Doc. dr. Andrej Šorgo Kdaj bomo sprejeli gensko spreminjanje organizmov -- 28. 3. 2012

1. Andrej Šorgo
Kdaj bomo sprejeli gensko
spreminjanje organizmov

2. Izhodiščno vprašanje: Kako vključiti družbeno
znanstvene teme v pouk naravoslovnih predmetov?
Učitelji so ljudje, ki nam pomagajo reševati probleme,
ki jih brez njih sploh ne bi imeli.

3. Družbeno - znanstvene teme
Razlaga dogodka ali procesa je v domeni naravoslovja (science):
sprejem odločitev je povezan z družbeno sprejemljivostjo.
Primeri:
– Okoljske teme
• onesnaževanje okolja, ohranjanje biodiverzitete, raba krajine,
raba virov, klimatske spremembe, itd.
– Biotehnološke teme
• Genski inženiring, kloniranje, gensko spremenjeni organizmi,
itd.
– Teme povezane z zdravjem;
• Gensko zdravljenje, nadomestno materinstvo, sprejemljivost
cepljenja, itd.

4. Svet se spreminja: meja med Haitijem (levo) in
Dominikansko republiko (desno)
Cobb, Charles E. 1987. “Haiti: Against All Odds.” National
Geographic, Vol. 172, No. 5: 645-670. Photo by James Blair

5. Ljudje imajo številne, ne povsem pravilne predstave o
svetu v katerem živimo ali so živeli naši predniki.

6. Sposobnost kritične presoje ni nujno želja vseh
http://www.zlatarstvo-tadina.com/index.php?option=com_content&task=view&id=11

7. Napovedovanje prihodnosti je bilo
vedno nehvaležno dejanje
• “Menim, da je na svetovnem tržišču prostor za
morda pet računalnikov.” (1943)
Thomas John Watson, ameriški industrialec in direktor IBM
• “Ni prav nobenega razloga, zakaj bi si nekdo želel
imeti računalnik doma.” (1977)
Ken Olson, ustanovitelj in predsednik Digital Equipment Corporation
• “640K bi moralo biti dovolj za kogarkoli.” (1981)
William ("Bill") H. Gates, Ustanovitelj Microsofta

8. Napovedovanje prihodnosti je bilo
vedno nehvaležno dejanje
Marburg a. Dr. In der Zukunft; Maribor v prihodnosti

9. Uporaba informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) je
postala nujna sestavina sodobnega izobraževanja
http://universitypressclub.blogspot.com/2009/03/crackdown-on-laptops-in-class.html (19. 6. 2011)

10. Najpomembnejši cilj šolanja je pridobivanje
znanja, ki ga je mogoče meriti.

11. Obstajata dva paralelna svetova
Svet 1: Šola Svet 2: Realnost
Harmonično nihanje

12. Kaj naj vsebuje sodobno
izobraževanje?
• Razvijanje:
– kritičnega razmišljanja in strategij za reševanja
problemov;
– sposobnosti za sodelovanje v mrežah in vodenja z
vplivom;
– agilnosti in prilagodljivosti;
– sposobnosti za dajanje pobud in podjetnost;
– sposobnosti učinkovite ustne in pisne komunikacije;
– znanj potrebnih za dostop do in presojo informacij;
– radovednosti in domišljije.
http://www.21stcenturyschools.com/What_is_21st_Century_Education.htm

13. Ključna točka v razvoju kritičnega (znanstvenega)
razmišljanja je razlikovanje med mnenji in dejstvi?
KUHN D. CHILDREN AND ADULTS AS INTUITIVE SCIENTISTS . PSYCHOLOGICAL REVIEW Volume: 96 Issue: 4 Pages: 674-689 DOI:
10.1037//0033-295X.96.4.674 Published: OCT 1989
Karikatura: http://www.rationalskepticism.org/creationism/overexposure-to-evolution-t24784.html

14. Bistvena razlika je med učenjem o kritičnem
razmišljanju ali učenju kritičnega razmišljanja
• http://davehillonline.com/blog/2011/04/introducing-the-dave-hill-lecture-series-project-a-work-of-great-importance/
• http://www3.ntu.edu.sg/dso/Photo+Gallery/Lecture+Theatre.htm
•http://www.stmarysblog.co.uk/main/wp-content/uploads/2011/08/shepherd-leading-his-sheep.jpg

15. Delitev tem v sklopu izobraževanja
Vrednostno nevtralne teme Teme nabite s čustvi, stališči,
odnosi
http://www.sciencedaily.com/releases/2010/03/100318141620.htm http://nanogeektech.wordpress.com/2008/05/05/breast-feeding-may-
make-you-smarter/

16. Gensko Spremenjeni Organizmi (GSO) – model
za vključevanje družbeno-znanstvenih tem v
izobraževanje
• Njihov razvoj je znanstveno –
tehnološko področje in omejen z
razvitostjo raziskovalne opreme in
znanja.
• Njihova sprejemljivost in uporaba je
družbeno – kulturno pogojena.

17. Razširjenost gensko spremenjenih poljščin (29 držav)
Vsem na svetu so na voljo identične informacije –
odločitve so različne.
http://www.economist.com/blogs/dailychart/2011/02/adoption_genetically_modified_crops

18. Ljudje imajo raznolike predstave o GSO
http://www.worth1000.com/contests/3695/contest

19. …. ali o kloniranju.
http://uncyclopedia.wikia.com/wiki/File:Star_wars-clone_army.jpg
http://michellesblogspot.wordpress.com/tag/dr-evil-and-mini-me/
http://www.fanpop.com/spots/jurassic-park/images/40440/title/jurassic-park-wallpaper

20. V resnici biotehnologija ni nekaj
novega
Definicija (Evropska federacija za biotehnologijo):
Uporaba naravoslovnih znanosti (celične
biologije, fiziologije, mikrobiologije, genetike,
biokemije...) in inženirskih znanosti za
tehnološko izkoriščanje biokultur
mikroorganizmov, tkivnih kultur rastlin in živali,
ter njihovih sestavnih elementov.

21. Vse sorte kulturnih rastlin so gensko
spremenjeni predniki
er Brueghel starejši Pira velja za staro sorto pšenice
525 – 9 September 1569
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/4b/The_Harvesters_by_Brueghel.jpg
http://www.henriettesherbal.com/pictures/p14/pages/triticum-spelta.htm

22. Vse pasme živali so gensko
spremenjeni predniki
http://animalniche.blogspot.com/2009_05_01_archive.html
http://www.akropola.org/zanimivosti/zanimivost.aspx?id=216

23. Trsničarstvo je kloniranje
http://www.toplak-turism.eu/trta.html
http://kmetijskioglasnik.si/nasveti_clanki?stran=571&id=000025931

24. Rastline vzgojene iz tkivnih kultur so povsem
sprejemljive /Ocean Orchids, Dobrovnik
http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/FE3D2C4239E8F29FC125752100374ACE?OpenDocument
http://pharmatips.doyouknow.in/Articles/Pharmacognosy/Plant-Tissue-Culture/Introduction-And-History-Of-Plant-Tissue-Culture.aspx
http://en.wikipedia.org/wiki/File:Plant_Tissue_Culture_Lab_-_Atlanta_Botanical_Garden.JPG

25. Humane tkivne kulture so
neprecenljive v razvoju zdravil
Web of Science: 31.344 zadetkov
http://thebookmarque.blogspot.com/2011/05/ive-been-reading-lot-of-non-fiction.html
http://www.sciencephoto.com/media/214418/enlarge

26. Kloniranje živali je dejstvo.
Kodno ime 6LL3”, ljubkovalno Dolly
http://www.nature.com/scitable/topicpage/gene-expression-regulates-cell-differentiation-931
http://celebrities.beautyhill.com/top-celebrity-insurance-policies.html
http://www.sciencedaily.com/articles/d/dolly_the_sheep.htm

27. Praktično ves insulin na trgu je iz gensko
spremenjene bakterije Escherichia coli.
Ocena: 438 mil. diabetikov v letu 2030

28. Garage biotech: Life hackers (Nature,
2010)
http://www.nature.com/news/2010/101006/full/467650a.html

29. Sintezna biologija zasnovana na
kombinacijah standardnih delov

30. Sintezna biologija za srednješolce

31. 1. nagrada: Bakterija, ki se obarva
rdeče ob prisotnosti kadmija v vodi
http://2011.igem.org/wiki/images/a/a3/2011-HSD-RIHM-Poster.pdf

32. Kompetence so opredeljene kot kombinacija
znanja, spretnosti in odnosov, ustrezajočih
okoliščinam.
Znanje Spretnosti
Odnosi
http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2006:394:0010:0018:SL:PDF

33. Konstruktivistične metode dela
Temeljijo na podmenah:
• ljudje se najbolje učijo, če sami v aktivnem
procesu izgrajujejo lastno znanje;
• predhodno znanje je izredno pomembno, saj
predstavlja osnovo za nadgradnjo in filter za
novo znanje;
• znanja ni moč prenesti z ene osebe na drugo.

34. Učenec mora biti v razredu aktiven.
Učitelj mu mora to omogočiti!
Človek pri fizičnem delu Branje z razumevanjem Kreativno razmišljanje
(snovanje romana v
mislih)
Slike: Mazzini, M.Slovenski odnos do ustvarjalnosti: Kako iz Slovencev spraviti srednji vek? Delo,
Sobotna priloga, 10.10.2009; http://www.mihamazzini.com/slonadom/dom47.htm (12.10.2009)

35. 1. sklop raziskav: povezava med znanjem,
stališči in sprejemljivostjo GSO
• ŠORGO, Andrej, AMBROŽIČ-DOLINŠEK, Jana. The relationship among knowledge of, attitudes toward
and acceptance of genetically modified organisms (GMOs) among Slovenian teachers. Electron. J.
Biotechnol., oct. 2009, vol. 12, no. 3, str. 1-13. http://dx.doi.org/10.2225/vol12-issue4-fulltext-1, doi:
10.2225/vol12-issue4-fulltext-1. [COBISS.SI-ID 17230088],
• AMBROŽIČ-DOLINŠEK, Jana, ŠORGO, Andrej. Odnos študentov razrednega pouka do gensko
spremenjenih organizmov (GSO) = Opinion about genetically modified organisms (GMOs) among
students of elementary education. Acta biol. slov.. *Tiskana izd.+, 2009, vol. 52, št. 2, str. 21-31.
[COBISS.SI-ID 17374728]
• ŠORGO, Andrej, AMBROŽIČ-DOLINŠEK, Jana. Knowlege of, attitudes toward, and acceptance of
genetically modified organisms among prospective teachers of biology, home economics, and grade
school in Slovenia. Biochemistry and molecular biology education. [Print ed.], 2010, vol. 38, no. 3, str.
141-150. http://dx.doi.org/10.1002/bmb.20377, doi: 10.1002/bmb.20377. [COBISS.SI-ID 17617416],
• AMBROŽIČ-DOLINŠEK, Jana, ŠORGO, Andrej. The importance of education of future elementary
teachers about modern biotechnology issues = Pomen izobraževanja bodočih učiteljev razrednega
pouka o biotehnologiji. Acta biol. slov.. *Tiskana izd.+, 2011, vol. 54, št. 2, str. 85-92. [COBISS.SI-ID
18848264]

36. Leto 2008: raziskava na populaciji
učiteljev v osnovnih in srednjih šolah
• ZNANJE: 30 vprašanj, s področja genetike in
biotehnologije.
• STALIŠČA: 28 trditev
• SPREJEMLJIVOST: 17 potencialnih GS
organizmov

37. Trditev
Prav. Ne vem/
Da Ne
odg. prazno
Geni iz bakterij, ki jih
použijemo z jogurtom, se lahko 84 10 79
Ne
vgradijo v celice človeškega 48.6% 5.8% 45.7%
organizma.
Spol otroka je odvisen od 128 25 20
Da
moških spolnih celic. 74.0% 14.5% 11.6%
Deoksiribonukleinska kislina
121 3 49
(DNA) je prisotna le v gensko Ne
69.9% 1.7% 28.3%
spremenjenih organizmih.
Maček lahko oplodi zajkljo,
118 6 49
mladiči pa imajo nato manjša Ne
68.2% 3.5% 28.3%
ušesa.

38. Razmerje med znanjem, stališči/
mnenji in sprejemljivostjo GSO
Znanje
Stališča Sprejemljivost
ŠORGO, Andrej, AMBROŽIČ-DOLINŠEK, Jana. The relationship among knowledge of, attitudes toward and acceptance of genetically
modified organisms (GMOs) among Slovenian teachers. Electron. J. Biotechnol., oct. 2009, vol. 12, no. 3, str. 1-13.
http://dx.doi.org/10.2225/vol12-issue4-fulltext-1, doi: 10.2225/vol12-issue4-fulltext-1. [COBISS.SI-ID 17230088],

39. 2008: Kaj pa študenti – bodoči profesorji biologije,
gospodinjstva ter razrednega pouka? (N = 565; UM, UL,
UP)
ŠORGO, Andrej, AMBROŽIČ-DOLINŠEK, Jana. Knowlege of, attitudes toward, and acceptance of genetically modified organisms
among prospective teachers of biology, home economics, and grade school in Slovenia. Biochemistry and molecular biology
education. [Print ed.], 2010, vol. 38, no. 3, str. 141-150. http://dx.doi.org/10.1002/bmb.20377, doi: 10.1002/bmb.20377.
[COBISS.SI-ID 17617416],

40. Ali so vsi GSO enako sprejemljivi?
ŠORGO, Andrej, AMBROŽIČ-DOLINŠEK, Jana. Knowlege of, attitudes toward, and acceptance of genetically modified organisms among
prospective teachers of biology, home economics, and grade school in Slovenia. Biochemistry and molecular biology education. [Print
ed.], 2010, vol. 38, no. 3, str. 141-150. http://dx.doi.org/10.1002/bmb.20377, doi: 10.1002/bmb.20377. [COBISS.SI-ID 17617416],

41. Sklepi prvega sklopa raziskav
• Znanje o GSO je katastrofalno slabo - le na 13 vprašanj
je pravilno odgovorilo več kakor polovica učiteljev. .
• Prevladujejo odklonilna mnenja
• GSO ne moremo obravnavati kot enotne skupine
temveč vsak tip organizma ali njegove aplikacije
posebej (najbolj sprejemljive rastline, najmanj živali).
• Med znanjem in sprejemljivostjo je le šibka povezava.
• Med znanjem in mnenji je le šibka povezava.
• Obstaja močna povezava med mnenji in
sprejemljivostjo.

42. 2. Sklop: Kaj pa čustva?
• Leto 2009
• 564 vprašalnikov: 341 (60.5%) srednja šola;
223 (39.5%) študentov.
• 10 osnovnih čustev (Izard)
ŠORGO, Andrej, AMBROŽIČ-DOLINŠEK, Jana, TOMAŽIČ, Iztok, JANŽEKOVIČ,
Franc. Emotions expressed toward genetically modified organisms among
secondary school students and pre-service teachers. J. Balt. sci. educ.,
2011, vol. 10, no. 1, str. 53-64. [COBISS.SI-ID 18312456],

43. V1 Nevede ste zaužili obrok v katerem so bila živila pridobljena iz gensko spremenjenih
živali (npr. iz lososa, z genom za hitro rast ali prašiča, z genom, ki v mesu spremeni razmerje
nasičenih in nenasičenih maščob).
Prosimo vas, da jakost odziva, ki bi ga sprožilo vedenje o tem, izrazite z obkrožitvijo
ustreznih vrednosti v tabeli.
Vrednosti so: 0 – 5. 0 = se ne morem opredeliti; 1= ni odziva; 5= najmočnejši odziv.
Použili bi gensko spremenjena živila živalskega izvora Vrednosti
1 Strah 1 2 3 4 5
2 Jeza 1 2 3 4 5
3 Veselje 1 2 3 4 5
4 Gnus 1 2 3 4 5
5 Žalost 1 2 3 4 5
6 Sram 1 2 3 4 5
7 Prezir 1 2 3 4 5
8 Krivda 1 2 3 4 5
9 Presenečenje 1 2 3 4 5
10 Zanimanje 1 2 3 4 5
11 1 2 3 4 5
12 1 2 3 4 5

44. Srednje vrednosti čustvenega odziva
m
m
A
D
G
C
F
S
S
S
n
g
o
y
g
u
d
n
h
o
n
p
u
u
p
n
e
a
e
a
e
a
e
e
e
e
e
J
s
s
s
s
s
s
r
r
r
r
I
r
i
t
t
t
i
l
t
i
t
t
No. Item
prese zanima
strah jeza veselje gnus žalost sram prezir krivda
nečenje nje
Použili bi GS živila živalskega
2.53 2.58 1.27 2.56 2.09 1.46 1.98 1.74 2.90 2.53
izvora
Použili bi GS živila
2.11 2.09 1.31 2.02 1.68 1.35 1.78 1.57 2.62 2.46
rastlinskega izvora
Sobivanje z GS živalmi 1.85 1.96 2.35 1.68 1.87 1.34 1.56 1.53 3.56 3.49
GS rastline, ki bi rastle v vaši
1.84 2.03 1.28 1.67 1.63 1.33 1.70 1.29 2.64 2.64
neposredni bližini
Organ pridobljen iz GS živali. 3.87 2.28 1.97 2.65 2.41 2.00 1.86 1.86 3.44 3.17
Zdravila iz GS kvasovk 2.66 2.21 1.35 2.15 1.72 1.45 1.72 1.46 2.82 2.65
GSi mikroorganizmi v
proizvodnji kemijskih 2.01 1.86 1.29 1.57 1.59 1.35 1.58 1.32 2.63 2.56
substanc
GS organizmi v proizvodnji
1.54 1.50 2.21 1.32 1.38 1.20 1.37 1.21 2.95 3.07
biogoriv
Gensko zdravljenje 3.62 1.70 2.98 1.54 1.98 1.34 1.32 1.65 3.44 3.95
Stik z snovjo pridobljeno iz
1.61 1.52 2.49 1.50 1.37 1.30 1.37 1.35 3.10 3.09
GS rastline

45. Detrended Correspondence Analysis (DCA)
3.0
Fear
Sadness
Guilt Joy
Disgust Interest
Shame
Surprise
Anger
Contempt
-2.0
-1.5 2.5
Figure 1. Detrended correspondence diagram displaying relationship between emotions according to GMOs.
Axes I (69.0%, horizontal) and II (19.1%, vertical) 88.1% of variance explained together.

46. Sklepi 2. sklopa
• GSO s stališča čustvenega odziva ne moremo
jemati kot enotno skupino, temveč moramo
obravnavati vsak primer posebej.
• Le zanimanje in presenečenje sta čustvi, ki sta
bili sproženi v vseh navedenih primerih.
• “Klasična čustva” povezana z GSO (strah,
gnus) niso izražena v vseh primerih rabe GSO.

47. 3. sklop (2010): Povezava med
inteligenco, čustvi in sprejemljivostjo
• N = 123 študentov psihologije (N = 65; 52.8%)
and bodočih učteljev (N = 58; 47.2%). 52
(42.3%) žensk in 71 moških (57.7%).
• ŠORGO, Andrej, JAUŠOVEC, Norbert, JAUŠOVEC, Ksenija, PUHEK, Miro. The
influence of intelligence and emotions on the acceptability of genetically
modified organisms. Electron. J. Biotechnol., 2012, vol. 15, no. 1, str. 1-11, doi:
10.2225/vol15-issue1-fulltext-1.

48. Ni splošno sprejete definicije
inteligence
• Sposobnost za razreševanje novih problemov.
• V raziskavo vključeni: splošna (IQ), verbalna
(VIQ) in procesna (performance) (PIQ)
inteligenca.

49. Razlike med moškimi in ženskami v čustvenem odzivu
Emotions Spol AR. Sr. SD F sig
strah M 24.51 6.639
17.022 .000
F 19.56 6.479
zanimanje M 30.73 7.675
10.033 .002
F 35.37 8.455
žalost M 17.51 7.169
6.232 .014
F 14.40 6.285
jeza M 20.11 7.494
5.813 .017
F 16.77 7.737
veselje M 17.46 5.752
5.817 .017
F 19.92 5.346
gnus M 18.06 6.443
5.325 .023
F 15.31 6.638
prezir M 16.82 6.848
2.786 .098
F 14.71 6.997
presenečenje M 30.25 7.677
1.016 .315
F 31.75 8.722
krivda M 14.21 6.033
.708 .402
F 13.33 5.353
sram M 13.41 4.713
.009 .926
F 13.50 6.214
Sum-Tot-(Abs) M 203.07 42.952
1.020 .315
F 194.62 49.602

50. Korelacije med IQ,VIQ, PIQ , izraženimi čustvi in
sprejemljivostjo med ženskami (N = 52).
IQ VIQ PIQ Čustva
Čustva -.352* -.315* -.261
Sprejemljivost -.165 -.220 -.056 .261
*. Correlation is significant at the 0.05 level (2-tailed).

51. Korelacije med IQ,VIQ, PIQ , posamičnimi čustvi in
sprejemljivostjo GSO (ženske N = 52).
IQ VIQ PIQ sprejemljivost
Strah -.280* -.294* -.121 .432**
Jeza -.261 -.272 -.146 .466**
Veselje -.244 -.084 -.290* -.142
Gnus -.333* -.274* -.266 .391**
Žalost -.239 -.251 -.155 .223
Sram -.391** -.283* -.349* .156
Prezir -.288* -.255 -.229 .348*
Krivda -.363** -.363** -.325* .195
Presenečenje -.213 -.239 -.108 -.002
Zanimanje -.042 -.025 -.036 -.137
*. Correlation is significant at the 0.05 level (2-tailed).
**. Correlation is significant at the 0.01 level (2-tailed).

52. Ugotovitve 3. sklopa
• Zanimanje in presenečenje sta najmočnejša
odziva na GSO (v pozitivni in negativni smeri)
• Jeza, strah, gnus in prezir so čustva ki najbolje
razložijo odklanjanje GSO.
• Ženske z višjo inteligenco bolje sprejemajo GSO.
• Verjetni razlog za višjo stopnjo sprejemljivosti
med ženskami je višja stopnja strateške čustvene
inteligence (sposobnost razumeti in upravljati s
čustvi).

53. Pogled v prihodnost
• Načrtujemo raziskavo, ki bo vključevala več
vrst inteligence (IQ, PIQ, EQ) v povezavi s
čustvi, mnenji, znanjem ter socio-ekonomskim
statusom.
• Vključitev še drugih družbeno-znanstvenih
tem in tehnologij v raziskave.

54. Prihodnost ni odvisna le od količine znanja in
sposobnosti, da ga uporabimo, temveč predvsem od
sposobnosti, da se znebimo predsodkov.

55. Kaj pa možgani?
• Naši možgani niso namenjeni iskanju resnice . .
.
• Trudimo se najti in izbrati informacije, ki
potrjujejo naša mnenja in predsodke.
• Haidt Jonathan (2007). The new synthesis in moral psychology
. SCIENCE, 316, 5827,998-1002. DOI:
10.1126/science.1137651. 2007

56. SKLEPI
Če želimo, da v šolah smiselno poučujemo, o
družbeno-znanstvenih temah ter na osnovi
kritičnega razmišljanja, to ne more potekati
brez vključevanja vrednot in čustev, ki jih
sooblikujejo.

57. Model izobraževanje za modrost (Sternberg 2001)
Splošno dobro
Dobro
V
Adaptacija
R
Presoja odgovorov v E
odvisnosti od konteksta
D
Spreminjanje Selekcija
N
V odnosu do drugih O
Kratkoročna in dolgoročna T
presoja interesov E
intrapersonalno
Teksplicitno in tiho znanje/ praktična
inteligenca
Sternberg RJ, Why schools should teach for wisdom: the balance theory of wisdom in educational settings . EDUCATIONAL
PSYCHOLOGIST Volume: 36 Issue: 4 Pages: 227-245 DOI: 10.1207/S15326985EP3604_2 , 2001

58. Kdaj bomo sprejeli gensko spreminjanje
organizmov?