Konferenca Združenja slovenske fotovoltaične industrije 2012

1. Nadaljnji razvoj fotovoltaike v
Sloveniji
mag. Robert Otorepec, podpredsednik
Celje, 17. september 2012

2. Nekaj dejstev:
- fotovoltaika s 1. 7. 2012 ni več najdražji obnovljivi vir energije v Sloveniji
(sončne elektrarne 0,1316 EUR/kWh, biomasa 0,1955 EUR/kWh)
- fotovoltaika je edini obnovljivi vir energije (in tudi edini vir energije nasploh), ki
mu v zadnjih letih cena pada (in to celo zelo strmo pada)
- fotovoltaika bo po vsej verjetnosti v roku 3 do 5 let prvi OVE v Sloveniji, ki ne bo
potreboval več podpor

3. Prepričanje, da so vzrok za strmo rast investicij v sončne elektrarne v zadnjih
dveh letih previsoke podpore in posledično previsoki donosi investitorjev, je
napačno.
Za vse ostale OVE se pri izračunavanju podpor predpostavlja, do morajo dosegati
20 % stopnjo donosnosti na vložena lastna sredstva, za fotovoltaiko pa le 6 %
stopnja donosnosti na vložena lastna sredstva, ker naj bi bila fotovoltaika
najdražji OVE, kar pa danes že ne velja več.
Razlog za strmo rast investicij v sončne elektrarne je v tem, da smo uspeli na tem
področju odpraviti kar nekaj nesmiselnih administrativnih ovir in je zato moč
sončno elektrarno zgraditi v nekaj mesecih po odločitvi za investicijo, pri mali
hidroelektrarni pa to v povprečju traja 7 let. Kakšne težave so imeli in še vedno
imajo investitorji v vetrne elektrarne, verjetno ni potrebno razlagati.

4. Sončno elektrarno je moč postaviti praktično povsod v Sloveniji, pri vseh ostalih
OVE pa se poleg administrativnih in birokratskih ovir srečujemo še z naravnimi
ovirami:
- vodotoki za hidroelektrarne so omejeni, vse več je sušnih obdobij
- za ekonomsko upravičeno izkoriščanje vetra je primernih le nekaj področij v
Sloveniji
- za izkoriščanje geotermalne energije prava tehnologija še ni na voljo in zopet
gre za geografsko omejene lokacije
- biomasa je postala najdražji OVE, s povečevanjem izkoriščanja biomasa pa bo
cena goriva le še rasla
- tudi cena goriva za bioplinarne bo s povečevanjem števila bioplinarn rasla,
poleg tega pa se danes za gorivo v bioplinarnah še vedno v veliki meri uporabljajo
kulturne rastline, ki so hrana za ljudi in živali

5. Dejstvo je torej, da je fotovoltaika, čeprav pri nekaterih najbolj “nebodigatreba”
OVE, praktično edini OVE, ki je sposoben še nadaljnje hitre rasti v naslednjih letih.
Še pomembnejši pa je podatek, da za ta vir energije ne bomo potrebovali
nobenih državnih kreditov in poroštev, ampak v sončne elektrarne investirajo
skoraj izključno zasebno investitorji.

6. Glavni očitek sončnim elektrarnah danes je tudi, da ogrožajo podporno shemo in
da je zato potrebno njihovo rast zmanjšati ali ustaviti.
Res je, da bo v letošnjem in še nekaj naslednjih letih največji delež sredstev za
podpore izplačan investitorjem v sončne elektrarne. Zakaj so tako hitro rasle
ravno investicije v sončne elektrarne smo že pojasnili.
Bo pa za nove sončne elektrarne postavljene v naslednjih letih potrebno
nameniti nižjo podporo kot za ostale OVE, v roku 3 do 5 let pa nove sončne
elektrarne sploh ne bodo več potrebovale podpore.

7. Danes povprečno slovensko gospodinjstvo za prispevek za vse OVE plačuje cca. 1
EUR na mesec, ta prispevek pa je bil junija 2011 celo znižan za 44 %.
Za primerjavo lahko povemo, da v Nemčiji sredstva za OVE na 1 kWh znašajo
približno 0,04 EUR, kar preračunano porabo povprečnega nemškega
gospodinjstva znese cca. 10 EUR na mesec.

10. Glavna razloga, da so v sončne elektrarne na individualnih hišah praktično ne
splača investirati, sta dva:
-neustrezna metodologija za izračun podpor ( višina podpore je ena za vse
elektrarne do velikosti 50 kW, zaradi ekonomije obsega pa je sončna elektrarna
velikosti 49 kW na 1 W cca. 40 % dražja kot 5 ali 10 kW elektrarna)
- stroški priklopa na omrežje in urejanje dokumentacije so skoraj enaki pri
elektrarni velikosti 3 kW ali pri elektrarni velikosti 999 kW. Ti stroški znašajo cca.
4.000 do 5.000 EUR, kar 3 kW sončno elektrarno podraži za več kot 50 %, pri
999 kW elektrarni pa ti stroški elektrarno podražijo le za 0,4 %.

11. V Sloveniji so se v zadnjih letih gradile v glavnem večje sončne elektrarne, saj
sončne elektrarne do 20 kW predstavljajo manj kot 5 % inštalirane moči sončnih
elektrarn v Sloveniji, medtem ko v nekaterih drugih državah prevladujejo.
Z novimi višinami podpor, ki so bile sprejete 1. julija letos, pa so investicije v te
male sončne elektrarne pod 20 % postale povsem nedonosne.
V ZSFI menimo, da to ni prav, saj prispevek za OVE plačujemo vsi porabniki
električne energije v Sloveniji, zato bi bilo potrebno omogočiti, da bi se izplačala
tudi gradnja sončnih elektrarn na individualnih hišah. V tem trenutku je namreč
tako, da lahko v sončne elektrarne investirajo le tisti, ki razpolagajo z veliki
površinami streh in seveda tudi z veliko finančnimi sredstvi, kar pa ni v redu.

12. Predlogi ZSFI Direktoratu za energijo
1. Sprememba velikostnih razredov fotovoltaičnih
naprav
Spremembo velikostnih razredov fotovoltačnih proizvodnih naprav v sledeče
razrede:
• do 20 kW
• nad 20 do 50 kW
• nad 50 do 300 kW
• nad 300 do 1 MW
2. Sprememba še nekaterih ostalih postavk v metodologijo, ki so se v treh letih
tako spremenile, da danes ne ustrezajo več dejanskemu stanju
3. Poenostavitev postopkov in znižanje stroškov priključitve za najmanjše sončne
elektrarne do 20 kW

13. 4. Določitev jasnih pravil za nižanje višine podpor za
naslednja tri leta
V prihodnje ne bo več tako hitrih in nepričakovanih padcev cen fotovoltaičnih
panelov in s tem sončnih elektrarn, kot se je to dogajalo v zadnjih treh letih.
Višine podpor za sončne elektrarne so se v zadnjem času spreminjale vsakih 6
mesecev, s tem da so nove višine podpor bile znane šele 1 mesec pred
uveljavitvijo.
Sedaj pa je možno in potrebno višino odkupnih cen določiti za daljše časovno
obdobje. S tem, ko bodo investitorji, banke, izvajalci, elektro distribucije in vsi
ostali vpleteni vedeli, kaj jih čaka vsaj za leto ali dve naprej, bo vsem lažje, po tudi
rast investicij v sončne elektrarne bo postala bolj enakomerna in predvidljiva.

14. Združenje slovenske
fotovoltaične industrije
Gospodarsko interesno združenje
Kidričeva ulica 25, 3000 Celje
T: 082 802 182; F: 082 802 183
I: www.zsfi.si; E: info@zsfi.si