 7
Lotus Notes 7
 
Všeobecné zmluvné podmienky = t mobile
Všeobecné zmluvné podmienky = t mobileVšeobecné zmluvné podmienky = t mobile
Všeobecné zmluvné podmienky = t mobile
 
[Hungarian] HTML Course - Sapientia University
[Hungarian] HTML Course - Sapientia University[Hungarian] HTML Course - Sapientia University
[Hungarian] HTML Course - Sapientia University
 
1918 Vasario 16 Oji
1918 Vasario 16 Oji1918 Vasario 16 Oji
1918 Vasario 16 Oji
 
R6vsk absolventi 2015 2016
R6vsk absolventi 2015 2016R6vsk absolventi 2015 2016
R6vsk absolventi 2015 2016
 
UNIVERZÁLNÍ NENAKRMÍ
UNIVERZÁLNÍ NENAKRMÍUNIVERZÁLNÍ NENAKRMÍ
UNIVERZÁLNÍ NENAKRMÍ
 
Email marketing s GraphicMailom
Email marketing s GraphicMailomEmail marketing s GraphicMailom
Email marketing s GraphicMailom
 
Psychologie davu
Psychologie davuPsychologie davu
Psychologie davu
 
Administración.
Administración.Administración.
Administración.
 
Meteorologie kykalova
Meteorologie kykalovaMeteorologie kykalova
Meteorologie kykalova
 
ESD ako projekt?
ESD ako projekt?ESD ako projekt?
ESD ako projekt?
 
Tash 2
Tash 2Tash 2
Tash 2
 
HPS praxe
HPS praxeHPS praxe
HPS praxe
 
Ja mr - TG - BK i K - 05
Ja mr - TG - BK i K - 05Ja mr - TG - BK i K - 05
Ja mr - TG - BK i K - 05
 
VITALY – HEALTHCARE WEB PORTAL
VITALY – HEALTHCARE WEB PORTALVITALY – HEALTHCARE WEB PORTAL
VITALY – HEALTHCARE WEB PORTAL
 
zaverecny ukol KPI kapper
zaverecny ukol KPI kapperzaverecny ukol KPI kapper
zaverecny ukol KPI kapper
 
Argumentace
ArgumentaceArgumentace
Argumentace
 

AKK Almanah

  • 1. DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA VIŠINA ATLETIKA OB KRKI 1887–2013 KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE
  • 2. 2 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 796.42(497.4Novo mesto)«1887/2013«(082) ATLETIKA ob Krki : 1887-2013 / [avtorji Igor Vidmar ... et al.]. - Novo mesto : Atletski klub Krka, 2014 ISBN 978-961-281-488-5 1. Vidmar, Igor, 27.8.1963- 274842624
  • 3. 3 1. izdaja, 1. natis ATLETIKA OB KRKI / 1887–2013 Avtorji Igor Vidmar, Mario Mohorović, Rafko Križman, Boris Dular, Janez Penca, Andrej Bartelj, Matjaž Fabjan, Primož Kobe, Mateja Drobnič Lektorica Nina Štampohar Kreativno vodenje in oblikovanje zbornika Enigma Novo mesto, d. o. o. , Sebastjan Gliha Založil Atletski klub Krka Novo mesto Topliška cesta 4, 8000 Novo mesto, Slovenija, www.atletskiklub-nm.si Tisk SŽ – Železniška tiskarna Ljubljana d. d. Naklada 1000 izvodov Novo mesto, avgust 2014
  • 4. 4 UVOD ZGODOVINA KLUBA ATLETSKI MITINGI ATLETSKE ZGODBE str. 6 str. 16 str. 94 str. 106 Nagovora ................................ 8 Atletika: grozd na trti življenja ........ 12 Esej o teku ............................... 14 Atletiko delajo zgodbe ........ 108 Jože Glonar ..................... 110 Franc Mikec .................... 112 Jelka Hude ...................... 114 Franc Červan .................. 118 Marijan Špilar .................. 120 Janez Penca .................... 124 Milan Šimunič ................. 128 Metod Žužek ................... 130 Rafko Križman ................. 134 Boris Okleščen ................. 136 Mario Mohorović .............. 138 Darko Cujnik ................... 142 Slavko Malnar ................. 144 Igor Primc ...................... 146 Boris Dular ..................... 150 Borja Eržen ..................... 152 Matjaž Fabjan .................. 154 Matjaž Zupančič ................ 158 Andrej Jeriček ................. 160 Lavra Kastelic (Fabjan) ...... 162 Mateja Udovč (Grobler) ..... 166 Tomaž Božič .................... 168 Katka Jankovič (Božič) ....... 172 Nataša Podkrižnik (Eržen) ... 174 Jože Vrtačič .................... 176 Andrej Poljanec ................ 178 Gregor Kokalović .............. 180 Maja Mohorović ................ 182 Primož Kobe .................... 184
  • 5. 5 USPEHI V ŠTEVILKAH str. 264 ZAKLJUČEK TABLICE REZULTATOV Kazalo str. 186 str. 226 Uspehi ............................................ 188 Rekordi AK Krka ................................ 210 Rekordi stadiona Portoval Novo mesto ..... 224
  • 6. 6 Janez Penca (v sredini) na državnem prvenstvu v Reki 1969 1
  • 8. 8 MARIO MOHOROVIĆ NAGOVOR PREDSEDNIKA KLUBA Zborniku Atletika ob Krki 1887–2013 na pot Leta 2011 smo proslavili 30. obletnico največjega klubskega uspeha v zgodo-vini (4. mesto članske moške ekipe v 22 milijonski Jugoslaviji) in leta 2012 organi-zirali spominsko srečanje ob smrti ene-ga od stebrov novomeške atletike prof. Marijana Špilarja. Na obeh dogodkih smo nekdanji in zdajšnji atleti ugotavlja-li, da so številni rodovi atletov iz Novega mesta za seboj pustili veliko pomemb-nih športnih sledi, ki žal počasi tonejo v pozabo. Strinjali smo se, da je treba te sledi ohranitiv trajen spomin mlajšim in prihodnjim atletskim rodovom tercelo-tnemu novomeškemu okolju. Tako smo se odločili izdati zbornik Atletika ob Krki 1887–2013,v katerem sopredstavljeni skoraj 130-letna zgodovina obstoja atle-tike v Novem mestu ter številni atleti, trenerji in klubski funkcionarji, ki so to zgodovino ustvarjali. Prvi zapisi o atletiki v Novem mestu se-gajo v leto 1887, ko so v Bršljinu sokoli prvič tekmovali v skoku v višino in dalji-no. To je hkrati tudi prvi zapis o atletiki v Sloveniji. Pomembni atletski dogodki so se potem skozi zgodovino vrstili naprej in tako se je vse bolj ustvarjal zdajšnji zgodovinskoatletski novomeški mozaik. Članski in mladinski del mozaika smo uspeli skoraj v celoti rekonstruirati in ga zajeti v tablice doseženih najboljših tekmovalnih rezultatov. Pionirskega dela nam žal ni uspelo vključiti v zbornik, čeprav je osnova vsakega atletskega delovanja. Podatki so teže dostopni in pomanjkljivi, zato so le delno omenjeni v poglavju zbornika, ki govori o zgodovini atletskih dogodkov. Na tem mestu velja iz-postaviti, da so največji pionirski uspeh pod vodstvom Marijana Špilarja, Martina Zaletela in Drage Mislej dosegli pionirji Osnov-ne šole Katje Rupena. Ti so leta 1969 postali ekipni pionirski prvaki Jugoslavije. V zborniku so objavljeni najboljši rezultati atletov in atletinj, ki so v določenem obdobju nastopali za novomeški klub, ne glede na to, ali so bili v svoji karieri določen čas tudi člani drugih klubov, saj smo vsi skupaj bili in ostali ena velika novomeška atletska družina. Osnovni viri zbranih rezultatov za obdobje do leta 1992 sobile vsakoletne izdaje tabel 20 ali 30 najboljših slovenskih atletov in atletinj. Tem smo dodajali podatke iz drugih virov (Do-lenjski list, Polet, Dolenjske novice, razne knjige in letopisi, klub-ski arhivi, osebni arhivi članov kluba itn.) Od leta 1992 je bil izbor podatkov še večji, ker smo uporabljali tudi rezultate, shranjene v elektronski obliki na Atletski zvezi Slovenije. Članski del mozaika je sestavljen iz 6 nastopov na olimpijskih igrah, 35 nastopov na svetovnih prvenstvih in univerzijadah (2 medalji), 33 nastopov na evropskih prvenstvih, 10 nastopov na sredozemskih igrah (4 medalje), 45 nastopov na balkanskih atletskih igrah (18 medalj), 28 osvojenih zlatih medalj na jugo-slovanskih in 264 medalj na slovenskih prvenstvih.
  • 9. 9 Odprtje stadiona Bratstva in enotnosti in atletski miting leta 1960 Janez Mohorčič, Marjan Kolarič, Majda Križe, Rafko Križman, An-drej Lapanje, Mario Mohorović, Igor Penko, Franko Matevž, Borut Retelj, Milan Šimunič, Ivan Škedelj Močivnik in Matjaž Zupančič. Uspešno zgodbo so soustvarjali tudi klubski tajniki ali sekretar-ji Jože Glonar, Franc Mikec, Robert Romih, Jože Konda, Majda Rodič, Slavko Dokl, Ivan Kapš, Martin Zaletel, Rafko Križman, Slavko Malnar, Matjaž Zupančič, Gregor Rus, Karel Gačnik in Matjaž Fabjan. Njim so pomagali še številni organizatorji atletskih tekmovanj in atletski sodniki, ki so jih vodili Ilija Sljepčević, Janez Mohorčič, Martin Zaletel, Jože Pečnik, Boris Dular, Ladislav Ko-tnik, Jože Šlajkovec, Andrej Kotnik, Tadej Sever, Maja Mohorović in Gregor Rus. Za obstojnost mozaika so do leta 1963 skrbeli vodilni predstav-niki športnih društev,v katerih so atleti delovali kot sekcija. Od leta 1963 pa so atletsko življenje usmerjali in negovali klubski predsedniki Slavko Dokl, Miroslav Vute, Martin Drgan, Stanislav Romih, Miloš Šuštar, Simo Gogić, Boris Dular, Martin Bajuk, An-ton Repovž in Mario Mohorović, vsi ostali člani upravnih odborov in drugi podporniki kluba na čelu z Mestno občino Novo mesto. K trdnosti celotnega mozaika so pomembno pripomogle tudi šte-vilne generacije staršev naših atletinj in atletov, ki sov vseh teh desetletjih nesebično podpirale gibalno dejavnost svojih otrok, na kar smo še posebej ponosni. Mladinski del mozaika sestavlja 12 na-stopov na olimpijskih dnevih mladih (4 medalje), 13 nastopov na svetovnih prvenstvih, 18 nastopov na evropskih prvenstvih (1 medalja), 23 nastopov na balkanskih atletskih igrah (7 medalj), 38 osvojenih zlatih medalj na jugoslovan-skih in 235 medalj na slovenskih prven-stvih. Skupno so člani in mladinci zbrali 94 nastopov za reprezentanco Jugosla-vije in 340 nastopov za reprezentanco Slovenije ter izboljšali 16 rekordov Jugo-slavije in 79 rekordov Slovenije. Pomemben del 130-letnega novome-škega atletskega mozaika so številne generacije klubskih trenerjev na čelu z Marijanom Špilarjem (od leta 2012 našim prvim častnim članom), Jožetom Glonar-jem, Marjanom Dobovškom, Janezom Penco, Slavkom Malnarjem in Andrejem Jeričkom. Poleg njih so bili klubski trenerji še: Slavko Antončič, Milan Bratič, Darko Cujnik, Robert Dragan, Matjaž Fabjan, Karel Gačnik, Aleš Lindič, Davor Rangus,
  • 10. 10 NAGOVOR PREDSEDNIKA KLUBA // Mario Mohorović Atletski klub iz Novega mesta je v svoji zgodovini večkrat zamenjal svoje ime. Od leta 1887 do leta 1932 je atletika domovala pri sokolih. Od leta 1932 se je razvijala v Sportskem društvu Elan (dijaki novomeške gimnazije) in od leta 1936 tudi v Športnem klubu Novo mesto (dijaki obrtni vajenci). Leta 1945 je na-stalo Športno društvo Krka, v katerem je delovala tudi atletska sekcija. To društvo se je leta 1951 združilo s Telovadnim društvom v TVD Partizan in od takrat so atleti in atletinje delovali kot sekci-ja v TVD Partizan. Atletski navdušenci so svoj prvi klub ustanovili leta 1963 in tako nastane Atletski klub Novo mesto. Ta se je leta 1985 preimenoval v AK Is-kra Tenel, leta 1989 v AK Novo mesto, leta 1993 v AK Tilia, leta 1995 v AK Krka Telekom in maja 1996 v AK Krka Novo mesto. Ponosni smo, da je naša zdajšnja pokroviteljica Tovarna zdravil Krka pre-poznala našo vizijo, naše pozitivno de-lovanje in organiziranost ter kakovostno delo z mladimi ter nas pri tej usmeritvi podpira že 18 let. Razvoj atletskih rezultatov, načinov tre-ninga in organizacije tekmovanj je ne-nehno zahteval izboljševanje razmer za treniranje in prirejanje tekmovanj tudi v Novem mestu. Tako smo od začetnih br-šljinskih travnikov prek kandijskega tek-movališča s stezo dolžine 222,6 metra (1946) in stadiona na Loki z 283 m dolgo stezo (1954) prišli do olimpijskega stadi-ona Bratstva in enotnosti s 400-metrsko stezo (1960). Ta je bil posodobljen v letih 1990 in 2013, ko je bila na njem polo-žena nova podlaga iz umetne mase. Na stadionu Bratstva in enotnosti, ki danes nosi ime Portoval, so se skozi zgodovino zvrstila številna tekmo-vanja lokalnega, državnega in mednarodnega pomena. Na njih so nastopili najboljši domači in tudi mnogi svetovno znani tek-movalci. Najbolj odmevni nastopi so se zvrstili na mednarodnih atletskih mitingih, ki od leta 1996 nosijo ime Krka open. Ponosni smo, da je novomeški atletski klub edini, ki mu je v zgodovini naše države uspelo neprekinjeno organizirati to tekmovanje, in smo tako letos prišli do jubilejne številke 25. Atletika v Novem mestu ni bila s finančnega vidika nikoli »bogat« šport, vendar smo vseeno vsa leta znali iz »malega« ustvariti »veliko«. Nikoli nam ni bilo težko »prijeti za lopato«, če ni šlo drugače. Nadvse si želimo, da bi bili vsaj tako zagnani in uspešni tudi prihodnji rodovi atletov in atletinj ter da bi še nadgradili to našo uspešno atletsko pot. Obenem verjamemo, da bodo tudi prihodnji rodovi še naprej negovali vse pozitivne vrednote, ki jih ponujata atletsko gibanje in atletski način življenja. Prepričani smo namreč, da je atletika že od nekdaj in da bo tudi pri nasle-dnjih generacijah temelj razvoja vseh športnikov. Na koncu bi se zahvalil Matjažu Fabjanu, Janezu Penci, Andreju Bartlju, Bojani Kmet, Dejanu Gradišarju, Borisu Dularju, Mateji Grobler, Mateji Drobnič, Zdravku Peternelju, Rihardu Resniku in ekipi Enigme, Marku Račiču, Darku Zorjanu, Zoranu Ercegovče-viću in ekipi Foto Asje, Slavku Malnarju, Nini Štampohar ter odgo-vornemu uredniku Igorju Vidmarju za vložen pogum, trud, voljo in zagnanost pri nastajanju tega zbornika. Brez njih zbornik Atletika ob Krki 1887–2013 ne bi zagledal luči sveta. Posebna zahvala gre tudi Rafku Križmanu, ki nam je odstopil ves arhivski material, ki ga je zbral za izdelavo svoje diplomske naloge z naslovom Novome-ška atletika od začetka pa do konca leta 1986. Iskrena hvala tudi vsem nekdanjim in zdajšnjim atletom ter atletinjam, ki so pomaga-li pri zbiranju arhivskega gradiva in pri izdelavi zbornika. Mario Mohorović, predsednik Atletskega kluba Krka in uredniškega odbora izdaje zbornika
  • 11. 11 JOŽE COLARIČ Spoštovani ljubitelji atletike, razveseljivo je, da dolenjski atletski zanesenjaki že skoraj 130 let uresničujete svoje poslanstvo. Danes se je atletika trdno zasidrala med dolenjske športnike. Skoraj vsi športi imajo namreč v svojih osnovah osnovne prvine atletike. Nobenega vrhunskega rezultata, niti rekreativnega ne, ni brez kakovostnih atletskih osnov. V atletiki se tekmuje s časom in z razdaljo, vsak športnik tekmuje sam s seboj in v sebi premika mejnike; tekmuje seveda tudi s tekmeci, ki so v prvi vrsti spodbuda za trdo delo. Atletika je torej temelj gibanja in morda tudi zato poimenovana kraljica športa. Na Dolenjskem so se desetletja in se še danes z atletiko ukvarjajo številni športni entuziasti, ljubitelji teka, metov, skokov ... V Krki se seveda najbolje spoznamo na farmacijo in zdravila, a od nekdaj si prizadevamo tudi za razvoj športa. Zavedamo se, da je tako za ljudi kot družbo nasploh izjemno pomemben, zato je v poslovnem razmišljanju Krke trajni element. Tako s profesionalnimi kot tudi ljubiteljskimi športniki nas povezuje skrb za zdravo telo in duha. Ni naključje, da se naš slogan glasi Živeti zdravo življenje, in tudi ne, da že toliko let podpiramo tudi delovanje dolenjskih atletov. Z veseljem se ozrem na Krkino dolgoletno sodelovanje z Atletskim klubom Krka Novo mesto, ki mu lahko rečemo kar partnerstvo s tradicijo. Dolenjske atletinje in dolenjski atleti pa tudi organizatorji tekmovanj in trenerji ste že od nekdaj ambasadorji, ki z dobrimi rezultati in organizacijo tekmovanj razširjate ime Krke, Dolenjske in Slovenije ne le doma, ampak tudi na tujem. V Atletskem klubu Krka je dozorelo več rodov uspešnih atletov, katerih danosti ste uspeli prepoznati in jih okrepiti. Lepo je spremljati tudi njihove mlade naslednike, ki se z zagnanostjo in s trdim delom borijo za dobre rezultate. Pri športu je kot pri poslovanju: da odkriješ svoj resnični potencial, moraš najprej poznati svoje sposobnosti in meje, nato pa imeti pogum, da greš mimo njih. Prepričan sem, da se bo atletika na Dolenjskem v prihodnje še krepila in da bodo naši atleti dosegali rezultate, na katere bomo ponosni. Vsem športnikom, organizatorjem in vsem, ki na kakršen koli način prispevajo k razvoju atletike na Dolenjskem, v imenu Krke in svojem imenu želim še veliko uspehov. Jože Colarič, predsednik uprave in generalni direktor Krke, tovarne zdravil, generalne pokroviteljice atletskega kluba Krka NAGOVOR PREDSEDNIKA UPRAVE IN GENERALNEGA DIREKTORJA KRKE, TOVARNE ZDRAVIL D. D., NOVO MESTO
  • 12. 12 JANEZ PENCA ATLETIKA: grozd na trti življenja Varno v dolini, vznemirljivo na vrhovih Na svetu je dvoje vrst ljudi: eni živijo v dolinah, drugi se vzpenjajo na vrhove. Prvi iščejo mir, zavetje in varnost. Včasih spregovorijo o spremembi, a se obotavljajo pri sodelovanju, zlasti če sprememba obeta prekinitev ustaljenega reda, ki jim zagotavlja spokojnost. Njim zadostuje, da niso poraženi. Zadovoljni so z neodločenim izidom. Oni svojo čilost uporabljajo za to, da preživijo. Drugi menijo, da življenje v dolini ni zanje, in svoje ambicije preizkušajo na najbolj strmih vzponih. Zavedajo se, da je v doseganju vrha in naporu, da pridejo tja, skrito neizmerno zadovoljstvo. Oni živijo za okušanje spremembe in uživajo v prožnosti, ki je potrebna, da se pobereš po udarcih in buškah ob vzpenjanju na vrhove. Njim ni do tega, da bi se o spremembi samo pogovarjali, oni jo želijo povzročati. Oni tvegajo zato, da bi zmagali. Poraz pride sam po sebi, naravno, tu ni nobenega tveganja. Ljudje vrhov vedo, da se dosežek vedno ne odraža v zlati medalji. Merijo ga z vznemirjenjem ob odkrivanju, kako daleč jih lahko popelje prizadevanje, ko tvegajo, da bi zmagali. Ob spoštovanju razlik med ljudmi je naravno, da v življenju osvajamo različne vrhove. Niso vsi Everesti, vendar so naši. Posejani so po naših družinskih, družbenih, poklicnih in osebnih pokrajinah. Vsi se jih zavedamo, in da jih preplezamo, potrebujemo željo, prepričanje vase in vztrajnost. Toda sposobnosti in predanost še niso vse. V atletiki, ki je sicer izrazito individualni šport, vendarle tudi velja, da je rezultat veliko boljši, če se pri delu povežemo v moštvo in spoznamo, da je celota več kot le vsota posameznih delov. Atleti, trenerji, funkcionarji, sponzorji in tudi vsi drugi v navezi želimo zmagati v eni sami igri – igri sprememb: stvari želimo spreminjati ali pa spremembam želimo biti kos. Moramo jim biti predani, kajti ni se jim mogoče izogniti. Sprememba je najbolj stalna stvar na svetu. Pred skoraj 250 leti je škotski pesnik Robert Burns napisal verz: »Narave mogočni zakon je sprememba.« Upirati se spremembi je tako, kot bi poskušali zaustaviti vrtenje Zemlje. Bolje jo je sprejeti, pozdraviti – in nanjo vplivati. Tekmeci, ne nasprotniki Za to pa potrebujemo dvoje: znanje in značaj. Brez značaja je znanje v najboljšem primeru nekoristno, v najslabšem pa celo pogubno. Moč znanja je namreč lahko tako zastrašujoča, da nujno potrebuje varnostni ovoj: značaj, ki kroti njen – vse prepogosto lahkomiselni – optimizem, da se ne izrodi v prevzetnost. Značaj je temelj ravnanja, ki ga imenujemo športno vedênje. Atletika lahko postane šola značajev, ki zahteva vrsto vrlin, opek čvrste značajske stavbe. Nobelov nagrajenec za književnost Albert Camus je dejal, da se je vsega, kar ve o etičnem ravnanju, naučil v športu. Atletika kot pravir športa je dobro vadišče za oblikovanje etične drže, vendar je posejana tudi s pastmi, ki jih je v nekoč zgledni amaterski šport prinesel moderni čas s poveličevanjem denarja. V tako nastrojenem športu se tekmec zlahka sprevrže v nasprotnika. Tedaj ni dovolj, da ga premaga, mora ga kar pokončati. A s tem je pravzaprav pokončan cilj športnega merjenja. Športnik svoje telo požene prek razumnih meja – ne glede na posledice za nasprotnika in zase. Telo postane stroj, doping pa visokooktansko gorivo, ki ga poganja. Tako nasilno cepimo telo od celega človeka, ki je vedno oboje, snov in duh.
  • 13. 13 Atletika je po vzoru večine človeških stvari lahko domovanje angelov ali demonov. Naša naloga je, da jo z naravnim čutom za dobro ter s primerno vzgojo utrjujemo in ohranjamo humano. Vemo, da nismo popolni, a se tudi dobro zavedamo, kaj je prav in dobro in kaj ni – ne le zase, ampak predvsem za dobro drugega. Za drugega zato, ker sta v športu zmagovalec in poraženec povezana tesneje, kot sprva mislimo. Vzpostavljata se vzajemno. Brez poraženca ne bi bilo zmagovalca, zato bi moral biti drugi na poseben način hvaležen prvemu. S pravo vzgojo ju spremenimo v tekmeca, ki se ne srečata zato, da bi se spopadla, temveč zato, da bi drug iz drugega priklicala najboljše, kar zmoreta. Pravi tekmeci zmage prenašajo trezno, poraze pa prisebno. To ni vaja iz stoiške filozofije, temveč veščina, ki upošteva pravilo, da večino življenja preživimo vmes, v prostoru med skrajnostma težkih preizkušenj in prekipevajoče radosti. Smisel življenja je, da vanj prinašamo več smisla Kaj naj bi iz atletike prinašali v življenje? Če se je lotimo prav, bi morali iz nje v življenje prinašati več smisla. Morala bi nam okrepiti občutljivost za premislek. Pregovor, ki pravi, da je otrok oče odraslega človeka, nam sporoča, kako pomembno je otroštvo za odraslost. Zato so najmlajši vredni samo najboljših varuhov svojega navdušenja za šport. Otrok in mladostnik hrepenita po varnosti in svobodi hkrati. Oboje jima lahko nudi dolgotrajen odnos z zanju pomembnim drugim odraslim, ki ni njun najožji sorodnik. V športu je to praviloma vaditelj ali trener. Od njega pričakujeta, da jima bo dal korenine in krila hkrati: korenine, ki ju sidrajo v tradicijo vrednot, in krila, ki ju bodo ponesla k novim obzorjem. Na prvi pogled je videti, da to dvoje ni združljivo, a ko malo pobrskamo po sebi, spoznamo, da je. Ljudje smo namreč v sebi usodno razcepljeni. To ni pomanjkljivost, ampak naše človeško bistvo, ki ga moramo sprejeti in upoštevati. Ljubezen do nje same Atletika ima svoj izvor v prvinskih načinih gibanja – teku, skakanju in metanju –, ki so bili sprva namenjeni preživetju. Tek kot zalezovanje plena ali beg pred plenilcem, skok kot premagovanje naravnih ovir ali napad na divjad in met kot sestavina lova so se pred več kot dvema tisočletjema na antičnih športnih igriščih izvili iz prijema preživetvenega koristoljubja in postali sami sebi namen. Izjemna hitrost, vzdržljivost in moč so postali predmet vsesplošnega občudovanja in – vadbe. Naši predniki so se na tej stopnji začeli z atletiko ukvarjati zaradi nje same. Če se z neko rečjo ukvarjamo zaradi nje, je to zanesljivo znamenje, da jo imamo radi in da ni samo sredstvo za doseganje nekega drugega cilja. Težnja po popolnosti in učinkovitosti gibanja je postala sama svoj cilj. Morda je ljubezen do atletike zaradi nje same znamenje, da vseh niti našega življenja vendarle ne drži v rokah nevidna roka koristoljubja; je tudi znamenje pri-sebnosti, zmožnosti, da stopimo k sebi. Vabljiva globalnost današnjega obstoja nam vzbuja občutek, da smo skoraj hkrati lahko povsod, skriva pa tudi past: da nismo nikjer. Zato sta pri-sebnost in oziranje vase nenehno prihajanje k sebi, tja, kjer smo najbolj doma. Odgovor je biti, ne imeti Atletika kot zvrst fizičnega občutenja prostora in časa je lahko pričevanje, da je v zdajšnji ureditvi sveta, ki ljudi spodbuja k »imeti«, vendarle možno tudi »biti«. Biti pa je možno na dva temeljna načina in tudi na vse druge vmes. Smo lahko ljudje, ki cenijo varnost in stanovitnost življenja v dolinah, lahko pa smo tudi osvajalci vrhov. A največ je tistih, ki živimo vmes. Ali bi smeli reči, da je kdo od prebivalcev teh metaforičnih pokrajin vreden manj kot drugi? Ne, zato ker usodo človeštva ustvarjamo vsi. Moči ne bi bilo brez šibkosti, vročine ne brez ledu, hitrosti ne brez počasnosti in dolin ne bi bilo brez gora. Tako bi morali pojmovati naš šport, atletiko: kot grozd na trti življenja, v odnosih z vsem drugim in »zataknjeno« ob vsakega od nas. Le tako se nikoli ne bomo počutili niti več- niti manjvredne, ampak polnovredne, to pa bi znala biti definicija dobrega življenja. In za to gre: ne za bogato, razkošno, neizprosno tekmovalno in uspešno življenje, temveč preprosto za dobro življenje.
  • 14. 14 JANEZ PENCA Esej o teku »O čemer ne moremo govoriti, o tem moramo molčati.« Zgornji stavek filozofa Ludwiga Wittgensteina namiguje, da se jezik morda sploh ne more spoprijeti z resničnimi vprašanji življenja – tako Wittgenstein priznava domovinsko pravico tudi mističnemu. Ali je o teku kot govorici telesa sploh mogoče govoriti z besedami? In če je, ali je smiselno govorico telesa prevajati v govorico besed? Friedricha Nietzscheja je jezilo, da so stvari vedno bolj take, kot se o njih govori, in ne take, kot v resnici so. Ali je mogoče, da je tudi tek vedno bolj tak, kot o njem govorimo in pišemo, in vedno manj tisto, kar v resnici je? Tečem, odkar pomnim, pozimi vedno raje tudi na smučeh. Razlogov, zakaj ljudje tečemo, je nešteto: eni tečejo zato, da bi se česa otresli, drugi zato, da bi kaj našli. Mnogi s tekom malo globlje pobrskajo po sebi, drugi se z njim iz globin (kjer so navadno resnične težave) prebijajo na površje, kjer zadihajo svobodneje in varneje. Za ene je tek zdravilo, pri drugih meji že na bolezen. Postavljanje ene noge pred drugo (ne glede na to, kako hitro to počnete) je mantra, s katero so se nekateri sposobni zazibati v mistično razpoloženje, v stanje, v katerem ubesedovanje postaja vedno bolj nerazločno jecljanje. Morda je o teku najbolj pametno molčati. Tek mi od nekdaj pomeni enega od dveh dopolnjujočih se polov: telesno protiutež umskemu. Kot osnovnošolec in dijak sem vsak dan sproti skrbno napisal domače naloge in nato z lahkim srcem odšel na trening. Večerno učenje ali branje knjig je razgreto in utrujeno telo umirilo in pripravilo za najboljšo od vseh regeneracij, spanec – vse je bilo tako, kot je moralo biti. Tudi pozneje sem, študent in odrasel zaposlen amaterski atlet, študijsko, poklicno in športno pot jemal kot samoumevni vzporednici, ki se nista nikoli prekrižali, kaj šele da bi ena drugo izključevali. Kljub temu da me je stopanje po eni in drugi včasih utrudilo, me ni izčrpalo do te mere, da bi se ene ali druge naveličal. Zadnje čase opažam, da so najvrednejše stvari v življenju skoraj vedno stranski proizvod nečesa drugega in da jih ni mogoče hoteti, jim slediti ali jih celo zalezovati neposredno. Kot tekmovalec sem več kot desetletje treniral zato, da bi vsako leto napredoval; niso mi bili mar niti rekordi niti naslovi državnega prvaka, želel sem samo vsako leto teči malo hitreje. Naslovi prvaka, rekordi in uvrstitve v državno reprezentanco so bili stranski proizvod moje želje po napredovanju. Takih stranskih proizvodov je bilo še več, eden je, da me ne oplaši delo, ki zahteva večmesečno vsakodnevno zbranost in vztrajanje, recimo prevajanje več sto strani debele knjige. Tudi zame je veljalo pravilo, da za odlikovanje v čemer koli človek potrebuje okrog 10 000 ur trdega dela; to pomeni 10 let po 2 do 3 ure vadbe, učenja ali treninga na dan. Vsak dan, deset let zapored. Ker sem treniral atletsko disciplino 400 m z ovirami, ki Kot tekmovalec sem več kot desetletje treniral zato, da bi vsako leto napredoval; niso mi bili mar niti rekordi niti naslovi državnega prvaka, želel sem samo vsako leto teči malo hitreje.
  • 15. 15 traja okrog 50 sekund in sem v njej na leto nastopil največ 15-krat, to pomeni, da sem v desetih letih nastopil samo približno 150-krat po okrog 52 sekund. V vsej svoji tekmovalni športni karieri sem torej tekmoval samo 2 uri in 10 minut, treniral pa več kot 10 000 ur! Ob takem računu je več kot očitno, da me ni poganjala storilnost, torej športni rezultat ali rekord, ampak vsakodnevno prvinsko veselje do teka. Ko včasih preletim dnevnik treninga in se ustavim ob kakem datumu izpred štirih desetletij, zlahka podoživim nenavadno toplino poznofebruarskega sonca tistega dne, ko sem po mehki stezi iz ugaskov tekel 600-metrske razdalje, ali vonj trohnečega listja v gozdu za stadionom, kjer sem tekel navkreber, ali suho pekoče grlo, ko sem v poletni vročini končeval kratek, a intenziven predtekmovalni trening. Ne vem, ali vonj obudi spomin ali pa je obratno, toda ko mi pred očmi zraste borov gozd okrog hotela v Vrsarju, kamor smo dolga leta hodili na enotedenske zimske priprave, zavoham zdrobljene borove storže na tleh in vidim roko, ki je mimogrede pobožala rožmarin, in pred očmi se mi odvrti kalejdoskop podob iz tistega časa: jutranji teki skozi mediteransko rastje v Limski kanal, popoldanski treningi na travnatih širjavah kampa Koversada in dekadentni vonj po školjkah na večernih pohajkovanjih ob plaži zimsko otrplega mesteca. Včasih smo zvečer zašli v krčmo v sosednji vasi in ob ognjišču ter istrski supi govorili in govorili pozno v noč ... Krona vseh vračajočih se občutij pa je ljubezen do veličastne brezkoristnosti teka tiste zlate dobe amaterizma, ki se je – ne da bi se tega tedaj zavedali – iztekala pred našimi očmi, pod našimi stopali, tako rekoč. Kakšen spomin danes, ko je skoraj vse, kar je, izročeno (ne)vidni roki koristoljubja! Tek je močno socialno lepilo. Nastopil sem le na nekaj rekreativnih množičnih tekaških prireditvah, a ničkolikokrat treniral s prijatelji. Težko je povedati, kaj nas povezuje. Najbrž gre za čarovno moč enakomernih monotonih gibov, za nekakšno kinestetično molitev, ki v nas zbuja občutek, da smo povezani z nečim večjim od nas in da smo del te ENOSTI. Morda je v tem skrita transcendenca, ki jo doživljajo nekateri tekači. O podobni povezanosti v eno so govorili vojaki, ki so v jarkih dveh svetovnih vojn odkrivali, da so se sposobni žrtvovati za tovariše, prepričani, da bodo naprej živeli v njih. Neštetokrat me je po koncu daljšega teka v naravi prevzelo spokojno zadovoljstvo, nekakšen blagi ponos brez evforije. To je skoraj gotovo zunanja manifestacija fiziološkega stanja, ko so mišice po teku nasičene s krvjo in kisikom, brez katerega ni življenja. Ko včasih preletim dnevnik treninga in se ustavim ob kakem datumu izpred štirih desetletij, zlahka podoživim nenavadno toplino poznofebruarskega sonca tistega dne, ko sem po mehki stezi iz ugaskov tekel 600-metrske razdalje, ali vonj trohnečega listja v gozdu za stadionom, kjer sem tekel navkreber, ali suho pekoče grlo, ko sem v poletni vročini končeval kratek, a intenziven predtekmovalni trening. Opažam, da storilnost, ki nam jo je vsililo moderno življenje, z leti postopno izgublja privlačnost, ne le zato, ker nam pešajo moči, ampak tudi zato, ker se spreminja naš pogled na svet. Korak mladega tekača je prožen in dolg, s staranjem pa postaja tog in krajši. Nekoč se bo povsem umiril v hojo, ki jo bomo morali hvaležno sprejeti kljub nostalgičnemu spominu na mladost, to zlato dobo vsakega življenja. Kot otrok hrepeniš po priložnostih in obetih, ki jih ponuja neodvisno odraslo življenje, a nimaš moči, da bi jih udejanjil. Ko prideta odraslost in moč, pa presahnejo mnogi obeti in priložnosti. Toda šele ko začnejo pešati moči, nastopi skladje, ki je pogoj modrosti. Hoja, ki nadomesti tek, je hitrost gibanja, ki ustreza modrosti; stremljenje in storilnost se umakneta odprtosti, sprejetju, sprijaznjenju; nastopi čas, ko na poseben način postanemo pasivno dejavni.
  • 16. 16 2 Miloš Šuštar
  • 18. 18 ZGODOVINSKI RAZVOJ ATLETIKE V NOVEM MESTU Polet Že kmalu pa nastanku Dolenjskega Sokola, tretje sokolske telesnokulturno organizacije v Sloveniji, ki je bila v Novem mestu ustanovljena leta 1887, lahko govorimo tudi o prvih organiziranih oblikah atletike kot tekmovalnega športa, o čemer pričajo tudi nekateri dokumenti. Na svojem drugem telovadnem nastopu, ki je bil 4. septembra 1887 v Bršljinu v Novem mestu, je Dolenjski Sokol nastopil s skupinsko vajo, nato pa se je 12 sokolov pomerilo med sabo v skoku v višino in daljino. Tudi 6. maja 1888 so sokoli na istem mestu priredili svoj nastop s prostimi vajami ter tekmovanjem v skoku v višino in daljino. Žal tokrat ni nikakršnega podatka, ki bi nam povedal število tekmujočih in rezultate, ki so jih ti na tekmovanju dosegli. V eni od številk Dolenjskih novic iz leta 1889 lahko preberemo: »Dolenjskega Sokola izlet v nedeljo 25. avgusta v Bršljin se je povoljno obnesel. Iz mesta je odšlo obilo občinstva. Zabava je bila kljub čemernemu vremenu dobra. Sokoli so jako spretno telovadili, bodisi na bradlah, v skokih in prostih vajah s palicami, na drogu pa so se jako pobudno odlikovali. Godba je tudi pripomogla, da je kmalu nas večer zadovoljne na povratek v mesto silil.« To je o tem dogodku zapisal urednik Novic in ustanovitelj Dolenjskega Sokola Janez Krajec, dodati pa je treba, da beseda skoki vnovič govori o tekmovanju sokolov v skoku v višino in daljino. Po teh začetkih so se sokoli popolnoma preusmerili na orodno telovadbo in skupinske vaje. Kljub velikemu številu zabeleženih nastopov ni več sledu o atletskih tekmovanjih, ki se spet pojavijo po prvi svetovni vojni. ZGODOVINA KLUBA 1887–1914
  • 19. Komelj, B. (1977). Novomeški Sokol 1887 - 1945 19 Tudi v obdobju po prvi svetovni vojni je bil Sokol še vedno vodilna telesnokulturna organizacija v Novem mestu. V knjižici Boga Komelja Dolenjski Sokol beremo: »Po letu 1920 se je začela vedno bolj uveljavljati lahka atletika, kar je moral isto letos ugotoviti Ljudevit Papež (tedanji načelnik) in terjati za uspešen razvoj lahke atletike letno telovadišče z domom na gornji Loki. Ta Papežev poziv ni bil nikdar uresničen. Sokolski nastopi se niso več odvijali v klasični obliki: proste vaje, orodna telovadba in nekaj disciplin lahke atletike, ampak je vedno bolj prevladovala lahka atletika. V njej so mladi sokoli dosegli lepe uspehe. Discipline lahke atletike so se vedno bolj širile, pridružile pa so se ji tudi igre z žogo, zlasti odbojka.« Sokoli so na gimnastičnih tekmovanjih dosegli zelo lepe uspehe. Najboljši med njimi je bil Leon Štukelj, ki je osvojil medalje na olimpijskih igrah leta 1924 v Parizu, 1928 v Amsterdamu in leta 1936 v Berlinu. Nastopal pa je tudi na gimnastičnih svetovnih prvenstvih, na katerih so bile poleg gimnastičnih v mnogoboju upoštevane tudi druge discipline atletike in plavanja (skok v višino, suvanje krogle, tek na 100 m, plavanje 50 m in plezanje po vrvi 8 m visoko). Štukelj je bil zaradi svojih mer (visok 161 cm in težak okoli 1914–1945
  • 20. 20 Lorem ipsum 1966 Vahtar, Z. Slovenska atletika Marko Račič, osebni izpisi 2014 1920 - 1941 ZGODOVINA KLUBA 1914–1945 50 kg) na svetovnih prvenstvih vedno slabše uvrščen kot na olimpijskih igrah. Ravno zato je disciplinam atletike posvečal velik del svojega treninga. Ker je bil vzor mladim sokolom, so se mu ti pri vadbi atletike velikokrat pridružili. Leta 1927 je Štukelj odšel službovat najprej v Ljubljano, nato v Sv. Lenart v Slovenskih goricah, 1. novembra 1927 pa je dobil službo na Okrožnem sodišču v Mariboru in se tam tudi naselil. Z njegovim odhodom so novomeški sokoli izgubili veliko priljubljenosti in kakovosti. Zato se je tudi atletika vse redkeje pojavljala na nastopih sokolov. V prej navedeni knjižnici najdemo še naslednje podatke o udejstvovanju sokolov v lahki atletiki: - 13. in 14. avgusta 1927, Novo mesto - 40- letnica novomeškega Sokola. Nastopilo je 451 telovadcev, med njimi 60 vojakov z vajo s puškami. Od 18 društev, včlanjenih v no-vomeško župo, se jih je udeležilo 15. Vseh praporov je bilo 8. Novomeški Sokol je natopil s 172 telovadci. V atletiki je bil tudi peteroboj. - 4. oktober 1931, Novo mesto - Tekmovanje v teku, metu krogle in diska, skoku v višino in daljino, v odbojki. Ker so se sokoli vse manj ukvarjali z lahko atletiko, je leta 1932 nastal Sportski klub Elan Novo mesto, katerega najboljša panoga je bila atletika. S tem športom so se ukvarjali predvsem dijaki novomeške gimnazije, svoje improvizirano tekališče in tekmovališče pa so imeli na Loki. Ker so bili v vrstah Elana v glavnem gimnazijci, so obrtni vajenci leta 1936 ustanovili Športni klub Novo mesto. Kmalu pride do atletskega dvoboja med kluboma, ki so ga dobili elanovci z izidom 61:52, tekmovali pa so vsak s po dvema tekmovalcema v naslednjih disciplinah: tek na 100 m, 400 m, 1500 m ter balkanska štafeta, skok v višino, daljino in troskok ter met diska, krogle in kopja. Ker se Športni klub Novo mesto ni mogel registrirati, so boljši tekmovalci kmalu začeli trenirati in tekmovati za Športno društvo Elan. V društvu so sicer gojili vse atletske disci-pline, vendar so polagoma postajali najboljši tekmovalci srednjeprogaši, ki so pri svoji vadbi še najmanj pogrešali atletsko stezo, ki je v Novem mestu ni bilo.
  • 21. 21 Arhiv Branka Vovka Najboljši atlet predvojnega 1945 1914–obdobja je bil Branko Vovk Francl, ki se je s svojim rezulta-tom 4:18,2 v teku na 1500 m leta 1937 na tablicah uvrstil na 5. mesto v Sloveniji in na 8. mesto v Jugoslaviji. Takoj za njim pa je bil v obeh tabelah uvrščen še drugi Novomeščan, Vinko Kos, ki je isto razdaljo pretekel v času 4:19,0. Poleg internih tekmovanj, ki so jih organizirali elanovci zase, pa je bilo leta 1937 še tekmovanje, v katerem so tekmovali novomeški gimnazijci s svojimi vrstniki 1. državne redne gimnazije iz Ljubljane. Dvoboj so izgubili s 27:36, a kljub temu so dosegli nekaj lepih rezultatov. Sezona 1937 je bila za novomeške atlete najplodnejša pred 2. svetovno vojno. Na lestvici petdesetih jugoslovanskih klubov je Elan zasedel 21. mesto z 214,5 točke. Točkovane so bile petdeseterice tekmovalcev v vsaki disciplini s točkami: 1 za 50. mesto do 50 točk za 1. mesto. Za perspektivne novomeške srednjeprogaše se je začel zanimati tudi zvezni trener Otto Klein, ki je Branku Vovku napisal pismo z načrtom treninga, ki naj bi ga dvignil med najboljše jugoslovanske atlete. Elan je bil tudi sicer kar dobro organiziran, saj so za svoje tekmovalce skrbeli po tekmovalni plati pa tudi drugače. Elan je organiziral prihod zveznega trenerja Otta Kleina v Novo mesto, kjer se je ta pozanimal za delo v klubu, z načrti treninga je poskrbel za najboljše atlete in imel kratke tečaje za vaditelje o novostih v atletskem treningu, razen tega pa so za nekatere člane kluba organizirali ogled velikih tekmovanj v Jugoslaviji, leta 1938 na primer balkanskih iger v Beogradu.
  • 22. 22 Arhiv Branka Vovka ZGODOVINA KLUBA 1914–1945 Žal Novomeščani pred 2. svetovno vojno niso več ponovili uspešnega leta 1937. Toda o njihovem delu in zagrizenosti govori podatek o dveh atletih, Zlatanu Gromu in Branku Vovku, ki sta na kros v Litijo odpotovala s kolesi prek Temenice in Bogenšperka ter se po tekmovanju po isti poti vrnila domov. V letu 1940 je Novomeščan Jože Glonar kot član Ilirije iz Ljubljane nastopil v reprezentanci Jugoslavije v krosu. Elan je bil dejaven vse do začetka vojne Tako lahko iz nekega slovenskega časopisa z datumom 5. oktober 1941 razberemo, da je Elan organiziral propagandni atletski dvoboj med Dolenjsko in Notranjsko, ki so ga dobili Dolenjci z izidom 57:47. Tekmovali so v teku na 100 m, 400 m, 1500 m in v štafeti 4 x 153 m, v skokih v višino, daljino, troskoku, v metanju krogle, kopja in diska. V vsaki disciplini sta nastopila po dva tekmovalca za vsako ekipo. S tem tekmovanjem se konča aktivno delovanje Elana. Takoj po vojni so se novomeški atleti in atletski delavci zbrali v Športnem društvu Krka, ki je imelo pod svojim okriljem razen atletske sekcije še nekaj drugih (veslanje, plavanje, odbojka …). Atleti so si zadali tri glavne cilje: popularizacijo atletike v Novem mestu in okolici, priprave atletov za tekmovanje in nastope na klubskih tekmovanjih v Sloveniji. Avgusta leta 1945 so atleti prvič nastopili v Ljubljani na velikem fizkulturnem zletu, ki je bil hkrati tudi prvo povojno atletsko prvenstvo Slovenije. Novomeščani so zabeležili lep uspeh, saj je Dana Marinček zmagala v metu kopja in suvanju krogle, njen uspeh pa je z 2. mestom v metu diska dopolnil še Luka Dolenc. V tej sezoni so na prvem državnem prvenstvu nove Jugoslavije v atletiki nastopile reprezentance republik. V slovenski je nastopila tudi Marinčkova in osvojila še naslov prve prvakinje v suvanju krogle z rezultatom 10,37 m. 1945
  • 23. 23 Dana Marinček Polet Posnemanje telesnokulturnih gibanj vzhodnoevropskih držav se je poznalo tudi pri nas. V športu niti ni bil tako pomemben vrhunski rezultat, pač pa množičnost v vseh oblikah športa za vsako ceno. Dejstvo je, da ta gibanja niso obšla Dolenjske. Ves začetek leta 1946 je bil podrejen množičnim krosom, ki so jih atleti in atletski delavci izvajali v Novem mestu in okoliških krajih (Šmarješke Toplice, Trebnje …). Druga pomembna akcija atletov je bila ureditev stadiona v Kandiji z 222,6 m dolgo stezo in urejenimi skakališči. Na tem terenu so se športniki pripravljali za atletski dvoboj s Svobodo. Mitinge so izvedli junija, udeležili pa so se ga tekmovalci iz Ljubljane in Celja. Od nastopajočih so bili najuspešnejši Ljubljančani, domačini pa niso dosegli niti rezultatov, ki so jih dosegli na svojih internih tekmovanjih. Dana Marinček je to leto prestopila v ljubljansko Enotnost. Postala je prvakinja Jugoslavije in Balkana v suvanju krogle ter rekorderka Slovenije v suvanju krogle z izidom 10,92 cm. 1946 Ob koncu tekmovalnega leta so se Novomeščani brez večjih uspehov udeležili tudi republiškega prvenstva v krosu, ki je bilo v Ljubljani. Lorem ipsum 1966
  • 24. 24 ZGODOVINA KLUBA Polet Sezona leta 1947 je bila za delavce in tekmovalce novomeškega kluba zares sušna. Udeležili so se okrajnega krosa v Brežicah, o internih tekmovanjih pa ni podatkov. V deseterico najboljših atletov Slovenije ni bil na koncu sezone uvrščen noben tekmovalec iz Novega mesta. Dana Marinček (članica Enotnosti) je bila vnovič zelo uspešna in je postala prvakinja Jugoslavije v suvanju krogle in metu kopja ter viceprvakinja Balkana v suvanju krogle. Izboljšala je tudi svoj slovenski rekord v suvanju krogle z 10,92 m na 11,51 m. Novomeščani tudi tega leta niso nastopili na tekmovanjih po Sloveniji. Udeležili so se le republiškega prvenstva v krosu marca v Ljubljani ter organizirali nekaj krosov v Novem mestu in okolici. Dana Marinček (članica Enotnosti) je izboljšala slovenski rekord v suvanju krogle na 11,99 m. Tudi v sezoni 1949 so se Novomeščani udeležili le množičnih tekaških prireditev kot sta republiško prvenstvo v krosu in Tek republike, organizirali pa so tudi množične krose, ki se jih je v novomeški občini udeležilo 4995 tekmovalcev, in nekaj tekmovanj na domačem stadionu. Na drugih tekmovanjih niso nastopali. Najboljši novomeški atlet sezone je bil Luka Dolenc (disk, višina), ki se je z dvema klubskima rekordoma uvrstil v deseterico najboljših atletov sezone. 1947 1948 1949
  • 25. 25 Polet V začetku tega leta je začel izhajati Dolenjski list, mlajši brat Dolenjskih Novic, ki je obveščal bralce predvsem o dogodkih na Dolenjskem. Že v svoji drugi številki športni delavci opozarjajo, da razvoj tekmovalnega športa ne bo mogel iti v korak s Slovenijo in še manj z Jugoslavijo, če ne bodo športnikom, konkretno atletom, dani osnovni pogoji: tekaška steza z urejenimi skakališči in metališči. V svojem poročilu o delu v tem letu so atleti zapisali: »Atleti ŠD Krka iz Novega mesta so letos dosegli največji uspeh, odkar se goji ta športna panoga v dolenjski prestolnici. Dokazali so, da se s smotrnim delom in z rednim obiskom treninga da marsikaj doseči. Kljub temu da društvo nima primernega tekmovališča in ostalih naprav, je uspeh velik. Nihče od enajstih društev, ki so letos z našimi atleti tekmovali v republiški ligi, nima samo 200 m dolgega tekališča, in to ilovnatega ter začrtanega na nogometnem igrišču. Vsak najmanjši dež nam je igrišče takoj zmehčal, da nam je bila vadba za daljši čas onemogočena. Toda naši atleti niso obupali. Kadar ni bilo mogoče vaditi na igrišču, si jih lahko opazil na treningu na Grmu ali ob Krki. Vsi atleti in tudi ostala mladina so pripravljeni pomagati pri izgradnji primernega igrišča, toda komisija strokovnjakov, ki je prišla že dvakrat iz Ljubljane, še do danes ni našla primernega prostora. Res je čudno, da vsa Dolenjska še danes nima primernega atletskega igrišča, zanimanje za atletiko pa je vsak dan večje. Koliko bi imeli novih pristašev atletike, ako bi jim lahko nudili primerno igrišče in ostale atletske naprave. Šele takrat bi lahko rekli, da je atletika res množična, kar si v resnici tudi zasluži. S pripravami na letošnjo sezono so naši atleti začeli že zgodaj. V mesecu marcu in aprila se je vršila vadba krosa, za kar imamo v okolici Novega mesta obilo lepih terenov. V me-secu aprilu je bilo izvršeno okrajno prvenstvo v krosu, ki se je vršilo v Št. Petru. Udeležba je bila številna, nastopili pa so atleti iz raznih krajev našega okraja. Na tem prvenstvu smo dobili nekatere dobre atlete, ki so tokrat prvič nastopili. 1950
  • 26. 26 1950 Štart krosa na Loki Po tem tekmovanju so atleti začeli z redno vadbo na stadionu. V mesecu maju smo izvedli večje tekmovanje v atletiki v zvezi s prvenstvom Gimnazije. Na tem tekmovanju, na katerem so poleg moških nastopile tudi ženske, je pri moških dosegel največji uspeh Luka Dolenc, ki je trenutno še pri vojakih, koder uspešno nastopa ravno v atletiki na raznih armijskih tekmovanjih. Če bi imeli Dolenca pri tekmovanju v republiški ligi, bi se gotovo borili za prvenstvo. Sredi poletja, ko je bila večina naše mladine odsotna, se niso vršili redni treningi. Z rednimi treningi smo začeli zopet v sredini meseca avgusta. Pred nami je bilo takrat tekmovanje v drugem delu atletske republiške lige. V naši skupini so bili poleg nas določeni še Brežice, Kovinar iz Maribora in Fužinar iz Guštanja. To tekmovanje je moralo izvršiti vsako društvo na svojem igrišču. Najboljše moštvo, ki je po finskih tablicah doseglo največ točk, se je plasiralo v finale. Naši atleti so na tekmovanju dosegli vstop v finalno tekmovanje, ki se je vršilo 15. oktobra v Ljubljani …« Atleti Krke so v slovenski ligi osvojili 8. mesto, vrstni red ekip pa je bil naslednji:1. Enotnost Ljubljana II 10 995 točk, 2. Miličnik Ljubljana 10 483, 3. Železničar Ljubljana II 10 205, 4. Domžale 10 089, 5. Gregorič Jesenice 9853, 6. Litija 9219, 7. Železničar Maribor 9054,8. Krka Novo mesto 9049 itd. Edino zmago za Novomeščane je dosegel Lenart v teku na 3000 m z izidom 9:22,1. Sezono so atleti končali 29. novembra na Teku republike v Ljubljani. ZGODOVINA KLUBA
  • 27. 27 Štart krosa na Loki, štarter je Slavko Dokl. Atletska sezona 1951 se je za krkaše začela zelo uspešno. Na republiškem prvenstvu v krosu, ki je bil aprila v Litiji, se je najbolj izkazala Anica Jenič, ki je osvojila 3. mesto v kategoriji mladink. V absolutni konkurenci je zmagal Odred iz Ljubljane, krkaši pa so osvojili zelo dobro 6. mesto pred nekaterimi že uveljavljenimi slovenskimi klubi. V nadaljevanju tekmovalnega leta so se atleti vneto pripravljali za dvoboj z ekipo Svobo-dnega tržaškega ozemlja (STO), ki je bil meseca junija v Novem mestu. Prvi dvoboj so gladko dobili reprezentanti STO s 121,5:85,5. Krkaši so sicer dosegli nekaj svojih najboljših rezultatov, a gostom niso bili kos. Ravno zato so se atleti mrzlično in z mnogo volje pripravljali za povratni dvoboj, pripravili več internih tekmovanj … in odpotovali v Piran. Tam so dekleta dobila dvoboj s 30,5:29,5, moški pa so imeli celo troboj, ker so se tam ravno mudili tudi atleti Litije. Vrstni red mo-ških ekip je bil: 1. STO 78 točk, 2. Litija 74, 3. Krka 63. Nekaj dni pozneje pa so varovanci trenerja Glonarja dokazali, da se kontinuirana in načrtna vadba mora poznati pri izidih. Gimnazijci, sicer vsi člani Krke, so se na srednješolskem prvenstvu Slovenije kar petkrat uvrstili med tri najboljše, Svetličičeva pa je bila po enkrat prva, druga in tretja. 1951 Lorem ipsum 1966
  • 28. 28 ZGODOVINA KLUBA Odprtje stadiona na Loki leta 1954 To atletsko leto se je v Novem mestu začelo s prvim uradnim tekmovanjem v dvorani, na katerem so tekmovalci in tekmovalke merili moči v teku prek ovir, v skoku v višino in daljino ter v suvanju težke medicinke. Aprila so bili Novomeščani organizatorji republiškega prvenstva v krosu, na katerem so uspešno nastopili tudi domačini, saj je v kategoriji mladinci C Ljubo Žagar zmagal, Anica Jenič pa je osvojila drugo mesto med članicami. Prav gotovo pa je razveselil vse pristaše atletike Ljubo Žagar, ko se je vrnil iz Zagreba z zanj zelo uspešnega prvenstva Jugoslavije v mnogobojih. V kategoriji mladinci C je zasedel drugo mesto in z 2466 točkami postavil tudi nov rekord Slovenije. Poleg tega je postavil še en republiški rekord v svoji starostni kategoriji – kopje je vrgel 50,91 m daleč. Delo atletov pa se ni kazalo samo s športnimi, tj. z atletskimi izidi, ampak tudi s kon-kretnimi, delovnimi rezultati. Pri gradnji novega stadiona so bili namreč atleti vedno bolj številni in najbolj zagnani. Mladi atleti so tudi uspešno nastopili na mladinskem republi-škem prvenstvu, po uspehu pa sta pri Novomeščanih prednjačila Žagar in Svetličičeva. Do konca sezone so mladi atleti tekmovali na več tekmovanjih (četveroboj mest Jesenice, Litije, Domžal in Novega mesta, dvoboj Črnomlja in Novega mesta, troboj Karlovca, Črnomlja in Novega mesta), na katerih so nastopali s spremenljivo srečo in se tako dobro pripravili na republiško prvenstvo srednjih šol, kjer je bila od Novomeščanov uspešna le Svetličičeva. Atletsko leto se je končalo s Tekom republike, na katerem se je s tretjim mestom izkazala Anica Jenič. 1952
  • 29. 29 Za člane atletske sekcije Partizana se je leto 1953 začelo s prvenstvom Ljudske republike Slovenije v krosu, na katerem so si v absolutni konkurenci delili 8. mesto, vendar med posamezniki ni izstopal nihče. Ker pa sta v tem času kakovostno zelo napredovali ostali dolenjski središči, Črnomelj in Kočevje, jim je postalo najbolj pomembno tekmovanje sezone Prvenstvo Dolenjske. Na dvodnevnem tekmovanju v Kočevju so premočno zmagali domačini. Vrstni red ekip je bil: 1. Kočevje 242,5, 2. Črnomelj 145,5, 3. Novo mesto 144. Za najboljša tekmovalca sta bila imenovana Novomeščana Ljubo Žagar pri moških (zbral je 41,5 točke) in Milena Svetličič pri ženskah (zbrala je 34 točk). Sezona se je kot po navadi končala s Tekom republike 29. novembra. v Ljubljani, na katerem je Škedljeva zasedla zelo dobro drugo mesto. Kljub temu da so atleti nastopili na številnih tekmovanjih, bi lahko rekli, da so za novomeško atletiko v tem letu pomembni samo trije dogodki. Prvi je uspešen nastop atletov na mladinskem prvenstvu Ljudske republike Slovenije, na katerem so se izkazali Svetličičeva, Robarjeva in Potrč. Drugi in tretji dogodek pa sta med seboj tesno povezana. 25. in 26. septembra sta bila v Novem mestu Dolenjsko prvenstvo in odprtje novega igrišča na Loki, okoli katerega je bila nekaj manj kot 300 m dolga atletska steza. S tem so bili atletom in atletskim delavcem dani precej boljši pogoji za delo. Prvenstvo in objekt je odprl društveni načelnik Škrt. Na prvenstvu je Kočevje premagalo Novo mesto z 251:228, Črnomelj pa je nastopil izven konkurence, ker jim organizator ni dovolil nastopiti z atleti, ki so sicer tekmovali za druge klube. Atletski miting ob odprtju stadiona na Loki 1953 1954
  • 30. 30 ZGODOVINA KLUBA Dolenjski list Kljub temu da so atleti dobili dobre pogoje za vadbo, pa lahko rečemo, da je bilo to leto najbolj sušno tja od leta 1945. Športniki so sicer tekmovali po vsej Sloveniji na mitingih in prvenstvenih tekmovanjih, a uspehov ni bilo. Tudi na prvenstvu Dolenjske bi bili zadnji, če ne bi Črnomaljci nastopili samo v moški konkurenci, tako pa je bil vrstni red: 1. Kočevje 270,5, 2. Novo mesto 175, 3. Črnomelj 79,5. Igor Penko (član Odreda iz Ljubljane) je vrgel rekord Slovenije v suvanju krogle 15,49 m in osvojil bronasto medaljo na prvenstvu Balkana. Kot bi se v eni zimi vse spremenilo, so novomeški atleti to leto tekmovali precej bolje. Na več atletskih mitingih so nabirali izkušnje in se pripravljali na pomembnejša tekmovanja. Prvo od teh je bilo republiško prvenstvo srednjih šol, na katerem so gimnazijci iz Novega mesta osvojili 2. mesto, z uvrstitvijo med trojico najboljših pa sta se odlikovala Kožarjeva in Potrč. Še bolj uspešni pa so bili atleti na prvenstvu Ljudske republike Slovenije za mlajše mladince in mladinke, na katerem so se Potrč, Kožarjeva in Svetličičeva kar petkrat uvrstili na prva tri mesta. Da je Kožarjeva res vsestranska atletinja, je dokazala na republiškem prvenstvu v mnogobojih, kjer je prepričljivo zmagala in z 2001 točko za las zgrešila republiški rekord v troboju za mlajše mladinke. V jeseni pa so se dolenjski atleti pomerili na svojem prvenstvu. V Kočevje, kjer je tekmovanje potekalo, Belokranjci niso odpotovali, kar je pomenilo, da atletika v Črnomlju prihaja v krizo. V dvoboju Kočevja in Novega mesta so spet prepričljivo zmagali domačini s 140:106, čeprav so bile v ženski konkurenci gostje iz Novega mesta boljše. 1955 1956
  • 31. 31 Marko Račič Joža Goršin vodi na krosu. in Marjan Dobovšek 1956 Zaradi uspešnih nastopov v sezoni sta bila v mladinsko reprezentanco Ljudske republike Slovenije uvrščena Kožarjeva in Potrč, ki sta s svojimi nastopi pomembno prispevala k zmagi svoje ekipe nad reprezentancami Srbije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Marjan Potrč je oktobra na mitingu v Novem mestu postavil nov državni rekord v troboju za mlajše mladince in z zbranimi 2241 točkami kar za 216 točk popravil stari rekord. Prvič v zgodovini novomeške atletike je to leto novomeški tekmovalec oziroma tekmoval-ka dosegel najboljši izid sezone v Sloveniji. To uspelo Slavki Kožar s preskočenimi 146 cm v skoku v višino. Dober start v sezono 1957 je bil naslov članka v Poletu, ki je poročal o prvenstvu Ljudske republike Slovenije v dvorani. Isto bi lahko rekli tudi za Novomeščane. Z nastopom so zadovoljili, čeprav so se s prvenstva vrnili brez naslova prvaka, a so se kar petkrat uvrstili na drugo in trikrat na tretje mesto. Za mnoge je bilo to presenetljivo in nepričakovano, vsem pa jasno, da so zimo trener Glonar in njegovi varovanci dobro izkoristili. Ker atleti niso imeli denarja, da bi se udeleževali tekmovanj v drugih krajih, so težavo rešili tako, da so tekmovanja prirejali doma in včasih nanje vabili še druge klube. Prven-stvenih tekmovanj niso mogli prirejati, ker steza ni ustrezala normativom. Na enem od tekmovanj je obetavni mladinec Marjan Potrč izenačil slovenski rekord v skoku v višino za starejše mladince (181 cm). Po uspehih na republiškem prvenstvu srednjih šol, republiškem prvenstvu za mladince, prvenstvu republike za člane in na prvenstvu Ljudske republike Slovenije v mnogobojih, z uvrstitvami Goršinove, Kotnikove, Zurca in Potrča v mladinske republiško reprezentan-co in Goršinove celo v mladinsko reprezentanco Jugoslavije na dvoboju z Romunijo in po treh republiških mladinskih rekordih Potrča v skoku v višino so v svojem poročilu za to leto napisali, da je bila to najplodnejša sezona po vojni. Devetkrat so tekmovali doma in 17-krat po Sloveniji, na republiških prvenstvih pa so se kar 18-krat uvrščali med prve tri. Poleg njih je Igor Penko (član Odreda) osvoji 1. mesto v Jugoslaviji v suvanju krogle in izboljšal rekord Slovenije na 15,53 m. 1957
  • 32. ZGODOVINA KLUBA 1958 Dolenjski list Uspehi so pritegnili k delu še več mladih. Prvi uspeh sezone je prišel že zelo zgodaj. Marca sta v Zagrebu Goršinova in Hudetova za Partizan iz Novega mesta izborili dvojno zmago v teku na 600 m na dvoranskem prvenstvu Jugoslavije. Že nekaj dni pozneje je bilo prav tako v Zagrebu izbirno tekmovanje v krosu za nastop v reprezentanci Jugoslavije na teku L'Humanite v Parizu. Na to tekmovanje sta odšli Goršinova in Hudetova. Vsi so pričakovali, da bo nastop za Goršinovo samo formalnost, zgodilo pa se je čisto drugače. Goršinova se je namreč uvrstila na 11. mesto, Hudetova pa je bila četrta in s tem zanesljiva potnica za Pariz. Tudi na tekmovanju, ki bi ga danes imenovali neuradno svetovno prvenstvo v krosu, komaj šestnajstletna Jelka Hude ni razočarala. Uvrstila se je na 19. mesto in bila celo druga najboljša Jugoslovanka. Tudi nadaljevanje sezone je bilo uspešno, z uspešnimi nastopi pa sta prednjačila Potrč in Hudetova, ki sta prinašala medalje in dobre rezultate z vseh prvenstvenih tekmovanj in nastopov v reprezentancah Ljudske republike Slovenije. Seveda pa so v klubu opazno napredovali tudi Goršinova, Kotnikova, Zurc, Špilar in ostali. Veliko nam pove podatek, da so Novomeščani v tem letu osvojili sedem naslovov prvakov Slovenije, hkrati pa bili še trinajstkrat uvrščeni na drugo in tretje mesto. Zaradi tega so člani Partizana že kar nestrpno čakali na jesen in prvenstvo Dolenjske, ki je bilo v Črnomlju. Kljub temu da so bili v moški konkurenci Kočevci boljši, pa so v skupnem seštevku moških in žensk prvič slavili Novomeščani. Vrstni red ekip je bil: 1. Novo mesto 226, 2. Kočevje 205, 3. Črnomelj 59. 32 Jože Glonar
  • 33. 33 Člani društva pred domom TVD Partizan 1958 Poudariti pa je treba še nekaj dogodkov. Na prvenstvu Ljudske republike Slovenije v mnogobojih in štafetah je štafeta mladink v disciplini 3 x 600 m v postavi Hude, Goršin in Kukman postavila nov rekord Jugoslavije s časom 5:22,5. Najboljša tekmovalka tega leta je bila v Novem mestu Jelka Hude, ki je napredovala iz tekmovanja v tekmovanje in na zadnjem nastopu 29. novembra na Teku republike premagala celo takratno državno prvakinjo v tekih na srednje in dolge proge Celjanko Slamnikovo. Zato je bila v anketi Dolenjskega lista izbrana za najboljšo športnico Dolenjske. Z uvrsti-tvijo Potrča na drugo in Kotnikove na tretje mesto pa je jasno, katera športna panoga je bila tega leta na Dolenjskem in v Novem mestu najbolj uspešna. Že takoj na začetku leta je bila najboljša atletinja Partizana določena v žensko reprezentanco, ki bo zastopala Jugoslavijo na balkanskem prvenstvu v krosu. Tekmovanje je bilo v Beogradu. Jelka Hude se je uvrstila kot tretja Jugoslovanka na 5. mesto, ekipa pa je zmagala pred favoriziranimi Bolgarkami. Kmalu za tem je Atletska zveza Jugoslavije izdala razširjeno listo olimpijskih kandidatov, na kateri je bila tudi Hudetova. Maja so atletinje nastopile z ekipo na partizanskem maršu na prireditvi Ob žici okupirane Ljubljane in v konkurenci mestnih reprezentanc zasedle odlično drugo mesto. Atleti in atletinje so nato z veliko uspeha nastopili na prvenstvu B lige v atletiki. V tej vrsti ekipnega tekmovanja so lahko nastopale ekipe klubov, ki se po kvalifikacijah niso uvrstile v A program. B liga je imela v svojem programu 14 disciplin. Ocenjevali so rezultate 1959
  • 34. 34  1959 Jelka Hude (prva z leve v spodnji vrsti) v reprezentanci Jugoslavije na krosu L’Humanite leta 1958. Dolenjski list tekmovalcev po njihovi vrednosti po tabelah IAAF. Že v 1. krogu tega tekmovanja so Novomeščanke povedle v Ljudske republike Slovenije in Federativne republike Jugoslavije, moški pa so se uvrstili na četrto mesto. Na koncu tega tekmovanja so bile članice prve v Jugoslaviji, člani pa so zasedli tretje mesto. To sta bila do tedaj prav gotovo največja ekipna uspeha atletov iz Novega mesta. Razen tega so nastopili tudi na prvenstvu Partizana Slovenije, na katerem so dokazali, da ima Partizan iz Novega mesta najboljši atletski kolektiv v tako imenovanih društvih, saj so osvojili kar 14 prvih mest. Posamično prvenstvo Ljudske republike Slovenije ni prineslo dobrih izidov, ker steza v Kočevju tega ni omogočala, kljub temu pa so se Novomeščani štirikrat uvrstili na drugo in dvakrat na tretje mesto. Na mladinskem prvenstvu Novomeščani sicer niso imeli toliko uspeha kot po navadi, a so se vseeno z naslovi mladinskih prvakov Slovenije s tekmovanj vrnili Miro Bavdek v skoku v višino, Martin Zaletel v teku na 100 m in Meta Kotnik v suvanju krogle. Uspehe mladincev sta dopolnila še Jelka Hude, ki je bila druga v teku na 600 m, in Mar-tin Zaletel, ki je bil tretji v skoku v daljino na državnem prvenstvu za mladince. Kot nekaj zadnjih let je bilo tudi tokrat v jeseni prvenstvo Dolenjske. Tekmovanje je organiziral novomeški Partizan. Atletski delavci pa so se odločili, da tekmovanje ne bi bilo več ekipno, ampak samo posamično, ker je kakovost atletike v Črnomlju padala iz leta v leto pa tudi Kočevje so zapustili najboljši atleti, ki so odšli v močnejše klube. Tekmovalci so kljub temu dosegli nekaj lepih rezultatov, prednjačili pa so domačini. Atletska sezona se je končala z uličnim tekom v počastitev občinskega praznika v Novem mestu, na katerem sta zmagala Hudetova in Stamejčič iz ljubljanskega Odreda. ZGODOVINA KLUBA
  • 35. 35 Jelka Hude je postala leta 1958 športnica Dolenjske (Dolenjski list). Meta Gantar, Jelka Hude, Meta Kotnik in Joža Goršin Ekipa novomeških atletov 1958: Marijan Špilar, Martin Zaletel, Jože Glonar, Marjan Potrč, Marjan Maznik, nepre-poznan, M. Bele, Miro Bavdek, Jelka Hude, Emil Milan Zurc, Majda Gantar Začetek novega tekmovalnega leta je bil spet v znamenju krosov in Jelke Hude. Februarja 1960 je bilo v Zagrebu izbirno tekmovanje za nastop na balkanskem prvenstvu v krosu. Jelka je na cilj teka pritekla tretja in si s tem pridobila nov nastop v dresu z državnim grbom. Prvenstvo je bilo v glavnem mestu Romunije, v Bukarešti. Pomemben dogodek te sezone pa je prestop Igorja Penka, slovenskega rekorderja v su-vanju krogle, v novomeški atletski kolektiv. Za Novomeščane je bila to velika tekmovalna in moralna okrepitev. Vloženo delo v zimskem obdobju je rojevalo rezultate že na začetku sezone, ko se je pokazalo, da bodo Hudetova, Penko, Špilar, Potrč, Zaletel in Bavdek mešali štrene favo-ritom na vseh tekmovanjih v Jugoslaviji. Največja pridobitev za atlete iz Novega mesta po vojni je bilo odprtje novega stadiona. Odprli so ga sredi junija na Zletu bratstva in enotnosti, telesnokulturni prireditvi, ki že od vojnih časov bratsko povezuje mesta Bosne in Hercegovine (Bihać, Prijedor in Banjaluko), Hrvaške (Sisak, Gospić, Karlovec) in Slovenije (Novo mesto). Po tej prireditvi je ime dobil tudi stadion. Zlet in ostale prireditve v njegovem okviru je v nedeljo, 19. junija 1960, odprl podpredsednik Jugoslavije Aleksander Ranković. Na prvenstvu Ljudske republike Slovenije za člane je bil najboljši Penko, ki je po enem letu spet presegel mejo 15 m. Razen njega pa sta se izkazala Potrč z drugim mestom v skoku v višino in Jovan s tretjim mestom v troskoku.
  • 36. ZGODOVINA KLUBA Gradnja stadiona Bratstva in enotnosti Franc Hafner in Simo Važič na mitingu ob otvoritvi 36 stadiona BIE leta 1960 1960 Atleti so novi objekt dobro izkoristili. Naprej so v dvoboju mestnih reprezentanc premagali Karlovec v moški in ženski konkurenci, nato pa so bili najuspešnejši še na prvenstvu Dolenjske. Tekmovanje je bilo kot prejšnje leto zaradi neizenačenosti ekip le posamično. Vrhunec tega leta je bila prav gotovo zmaga novomeških atletov v skupnem seštevku štirih krogov B programa zvezne atletske lige v konkurenci članov in članic. V obeh konkurencah je zasedel drugo mesto Triglav iz Kranja. Ob koncu leta so kar štirje atleti nastopili v reprezentanci Slovenije, ki je potovala v Beograd na troboj atletskih reprezentanc Hrvaške, Srbije in Slovenije. Penko, Potrč, Zaletel in Špilar so barve republike uspešno zastopali in se tudi zato našli na širšem spisku Atletske zveze Jugoslavije kot kandidati za nastop na prvenstvu Evrope. Sezona 1961 je bila leto pred največjim atletskim tekmovanjem, evropskim prvenstvom v atletiki v Beogradu. Zato je Atletska zveza Jugoslavije določila zelo širok krog kandidatov za nastop, iz katerega so se potem z rezultati počasi izluščili najboljši. Novomeški kandidati so bili Martin Zaletel, Igor Penko, Marijan Špilar, Marjan Potrč in Jelka Hude. Tekmovalno leto pa ni potekalo po pričakovanjih. Marijan Špilar je v vsej sezoni iz tekmovanja v tekmovanje dokazoval, da se razvija v tekmovalca mednarodnega razreda in je končal sezono z najboljšim rezultatom 68,52 metra v metu kopja. Svojo kakovost je potrdil tudi Marjan Potrč, ki je s skokom prek 189 cm postal republiški rekorder v skoku v višino. Igor Penko je bil v dobri formi skozi vse leto, svojega republiškega rekorda v metu krogle pa ni presegel, čeprav se mu je z najboljšim rezultatom sezone v Sloveniji (15,41 m) približal na vsega dva centimetra. 1961
  • 37. 37 Joža Goršin vodi na mitingu ob odprtju stadiona Bratstva in enotnosti leta 1960. Gradnja stadiona Bratstva in enotnosti Dolenjski list 1961 Ta sezona je tudi pokazala, da za dokaj visoko kakovostno ravnijo nekaterih posameznikov ni več dobrih mladincev in mladink. To je pokazalo republiško prvenstvo v Novem mestu, na katerem se nihče od domačih tekmovalcev ni uvrstil med tri najboljše. Ravno nasprotna ugotovitev pa velja za pionirsko atletiko. Izkazalo se je namreč, da je delo z njimi kakovostno, saj so se delu z najmlajšimi posvečali kar štirje mentorji. Ne gre pozabiti ekipnih uspehov novomeških članov in članic v zveznem B programu. Moška ekipa Partizana je drugič zapovrstjo osvojila republiški naslov, ženske pa so pri-stale stopnico niže kot leto prej, bile so druge. Kot bi se razpočil milni mehurček. Tak bi bil lahko uvod v dosežke novomeških atletov za leto 1962. Vsi so pričakovali, da se bo vzpon atletov po zelo uspešnih sezonah 1960 in 1961 nadaljeval, zgodilo pa se je popolnoma drugače. Novomeški atletski delavci so morali začeti vse od začetka. Zakaj? Najboljši atleti Partizana so se odločili, da zapustijo novomeške vrste in se preselijo v ljubljansko Olimpijo iz Ljubljane. Odšli so Špilar, Penko in Potrč, na služenje vojaškega roka pa je skoraj istočasno odšel tudi Zaletel. Ker se je od aktivnega treniranja in tekmovanj začela poslavljati tudi Hudetova, je bilo stanje v klubu zelo težko. Od atletov, ki so vsaj nekaj pomenili v republiškem merilu, je ostal samo Miro Bavdek, ki pa je na članskem prvenstvu Slovenije osvojil drugo mesto v skoku v višino, in zato nastopil tudi v republiški reprezentanci. 1962
  • 38. ZGODOVINA KLUBA Franc Červan v vodstvu na evropskem prvenstvu leta 1962 38 Franc Červan na drugem mestu v Tokiu na olimpijskih igrah leta 1962 1962 Športni delavci v Novem mestu so se spraševali, zakaj je nastal tak razdor v atletskih vrstah. Odgovorov ni bilo treba posebej iskati. V Partizanu je bilo 11 različnih sekcij in zato so bili pri razdeljevanju dotacij prikrajšani v glavnem atleti. Za vso svojo dejavnost v letu 1961 so dobili samo nekaj manj kot 10 000 din, s katerimi pa niso mogli pokriti niti stroškov nastopov na tekmovanjih. Če so tekmovalci hoteli napredovati in se udeleževati zveznih tekmovanj, so morali zapustiti atletske vrste Novomeščanov. Ker je bil Partizan za vse očitno pretesen, se je začelo šušljati o samostojnem atletskem društvu. Novomeščan Franc Červan (član Kladivarja) je to leto mesto na Evropskem prvenstvu v atletiki v Beogradu v teku na 10 000 m osvojil sedmo mesto, kar je bil največji uspeh novomeškega atleta do tedaj, in na balkanskih atletskih igrah pa je bil drugi. Na Balkan-skem krosu je bil tretji. Postavil je tudi jugoslovanski rekord v teku na 10 000 m (29:07,6). Kar se je leta 1962 samo šušljalo, se je marca leto pozneje tudi zgodilo. Atleti so kot sekcija izstopili iz društva Partizan in ustanovili svoj klub – Atletski klub Novo mesto. Ob ustanovitvi kluba so podali svoj načrt dela v prihodnje, ki ni temeljil na iluzijah, temveč na delu, predvsem z najmlajšimi. Ta del atletskega kluba je deloval nemoteno, kot da nerešena vprašanja novomeškega športa nanj niso vplivala. Pionirji, ki so po več tekmovanjih doma nastopili na republi-škem prvenstvu v Novi Gorici, so se domov vrnili z dobro bero uspehov. Osvojili so dve prvi mesti, dvakrat so bili drugi in trikrat tretji ter dokazali, da se novomeški atletiki spet obetajo lepši časi. 1963
  • 39. 39 Dolenjski list Franc Mikec, Ladislav Kotnik, Jože Glonar, Ilija Sljepčević, Majda Sljepčević 1963 Tekmovalno leto so novomeški atleti zaključili z uličnim tekom 29. oktobra v Novem me-stu, na katerem je med članicami zmagala Jelka Hude. Franc Červan je bil v anketi Dolenjskega lista izbran za najboljšega športnika Dolenjske. Franc Červan (član Kladivarja) je na Sredozemskih igrah v teku na 10 000 m osvojil mesto. V izboru Dolenjskega lista je bil preprečljivo izbran za najboljšega športnika Dolenjske. Atletski klub z osamosvojitvijo v finančnem pogledu ni prav nič pridobil. Člani uprave in atleti so morali včasih poseči v svoj žep, da so se lahko udeležili tekmovanj v drugih krajih Slovenije. Tako se je tega leta zgodila tudi ta absurdna situacija, da je klubu pred republiškim prvenstvom pionirjev zmanjkalo denarja in na prvenstvo v Trbovlje sploh niso odpotovali. Tega tekmovanja sicer marljivi atletski zagnanci niso mogli nadomestiti, priredili pa so jih tega leta. Lep napredek pri delu so pokazali Miro Berger, Janez Penca in Vinko Istenič. Omeniti je treba tudi to, da se je v matični klub vrnil Marjan Potrč, ki se sicer z atletiko ni več intenzivno ukvarjal, a je kljub temu v tej sezoni dosegel nekaj lepih rezultatov. Na uličnem teku v počastitev novomeškega občinskega praznika, 29. oktobra, sta zmagala domačina Jože Rogelj in Vinko Istenič. 1964 Lorem ipsum 1966
  • 40. Atleti AK Novo mesto leta 1965: Zdravko Slak, Milan Velkavrh, Slavko Pavlič, Jerman - skrbnik stadiona, Janez Usenik, Stane Jarc, Jože Konda, Jože Guštin 40 Atletski klub Novo mesto (stojijo): neprepoznan, neprepoznan, Slavko Pavlič, Kovačič, Zdravko Slak, neprepoznan, Jenko, Jeraj, Branko Suhy; čepijo z leve: Milan Velkavrh, neprepoznan, Franci Vrček, Bojan Malič, Marijan Špilar, neprepoznan Igor Penko 1964 Kakšno je bilo stanje v klubu po sezoni 1964, nam nazorno pokaže intervju novinarja Dolenjskega lista z gonilno silo atletike v Novem mestu, trenerjem Jožetom Glonarjem: »Kakšno je stanje po odhodu najboljših atletov?« »Imamo le mladino in spet gradimo od začetka, da bi na ta način dvignili atletiko na isto višino kot pred leti. To se bo uresničilo le, če bomo izpopolnili trenerski kader in če bosta Potrču in Špilarju ter meni v delu priskočila na pomoč še Penko in Bavdek, ki sta nam v zadnjih letih že veliko pomagala.« »Kakšni so pogoji za delo in kakšni načrti?« »Tarejo nas materialne težave. Najlepši dokaz za to je, da lani nismo mogli kupiti niti enih šprinteric in smo se le z redkimi posamezniki udeleževali najnujnejših tekmovanj. Pionirji, ki so bili najmarljivejši, niso mogli niti na slovensko prvenstvo v Trbovlje, pa čeprav bi tam nekateri imeli veliko priložnost za dosego najboljših, celo prvih mest. Poudariti velja, da dobivamo donacijo le od občinske zveze za telesno kulturo, ki pa je naravnost malenkostna. Pred dvema letoma smo dobivali 300 do 400.000 din, zdaj pa dobivamo polovico manj, pa že takrat ni bilo mogoče normalno delati. Ta denar nam ne zadostuje niti za najnujnejše potrebe. Ne moremo na tekmovanje, ne moremo si nabaviti opreme …« »Kaj bi bilo po vašem mnenju treba storiti, da bi novomeška atletika dosegla take uspe-he kot nekoč?« »V načrtu imamo predvsem povečanje naših vrst. Prav tako pa tudi letos naše delo pretežno orientiramo na mladino. Predvidoma bo 30 atletov nastopilo na zletu bratstva in enotnosti v Karlovcu, kjer bomo imeli odgovorno nalogo, braniti pred dvema letoma osvojeno prvo mesto. Za kakovosten napredek novomeške atletike ne bi bilo treba veliko storiti. Le sredstva bi morali imeti, vse drugo je v naših rokah. Če bi bili vsi funkcionarji agilni in delavni, če bi se zavedali dolžnosti, če bi vsi, ki se razumejo na atletiko – in teh v Novem mestu ni malo –, kraljici športa posvetili več pozornosti in časa, potem bi novomeška atletika spet prišla na tisto mesto, kot ga je včasih imela. Spet bi rasli novi červani, špilarji, potrči, penkoti, zaleteli, hudetove. V tem primeru bi tudi atletika v Novem mestu opravičila ime – kraljica športa. Potem bi se spet napolnil štadion Bratstva in enotnosti ob mitingih in tekmovanjih, kot se je pred nekaj leti. Potem bi atletika postala šport števila 1.« ZGODOVINA KLUBA
  • 41. Marijan Špilar (v sredini) je na mitingu v Rimu leta 1964 postavil slovenski rekord v metu kopja (73,01 m). Levo je svetovni rekorder Januš Sidl, desno pa Italijan Radman. 41 Slavko Pavlič leta 1965 1964 Franc Červan (član Kladivarja) je na olimpijskih igrah v Tokiu v teku na 10 000 m osvojil 10. mest in svoj jugoslovanski rekord popravil na 29:04,6, v teku na 5000 m pa je nastopil v polfinalu. Tudi nekdanja člana novomeškega kluba Marijan Špilar in Martin Zaletel (tedaj člana Kladivarja) sta bila zelo uspešna. Špilar je vrgel slovenski rekord v metu kopja (73,01 m). Zaletel je postal slovenski prvak v teku na 100 m in 200 m in v skoku v daljino. Ko je v začetku leta klub zapustil tudi Vinko Istenič, ki se je včlanil v Olimpijo iz Ljubljane, atletskim delavcem res ni ostalo drugega, kot to, kar je napovedal Glonar – delo z mladi-no. Mladi atleti, ki so se pridno vrgli na delo, pa so svojim trenerjem z dobrimi rezultati in uvrstitvami poplačali njihov športni entuziazem. Najbolj so napredovali Penca, Močniko-va in Pavlič, ki so nizali klubske rekorde v svojih starostnih kategorijah. Že na slovenskem prvenstvu za pionirje in pionirke so mladi Novomeščani osvojili tri prva, tri druga in dve tretji mesti. Na prvenstvu Slovenije za mlajše mladinke je zmagala Novakova v skoku v daljino, na tekmovanju iste ravni v starejši mladinski kategoriji pa sta osvojila tretji mesti Pavlič v metu kopja in Katja Močnik v teku na 400 metrov. S tem sta se oba uvrstila v mladinsko republiško reprezentanco za nastop na pokalu republik. Za uspešen konec sezone je poskrbel Janez Penca z drugim mestom v skoku v višino in novim klubskim rekordom za mladince, 185 cm. To je bila prva novomeška uvrstitev med prve tri na tekmovanjih zveznega ranga po letu 1959. 1965
  • 42. ZGODOVINA KLUBA (čepijo) 1965 Dolenjski list 42 Ta sezona je pokazala, da je delo v klubu pravilno zastavljeno in da obeta uspehe že v bližnji prihodnosti. Kar se tiče drugega dela, finančnega poslovanja kluba, so člani uprave le upali, da bo nekoč le dovolj dokazovanja odgovornim v občinski telesni kulturi in bodo odprli mošnjo toliko, da bo iz nje pokrita vsaj tekmovalna dejavnost kluba. Franc Červan (Kladivar) je v teku na 10 000 m osvojil drugo mesto na balkanskih atlet-skih igrah. V začetku novega tekmovalnega leta sta se sestri Močnik z republiškega prvenstva v dvorani vrnili z dvema naslovoma prvakinj Slovenije v teku na 600 m. Vso sezono sta bili med najboljšimi Slovenkami v tekih na 400 in 800 m. Razveseljiva je bila ugotovitev, da v Novem mestu raste nov nadarjen rod atletov. Srednješolci in osnovnošolci so se že kar abonirali na najvišja mesta na republiških šolskih tekmovanjih. Poleg tega so pionirji osnovne šole Katje Rupene dosegli velik uspeh z uvrstitvijo na 2. mesto na tekmovanju Malihnovin, osnovnošolskem ekipnem prvenstvu Jugoslavije. Veliko priznanje za novomeško atletiko je bila tudi Bloudkova plaketa, ki jo je za za organizacijo in strokovno delo v šolski telesni vzgoji dobil Jože Glonar. Franc Červan, Marijan Špilar in Martin Zaletel (člani Kladivarja) so v tem letu vnovič dosegali odlične rezultate. Červan je v teku na 10 000 m osvojil 11. mesto na evropskem prvenstvu in 1. mesto na balkanskih igrah ter je še enkrat izboljšal jugoslovanski rekord v teku na 10 000 m (29:00,8). Špilar je osvojil 3. mesto v metu kopja na balkanskem prvenstvu in prvo mesto na prvenstvu Slovenije. Zaletel je postal prvak Slovenije v teku na 200 m. Bralci Dolenjskega lista so za najboljšega športnika Dolenjske izbrali Marijana Špilarja. 1966 Trener Jože Glonar in atleti Marjan Jenko, Primož Jazbec, Janez Penca, Vinko Istenič, Peter Simčič (stojijo), Jože Šlajkovec, Đani Kovačič, Zdravko Slak
  • 43. 43 V začetku leta 1967 je zaradi neurejenih razmer v klubu v Olimpijo iz Ljubljane prestopil tudi takrat najbolj perspektiven atlet Novega mesta - Janez Penca. V prošnji za izpisnico je navedel, da ga klub sploh ne pošilja na tekmovanja njegove ravni. Brez težav ja dobil izpisnico, pa tudi navedeni razlog ni bil izmišljen. Pri izstopu sta se mu pridružila še dva perspektivna tekmovalca – Jože Šlajkovec in Janez Usenik. Kljub finančnim stiskam pa je klub še naprej uspešno nastopal. Mladi atleti so dobro tekmovali po vsej Sloveniji in se vračali s tekmovanj v svojih starostnih kategorijah z dobrimi rezultati in uvrstitvami. Še vedno je bila najboljša atletinja v klubu Katja Močnik, ki je ob koncu sezone oblekla tudi dres z državnim grbom na dvoboju reprezentanc Jugoslavije in Švice v Celju ter v teku na 400 m osvojila zelo dobro tretje mesto. Napredovali pa so tudi drugi, še posebej Zdravko Slak in Branko Suhy, ki sta na prvenstvu Socialistične federativna republike Jugoslavije(SFRJ) za mlajše mladince osvojila srebrni medalji v skoku v višino oziroma metu kopja. In če na koncu dodamo še podatek, da so v tem letu mladi Novomeščani kar osemkrat nastopili v reprezentancah Slovenije, lahko trdimo, da je bila bera tega leta zelo uspešna. Marijan Špilar je bil v anketi Dolenjskega lista izbran za najboljšega športnika Dolenjske. Kot vsa zadnja leta se je tudi v začetku novega tekmovalnega obdobja porajalo vprašanje, kdo bo tokrat zapustil svoj matični klub. Odgovor je prišel kmalu. Prošnjo za izpisnico je dal in jo tudi dobil najperspektivnejši mladinec Zdravko Slak. Uprava kluba je na vse načine poskušala nadarjenim atletom nuditi vsaj minimalne pogoje za delo, a občinska telesnokulturna sfera za to ni imela razumevanja. Dolenjski list Katja Močnik, Franc Červan in Danica Močnik na prvenstvu Slovenije v krosu leta 1967 v Mariboru Vinko Istenič 1967 1968
  • 44. 44 ZGODOVINA KLUBA 1968 Tako je atletskim delavcem kot že tolikokrat doslej ostalo upanje na boljše čase in delo z najmlajšimi. Ko je prišla vest, da bo Novo mesto gostitelj finala tekmovanja Malih novin v atletiki, pa je bil to še dodaten motiv. Na tem tekmovanju, na katerem so pionirji Katje Rupene osvojili že dve drugi in eno šesto mesto, so ti hoteli pokazati kar največ. Načrti se sicer niso izpolnili v celoti, kljub temu pa sta bili ekipni uvrstitvi fantov na četrto in deklet na tretje mesto le lep uspeh. Mnogi posamezniki so v svojih željah zgoreli na tekmovališču. Danica Ferfolja pa je pre-magala sebe in vse tekmice v skoku v daljino ter postala pionirska prvakinja Jugoslavije. Da ima atletika na Dolenjskem svoje pristaše, je potrdila anketa Dolenjskega lista, ki je vsako leto pripravil izbor najboljšega športnika Dolenjske, ki so ga, mimogrede, največ-krat osvojili atleti. Kar štirje atleti so se znašli v deseterici najboljših športnikov področja – Penko, Jakšetova, Virant in Suhy. Novomeščan Marijan Špilar (član Kladivarja) v tem letu osvoji 5. mesto v metu kopja na balkanskem prvenstvu in prvo mesto na prvenstvu Slovenije. Atleti iz Novega mesta so tudi leta 1969 zelo uspešno nastopali na tekmovanjih po Ju-goslaviji. Poudariti je treba izreden uspeh pionirjev osnovne šole Katje Rupene. Ti so se na republiškem prvenstvu izkazali z dobrim posamezniki, ki so ekipo svoje šole pripeljali na tretje mesto. Ker pa so zbrali dovolj točk, so se kot peti uvrstili na finalno tekmovanje Malih novin, ki je bilo tega leta v Nišu. Seveda ni treba posebej poudarjati, kakšne teža-ve so imeli mentorji šolskega športnega društva, da so zbrali in naprosili dovolj denarja za pot ekipe v južno Srbijo. Tam pa so po Cezarjevo »prišli, videli in zmagali«. To je bila krona uspehov novomeške osnovnošolske atletike in najlepša nagrada za neutrudno delo mentorjev Špilarja, Zaletela in Mislejeve. Dodati je treba tudi to, da sta na tem tek-movanju med posamezniki zmagala Tatjana Gazvoda v teku na 60 m in Ivan Blažič v skoku v daljino. 1969 Primož Jazbec, Marjan Hribernik Dolenjski list in Zdravko Slak
  • 45. 45 Zdravko Slak Dolenjski list Seveda to ni bila vsa dejavnost atletov v tej sezoni. Med mladinci sta na vseh tekmova-njih izstopala Meta Zagorc in Kostja Virant. Tega leta sta večkrat nastopila v reprezen-tanci Slovenije. Člani uprave so se s predstavniki kluba iz zahodnonemškega mesta Straubing dogovorili za dvoboj atletskih ekip. Novomeščani, okrepljeni s svojimi nekdanjimi atleti, so zaho-dnonemške vrstnike premagali v Straubingu in Novem mestu. Najbolj pomembna novica tega leta je prav gotovo vrnitev republiškega rekorderja v metu kopja Marijana Špilarja v tekmovalne vrste matičnega kluba, čeprav so bili skoraj vsi uspehi atletov v dolenjski metropoli v zadnjih letih vezani na njegovo delo. Med mladimi so najbolj napredovali Lužarjeva, Sajetova, Jakšetova, Gazvodova ter mladinca Šimunič in Dragaš, ki je bil najuspešnejši Novomeščan na atletskih tekmovanjih tega leta. Bil je med najboljšimi metalci kopja v republiki, še bolj uspešen pa je bil v peteroboju, v katerem je zmagal na prvenstvih mlajših mladincev Slovenije in Jugoslavije. Tekmovalno leto se je končalo s tekom v počastitev novomeškega občinskega praznika, na katerem sta zmagala med moškimi Metod Žužek iz ljubljanske Olimpije in domačinka Tatjana Gazvoda med ženskami. O uspešni sezoni spet priča anketa Dolenjskega lista o izbiri najboljšega športnika Dolenjske, saj so tako med moškimi kot med ženskami med najboljšimi trije atleti. Janez Penca (od leta 1967 član Olimpije) osvoji 8. mesto v teku na 400 m z ovirami na balkanskem prvenstvu in prvo mesto na prvenstvu Slovenije. 1970
  • 46. 46 Že v uvodu v novo sezone je mladinec Milan Šimunič napovedal, da bo kmalu postal eden najboljših slovenskih skakalcev v daljino in troskoku, saj je v tem letu kar na treh prvenstvenih tekmovanjih mladincev dokazal, da je najboljši. V staro formo se je vračal tudi Marijan Špilar, ki je po nekaj letih vnovič presegel mejo sedemdesetih metrov v metu kopja Na finalu republiškega prvenstva v atletiki so učenci OŠ Katje Rupene spet igrali vidno vlogo. Pionirke so bile ekipno tretje, fantje pa so zasedli šesto mesto. Med posamezniki sta največ pokazala Kalčičeva z osvojitvijo zlate medalje v teku na 60 m in Bajer, ki je bil srebrn v troboju. Oba sta bila za uspeh nagrajena z nastopom v republiški pionirski reprezentanci na igrah Alpe Adria. Zadnje tekmovanje so spet priredili v Novem mestu – tokrat odprto prvenstvo Dolenjske, na katerem so se ob maloštevilnih tekmovalcih drugih klubov najbolj izkazali domačini. Leta 1972 sta bili v Novem mestu zgrajeni dve novi šoli in zato so se razšli tudi mentorji atletskih selekcij. Na novo šolo je odšel tudi animator novomeške atletike zadnjih let Marijan Špilar, ki je začel okoli sebe zbirati nove talente. Kmalu se je pokazalo, da je njegovo delo tudi v novem okolju zelo uspešno, saj so se pionirji in pionirke osnovne šole Grm že v prvem letu uvrstili med najboljše v republiki – dekleta so bila druga, fantje pa peti. To pa ni bil edini uspeh atletskega veterana. Po poškodbah in vrnitvi v matični klub je spet nastopil v reprezentanci Jugoslavije v dvoboju z reprezentanco Španije, na katerem je osvojil tretje mesto. ZGODOVINA KLUBA Anton Kraševec, Milan Štupar in Pavel Skok Udeleženci priprav pri Miklavžu na Gorjancih (spredaj): Anton Kraševec, Rafko Križman, Ivan Semec, Milan Štupar, Robert Bartol (zadaj): Davorin Rangus, Darko Cujnik, Rafko Kapš, Edi Kranjčič, Jože Može, Boris Okleščen 1971 1972
  • 47. 47 Vane Keržan predaja štafetno palico Darku Cujniku. Udeleženci metalskega mitinga v Novem mestu leta 1977 1972 Tudi Milan Šimunič je po vrnitvi iz JLA presenetil vse. Na odprtem prvenstvu Dolenjske je v troskoku skočil skoraj 15 metrov in napovedal še daljše skoke. V senci teh uspehov pa so lepe rezultate in uvrstitve beležili tudi kopjaš Cvetkovič, oviraš Nagode in drugi. Janez Penca (član Olimpije) postavi slovenski rekord v teku na 400 m z ovirami (52,4 s). Uspehi atletov pa so le dobili tudi otipljive rezultate v glavah pristojnih na občini, ki so sprevideli, da po stari poti ne sme iti naprej, če ne želijo, da se nedavni neljubi dogodki ne ponovijo. Tudi atleti, ki so v času krize novomeške atletike zapustili domači klub, so se za Špilarjem vračali v svoj matični klub. Tega leta so to storili Igor Penko, Zdravko Slak, Jože Šlajkovec in Anton Kovačič, ki se je v ljubljanski Olimpiji razvil v enega najboljšega srednjeprogašev Slovenije in Jugoslavije. V tej postavi so si Novomeščani obetali večje uspehe. Najuspešnejši tekmovalci med člani v tej sezoni so bili Kovačič, Dragan, Špilar in Gazvoda. Mlajši mladinci so v tem letu zabeležili najuspešnejši nastop na prvenstvu SFRJ. S tek-movanja v Velenju so se vrnili z naslovom prvakov Jugoslavije v štafeti 4 x 100 m, na 4 x 300 m pa so Nagode, Bajer, Križman in Keržan osvojili srebrno medaljo. Med posame-zniki je bil srebrn Vane Keržan v teku na 100 m, Marjan Nagode in Rafko Križman pa sta osvojila bronasti medalji v teku na 300 m z ovirami oziroma troskoku. Vnovič je treba omeniti pionirje OŠ Grm, ki so na prvenstvu osnovnih šol zmagali med pionirji, pionirke pa so bile druge. 1973
  • 48. 48 ZGODOVINA KLUBA Mario Mohorović (levo) zmaguje na Belem kroso v Beogradu 1973 Že samo z naštevanjem največjih uspehov tega leta se lepo vidi, da se je hitro širila baza in dvigala raven kakovosti atletike v Novem mestu. S treniranjem atletov se je poleg Špi-larja vse bolj ukvarjal tudi Janez Penca, ki je uspešno tekmoval za Olimpijo iz Ljubljane in osvojil v teku na 400 m z ovirami 7. mesto na balkanskih igrah in prvo mesto na prven-stvu Jugoslavije in Slovenije ter izboljšal svoj slovenski rekord na 52,3 s. V aprilu so Dolenjci (lahko jih tako imenujemo, ker so v tem času na Dolenjskem edini delujoči atletski kolektiv) nastopili v Reki na ekipnem prvenstvu v skokih. Na tem tekmovanju je za ekipo nastopilo po pet tekmovalcev, katerih nastope so sešteli in izračunali povprečen skok ekipe. V skoku v daljino je bil rezultat Novomeščanov 6,40 m, s katerim so osvojili tretje mesto, v troskoku pa so bili četrti s povprečnim izidom 13,59 m. Za klub, kakršen je bil novomeški, je bil to prav gotovo velik uspeh, ki pa v tej sezoni ni bil edini. Mlajši mladinci v tej sezoni niso več presenetili, bili pa so prav tako uspešni kot leto prej, saj so se Keržan, Križman, Štupar in Kraševec vrnili z državnega prvenstva v Zagrebu s petimi medaljami, Vane Keržan pa je postal prvak Jugoslavije v teku na 300 m. Pionirji so na republiškem prvenstvu to leto dosegli popoln triumf. Brez konkurence so bili tako fantje kot dekleta osnovne šole Grm, za nameček pa jih je nato kar šest zastopalo Slovenijo na pionirskem tekmovanju Alpe Adria. Težko je med njimi izločiti najboljše, a treba je izvzeti Vesno Zaletelj, ki je 300 m pretekla v času novega pionirskega republiškega rekorda (40,0 sekunde). Prvaki Jugoslavije v štafeti 4 x 100 m leta 1973: Rafko Križman, Marjan Nagode, Vane Keržan in Jani Bajer 1974
  • 49. 49 Atletski pokal v Gorici leta 1976 (Polde Bučar predaja štafeto Vojku Dragašu). Lorem ipsum 1966 Udeleženci priprav na Miklavžu. Čepijo z leve: Brigita Papež, Lučka Brulc, Maja Tovšak. Na sredini z leve: Boris Okleščen, Jože Može, Anton Kraševec, Robert Bartol, Edi Kranjčič, Davorin Rangus, Milan Štupar, Janez Penca. Stojijo z leve: Ivan Semec, Darko Cujnik Zadnje tekmovanje sezone je bil kros Dela, na katerem so se trije pionirji in pionirke uvrstili v sam vrh. Mario Mohorović (tedaj član 3. januarja iz Pule) postane prvak Jugoslavije v teku na 1000 m med mlajšimi mladinci. Načrti v novem tekmovalnem letu so bili veliki, a tudi največji optimisti si ne bi upali napovedati tega, kar se je pozneje zgodilo. Pionirji, ki so že po tradiciji osvajali najvišja mesta v republiki, so to znova potrdili in sestavili skupaj skoraj pol republiške reprezentance. Poskrbeli so tudi za popestritev tekmovalnega programa in organizirali dvoboj s pionirsko reprezentanco Ljubljane. V dveh krogih tekmovanja v Ljubljani in Novem mestu so bili Novomeščani prepričljivo boljši. Mladinci so istočasno nastopali na dveh državnih prvenstvih. Mlajši v Kranju, starejši v Beogradu. V Beogradu je zmagala štafeta 4 x 400 m, v Kranju pa višinaš Miloš Šuštar. Lahko pa trdimo tudi, da je bila to sezona Vaneta Keržana. Vse leto je dokazoval, da je kljub mladosti eden najhitrejših Slovencev in Jugoslovanov. Zato ga je selektor državne reprezentance določil za nastop na mladinskih balkanskih igrah, ki so bile tega leta v Karlovcu. Nastopil je v štafeti 4 x 400 m, ki je osvojila zlato medaljo. Za uspeh so bili nagrajeni z nastopom na mladinskem prvenstvu Evrope, na katerem so v času novega mladinskega državnega rekorda osvojili 8. mesto. Žal je Vane zaradi selitve zaprosil za izpisnico. V naslednji sezoni naj bi nastopal v ljubljanski Olimpiji. Janez Penca (član Olimpije) je v teku na 400 m z ovirami na balkanskih igrah osvojil četrto mesto. Zmagal je na prvenstvu Jugoslavije in Slovenije in izboljšal svoj slovenski rekord na 51,7 s. Mario Mohorović (3. januar Pula) je na balkanskih igrah osvojil 7. mesto v teku na 1500 m in 11. mesto v teku na 800 m. Metod Žužek (Olimpija) je osvojil 9. mesto na balkanskih igrah v teku na 3000 m z zaprekami. Marijan Špilar je dobil Bloudkovo plaketo za uspešno pedagoško delo, predvsem v atletiki. 1975
  • 50. 50 Lorem ipsum 1966 ZGODOVINA KLUBA Ekipa atletskega kluba Novo mesto na ekipnih kvalifikacijah leta 1977: Marjan Lapajne, Miloš Šuštar, Edvard Kranjčič, Milan Štupar, Darko Cujnik, Ivan Semec, Jurekovič, Bojan Košmerl, Damjan Žulič, Jože Može, Anton Kraševec, Marijan Špilar; Čepijo: Davorin Rangus, Robert Bartol, Janez Pipan, Slavko Malnar, Dušan Okleščen, Jože Rifelj, nepre-poznan, Rafko Kapš Na občnem zboru ob koncu tekmovalnega leta 1976 so člani atletske sekcije športnega društva Novo mesto izdali svoj prvi bilten, v katerem so zapisali: Atletska sekcija je v tem letu spet dosegla zavidanja vredne uspehe. Množičnost in kvaliteta se v Novem mestu razvijata vzporedno. To nam jamči, da bo tudi nadaljnja pot uspešna. Za uspehe so predvsem zaslužni neutrudljivi atletski trenerji, ki jim ni žal naporov in časa, ki jih pora-bijo za delo z mladino v atletski sekciji. Če damo rezultate pod drobnogled, lahko znova ugotovimo premoč novomeških pionirjev v republiki (kar devet jih je enajstkrat nastopilo na igrah Alpe Adria v slovenskem dresu), mladinci so se vračali z vseh tekmovanj (re-publiških in zveznih) z medaljami. Najboljši mladinec Miloš Šuštar je na mladinskih BAI v Grčiji zastopal domovino v skoku v višino, malo pa je mladincem manjkalo, da bi se prvič v klubski zgodovini tudi oni uvrstili v zvezni ekipni finale (bili so 7.). Vse to je dobra osnova za novo tekmovalno sezono. Janez Penca (Olimpija) osvoji v teku na 400 m z ovirami prvo mesto na prvenstvu Ju-goslavije in Slovenije. Metod Žužek (Olimpija) osvoji 1. mesto na prvenstvu Jugoslavije v teku na 3000 m z zaprekami. Atleti so za pogoje, v katerih so delali, dosegli zares veliko, zato so želeli in tudi z vsemi močmi delali na tem, da bi se tudi na Dolenjskem zgradil moderen atletski objekt s stezo, prevlečeno s tartanom. V biltenu Novomeška atletika za leto 1977 lahko preberemo: Doseženi rezultati nas spodbujajo in silijo k še večji aktivnosti. Ni razlogov, da bi počivali na doseženih rezultatih. V zadnjih letih so nekdaj atletsko nepomembna središča začela hitro napredovati (Nova Gorica, Velenje). Nekatera od njih imajo danes znatno boljše materialne pogoje za delo in se nam vidno približujejo in nas v nekaterih pogledih tudi že prekašajo. Da bi tudi v bodoče držali korak z drugimi, so nam potrebni še novi atletski delavci, širša osnova in boljši materialni pogoji. Predvsem je potrebna čimprejšnja modernizacija atletskega stadiona v Novem mestu. Glede tega lahko sporočim veselo novico. TKS naše občine bo že letos zbrala skoraj polovico potrebnih sredstev. Drugo bo zagotovila prihodnje leto. Izdelani so načrti za rekonstrukcijo, imenovan je gradbeni odbor. Odbor je imenoval štiri komisije, ki že pripravljajo potrebne programe za izvedbo akcije. Vse kaže, da bomo prihodnje leto odprto prvenstvo Dolenjske izvedli že na 1976 1977
  • 51. 51 sodobnih atletskih napravah. Kaj bo pomenilo to za nadaljnji razvoj novomeške atletike, ni treba posebej govoriti. Žal se to ni zgodilo. Modernizacija stadiona pa se je premaknila v naslednje srednjeroč-no Rafko Kapš leta 1977 1977 Mladinsko državno prvenstvo v Osijeku 1976; na sliki sta Anton Kraševec in Milan Štupar. obdobje. Tekmovalci so bili tudi v tej sezoni zelo uspešni. Pionirji so nadaljevali s svojo zmagoval-no potjo, vse bolj pa so napredovali mladinci, ki so na čelu z velikim upom novomeške in slovenske atletike Darkom Cujnikom dosegli največji mladinski uspeh z osvojitvijo 4. mesta na ekipnem prvenstvu Jugoslavije. Seveda so pod vplivom vseh teh uspehov, podkrepljeni z vrnitvijo Janeza Pence med domače tekmovalce, tudi člani poskušali prvič z uvrstitvijo v zvezni ekipni finale. To jim sicer ni uspelo, bili pa so temu zelo blizu. Od rezultatov te sezone moramo poudariti državni rekord vsestranskega Cujnika v pe-teroboju za starejše mladince ter nastopa Rafka Kapša v krosu in Jožeta Riflja v metu kladiva na mladinskih balkanskih atletskih igrah (BAI). Metod Žužek (Olimpija) je osvoji četrto mesto na balkanskih igrah v teku na 3000 m z zaprekami. Mario Mohorović (Olimpija) je nastopil na balkanskih igrah v krosu med mlajšimi člani. Sezono 1978 so atleti v svojem biltenu podrobno opisali. Ker lahko opravičeno trdijo, da sta nenehnemu kakovostnemu vzponu atletike v Novem mestu in uspehom tega leta največ pripomogla prav Cujnik in Penca, preberimo, kaj so zapisali o njenem tekmovalnem letu: Brez dvoma moramo na prvem mestu omeniti dva deseterobojca – Janeza Penco in Darka Cujnika, ki sta na državnem prvenstvu v mnogobojih presenetila vse, ko sta prepričljivo osvojila prvi dve mesti. Nepričakovan je uspeh Pence (doslej smo ga poznali le kot tekača čez nizke ovire), saj je v najtežji atletski disciplini – deseteroboju – zbral 7204 točke in postal državni prvakter dober mesec pozneje tudi peti najboljši mnogobojec Balkana. 1978
  • 52. ZGODOVINA KLUBA Celje 1978: Janez Penca, Ivan Kapš, Jože Može in Polde Bučar 52 Darko Cujnik na finalu pokala Jugoslavije v Sarajevu 1978 Drugi najboljši rezultat novomeških oziroma dolenjskih atletov lanske sezone je prav gotovo mladinski državni rekord Darka Cujnika v deseteroboju (na prvenstvu SFRJ je za Penco zasedel drugo mesto s 7072 točkami), ki je nakazal njegove velike možnosti v tej disciplini, saj je tudi na mladinskem prvenstvu Balkana v atletiki osvojil dve bronasti medalji (v deseteroboju in v metu kopja) in je bil tudi mladinski državni rekorder v metu kopja s 74,54 m. Vse to mu odpira pot med kandidate za Olimpijske igre v Moskvi. Čeprav sta zgoraj navedena predstavljala vrh novomeške atletike, pa v svoji dejavnosti nista bila sama. Poleg njiju sta dres z državnim grbom oblekla tudi Slavko Malnar in Rafko Kapš. Tudi veliki načrti za leto 1978 – nastop v finalu ekipnega prvenstvu SFRJ v atletiki – ni bil odrinjen na stran. Atleti so zbrali kar tisoč točk več kot leto prej, a kljub temu ostali na 8. mestu, brez finala. Metod Žužek, Mario Mohorović in Vane Keržan (člani Olimpije) zabeležijo pomembne uspehe. Žužek osvoji 6. mesto na balkanskih igrah in 1. mesto na prvenstvu Jugoslavije v teku na 3000 m z zaprekami. Mohorović nastopi na balkanskih igrah v krosu (mlajši člani) in Keržan osvoji 1. mesto na prvenstvu Jugoslavije v teku na 200 m (mlajši člani). Načrti in delo brez odstopanj so bili zastavljeni, ko pa se je klub okrepil še z vrnitvijo Keržana in na novo priseljenim Metodom Žužkom, je bilo atletom, atletskim delavcem in vsem, ki se na atletiko razumejo, jasno, da je klub sposoben velikih rezultatov. Ti so se pokazali že na dvoranskem prvenstvu Slovenije in se stopnjevali do republiškega prvenstva v mnogobojih, ki bi ga lahko šteli že za enega od vrhov sezone. Darko Cujnik je v deseteroboju zbral 7551 točk (drugi rezultat vseh časov v SFRJ) in v deveti disciplini tekmovalnega programa izenačil rekord Jugoslavije v metu kopja 79,26 m. 1979