Priročnik - fitosanitarni predpisi 2009

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Fitosanitarna uprava Republike Slovenije

ZDRAVSTVENO
VARSTVO RASTLIN
Sistem v Republiki Sloveniji kot
članici Evropske unije

Foto: J. Ileršič

Verzija 1.0

Naslov: Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske
unije

Avtorji:

Mojca Celar, Vlasta Knapič, mag. Erika Orešek, mag. Simona Mavsar, Primož Pajk

Uredila: Vlasta Knapič

Izdaja: Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Einspielerjeva 6, SI-1000 Ljubljana,
Slovenija, Telefon: +386 59 15 29 30 Telefaks: 059 15 29 59
http://www.furs.si e-pošta: furs.mkgp@gov.si

Zastopa: vršilka dolžnosti direktorice mag. Katarina Groznik

Naklada: 100 izvodov

Tisk: Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana

Ljubljana, 26. junij 2009

3

Pojasnilo:
Gradivo je namenjeno krepitvi znanja inšpektorjev in pooblaščenih
preglednikov, ki opravljajo fitosanitarne preglede oziroma nadzor
zdravstvenega stanja rastlin, tako tistih prostorastočih kot gojenih.

Poseben poudarek je na poznavanju vsebin nadzora rastlin, s katerimi
se ukvarjajo zavezanci za vpis v register. To so vse pravne in fizične
osebe, ki se ukvarjajo s pridelavo, dodelavo, uvozom ali distribucijo
oziroma s trženjem rastlinskega materiala, zlasti sadik in semena, za
katere je potrebno opraviti uradni fitosanitarni pregled ob uvozu ali v
pridelavi oziroma predelavi in izdati rastlinski potni list ali drugo
ustrezno etiketo oziroma žig v vsaj eni fazi premeščanja znotraj
Evropske unije.

Fitosanitarna uprava RS vodi za take zavezance skladno dva registra:
i. register pridelovalcev, predelovalcev, uvoznikov in distributerjev
(FITO – register), ki ga zahtevajo EU direktive zdravstvenega
varstva rastlin, na podlagi katerega se lahko izdajajo rastlinski
potni listi v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin
(uradno prečiščeno besedilo /ZZVR-1-UPB2/Uradni list RS, št.
62/2007);
ii. register dobaviteljev (SEME – register), ki ga zahtevajo EU
direktive o trženju semenskega in razmnoževalnega materiala,
na podlagi katerega se lahko izdajajo etikete dobavitelja na
podlagi Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin
(uradno prečiščeno besedilo /ZSMKR - UPB 1/Ur.l. RS, št.
25/05).

Čeprav smo zaradi racionalnosti v Sloveniji združili upravljanje obeh
področij, njun nadzor in tudi ravnanje imetnikov rastlin pri izdajanju
etiket s področij obeh zakonov, se v gradivu osredotočamo zlasti na
zahteve predpisov zdravstvenega varstva rastlin, s tem pa na
karantenske škodljive organizme ter na sistem fitosanitarnih spričeval
in rastlinskega potnega lista.

4

Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP,
Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009

Kratice, pogosto uporabljene v gradivu:

EGS – Evropska gospodarska skupnost (od leta 1957 – Rimska pogodba)
ES – Evropska skupnost (od leta 1992 – Maastrichtska pogodba)
FITO – okrajšava za fitosanitarno področje, ki ga opredeljuje ZZVR
FSI – Fitosanitarna inšpekcija
FURS – Fitosanitarna uprava Republike Slovenije
IRSKGH – Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano
MKGP - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
PRA - Pest Risk Analysis; analiza tveganja zaradi škodljivih organizmov
UL – Uradni list
ZZVR – Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (2001)

5

KAZALO

KAZALO

I. FITOSANITARNI PREDPISI – ZDRAVSTVENO VARSTVO RASTLIN .............. 11

1 MEDNARODNA KONVENCIJA O VARSTVU RASTLIN.............................. 11

2 WTO-SPS SPORAZUM................................................................................ 11

3 PREDPISI EVROPSKE UNIJE..................................................................... 12
3.1 Direktiva Sveta 2000/29/ES.......................................................................... 12

4 HORIZONTALNI PREDPISI EU: VARNA HRANA ....................................... 14
4.1 Uradni nadzor hrane in krme ........................................................................ 14
4.2 Evropska agencija za varno hrano ............................................................... 15

5 PREDPISI EU: UVOZ ................................................................................... 18
5.1 Direktiva Komisije 2004/105/ES – model fitosanitarnih spričeval ................. 18
5.2 Direktiva Komisije 98/22/ES o minimalnih pogojih - BiP............................... 18
5.3 Direktiva Komisije 2004/103/ES – pregledi v namembnem kraju ................. 19
5.4 Uredba Komisije 1756/2004/ES – zmanjšana pogostost pregledov............. 19
5.5 Direktiva Komisije 94/3/ES - notifikacije ....................................................... 20
5.6 Direktiva Komisije 2008/61/ES – vnos v znanstvene namene...................... 20

5.7 DEROGACIJE – odstopanja od prepovedi uvoza v EU................................ 20
5.7.1 Uvoz zemlje .......................................................................................... 20
5.7.2 Uvoz lesa iz ZDA in Kanade ................................................................. 21
5.7.3 Uvoz bonsajev iz Japonske in Republike Koreje .................................. 23
5.7.4 Uvoz rastlin jagod iz Južnoafriške republike, Čila in Argentine ............ 23
5.7.5 Uvoz jedilenga krompirja ...................................................................... 24
5.7.6 Uvoz rastlin (cepičev) vinske trte iz Hvaške in Makedonije .................. 26
5.7.7 Uvoz plodov citrusov iz Brazilije ........................................................... 26

6 PREDPISI EU: REGISTRACIJA IN IZDAJANJE RASTLINSKIH POTNIH
LISTOV................................................................................................................ 28
6.1 Direktiva Komisije 92/90/EGS o obveznostih pridelovalcev in uvoznikov..... 28
6.2 Direktiva Komisije 93/50/EGS o določitvi nekaterih rastlin, ki niso navedene v
delu A Priloge V................................................................................................... 28
6.3 Direktiva Komisije 92/105/EGS o določanju stopnje standardizacije za
rastlinske potne liste ............................................................................................ 29
6.4 Direktiva Komisije 93/51/EGS o predpisih za premeščanje prek varovanega
območja ............................................................................................................... 30

6.5 Odločbe Evropske komisije o nujnih ukrepih ................................................ 33
6.5.1 Fitoftorna sušica vejic ........................................................................... 33
6.5.2 Virus Pepino mosaic (PepMV) .............................................................. 35
6.5.3 Kostanjeva šiškarica ............................................................................. 35
6.5.4 Palmov rilčkar ....................................................................................... 36
6.5.5 Viroid vretenatosti krompirjevih gomoljev (PSTVd)............................... 36
6.5.6 Borov smolasti rak ................................................................................ 37
6.5.7 Kitajski kozliček..................................................................................... 38
6.5.8 Borova ogorčica.................................................................................... 40

6


7 NACIONALNI PREDPISI...............................................................................42
7.1 Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1) ...........................................42
7.1.1 Splošne določbe zakona .......................................................................43
7.1.2 Zdravstveno varstvo rastlin....................................................................43
7.1.3 Preprečevanje vnosa in širjenja ter zatiranje škodljivih organizmov......44
7.1.3.1 Seznami, varovana območja, prepovedi in omejitve, register ...........44
7.1.3.2 Mednarodni promet : vnos iz tretjih držav, izvoz in tranzit .................45
7.1.3.3 Premeščanje rastlin in rastlinski potni list ..........................................45
7.1.4 Biotično varstvo rastlin...........................................................................46
7.1.5 Pridobivanje, uporaba in izmenjava podatkov in informacij...................47
7.1.6 Stroški in pristojbine ..............................................................................47
7.1.7 Odškodnine ...........................................................................................48
7.1.8 Javna služba zdravstvenega varstva rastlin ..........................................48
7.1.9 Javna pooblastila...................................................................................49
7.1.10 Društva na področju ..............................................................................50
7.1.11 Strokovni svet za zdravstveno varstvo rastlin........................................50
7.1.12 Pristojnosti državnih organov ................................................................50
7.1.13 Kazenske določbe .................................................................................51

8 NACIONALNI PREDPISI: Uvoz ....................................................................52
8.1 Uredba o določitvi vstopnih mest ..................................................................52
8.2 FITO-pravilnik................................................................................................52
8.3 Pravilnik o pregledih na namembnem mestu ................................................53
8.4 Pravilnik o obveščanju glede zadržanja pošiljk .............................................54
8.5 Pravilnik o vnosu v znanstvene namene .......................................................54
8.6 Pravilnik o pristojbinah ..................................................................................55

9 NACIONALNI PREDPISI: Rastlinski potni list ...............................................57
9.1 Pravilnik o pogojih za registracijo in izdajanje rastlinskih potnih listov ..........57
9.2 Pravilnik o pristojbinah ..................................................................................58
9.3 Pravilnik o varovanih območjih in posebnem nadzoru ..................................58

10 NACIONALNI PREDPISI: Nadzor izbruhov škodljivih organizmov za uradno
izjavo o zdravih rastlinah ......................................................................................59

11 SPREJEMANJE PREDPISOV ......................................................................62
11.1 Sprejemanje predpisov v Evropski uniji.................................................62
11.2 Sprejemanje izvršnih predpisov Evropske komisije...............................63
11.3 Stalni odbor za zdravje rastlin pri Evropski Komisiji ..............................63

II. SPLOŠNI DEL ZDRAVSTVENEGA VARSTVA RASTLIN ...................................67

12 DEFINICIJE V NEPOSREDNI RABI .............................................................67
12.1 Odgovorni uradni organi ........................................................................67
12.1.1 Program za fitosanitarno področje.........................................................68
12.1.2 Izvedba programa za fitosanitarno področje .........................................69
12.2 Fitosanitarni pregled ..............................................................................70
12.3 Fitosanitarno spričevalo.........................................................................71
12.4 Rastlinski potni list .................................................................................72
12.5 Vnos ......................................................................................................72
12.6 Pošiljka in partija....................................................................................72
12.7 Države ...................................................................................................72
12.8 Vstopno mesto.......................................................................................73
12.9 Odgovorni uradni organi pri vnosu ........................................................73

7

KAZALO

12.10 Rastline................................................................................................. 73
12.10.1 Definicija rastlin................................................................................. 73
12.10.2 Rastlinski proizvodi ........................................................................... 74
12.10.3 Nadzorovani predmeti....................................................................... 74
12.11 Škodljivi organizmi ................................................................................ 74
12.12 Seznami škodljivih organizmov in rastlinskega blaga ........................... 75
12.12.1 Škodljivi organizmi, ki se štejejo za posebej nevarne rastlinam in
rastlinskim proizvodom ......................................................................................... 76
12.12.2 Prepoved vnosa in premeščanja rastlin, rastlinskih proizvodov in
drugih predmetov.................................................................................................. 77
12.12.3 Seznam posebnih fitosanitarnih zahtev za vnos in premeščanje ..... 77
12.12.4 Seznam rastlin, za katere je obvezen uradni zdravstveni pregled.... 77
12.13 Premeščanje......................................................................................... 78
12.14 Register ................................................................................................ 78
12.15 Posebne zahteve .................................................................................. 79

13 REGISTRACIJA ........................................................................................... 81
13.1 Zavezanci za vpis v register ................................................................. 81
13.2 Izjeme od vpisa v register ..................................................................... 82
13.3 Pogoji za vpis v register........................................................................ 83
13.4 Obveznosti zavezancev iz registra ....................................................... 85
13.5 Vodenje evidenc na mestu pridelave.................................................... 86
13.6 Prijava pridelave ................................................................................... 86
13.7 Zdravstveni pregledi rastlin na mestu pridelave ................................... 88
13.8 Uradni fitosanitarni pregled na mestu pridelave ................................... 88
13.9 Registracija pridelovalcev jedilnega krompirja ...................................... 89
13.10 Registracija dodelovalcev lesenega pakirnega materiala..................... 90

14 REŽIM PRI UVOZU ...................................................................................... 92
14.1 Izjeme za majhne količine..................................................................... 92
14.2 Prijava za fitosanitarni pregled.............................................................. 93
14.3 Fitosanitarni pregled ............................................................................. 93
14.4 Zahteve med fitosanitarnim pregledom ................................................ 94
14.5 Potrditev ali zavrnitev uvoza ................................................................. 95
14.6 Ukrepi pri uvozu.................................................................................... 95
14.7 Obveščanje........................................................................................... 96

15 REŽIM PRI RASTLINSKEM POTNEM LISTU.............................................. 97
15.1 Uradna etiketa in spremna listina ......................................................... 97
15.2 Dovoljenje za izdajo rastlinskih potnih listov....................................... 100
15.3 Vrste rastlinskih potnih listov .............................................................. 101
15.4 Izdajanje rastlinskih potnih listov ........................................................ 102
15.5 Obveznosti pridelovalcev pri izdaji rastlinskih potnih listov................. 104
15.6 Obveznosti kupcev rastlin glede rastlinskih potnih listov .................... 105
15.7 Zahteve glede označevanja jedilnega krompirja................................. 105
15.8 Zahteve glede označevanja lesenega pakirnega materiala................ 106

III. POSEBNI DEL ZDRAVSTVENEGA VARSTVA RASTLIN................................ 109

16 ŠKODLJIVI ORGANIZMI RASTLIN............................................................ 109
Gospodarski škodljivi organizmi ......................................................................... 109
Nekarantenski nadzorovani škodljivi organizmi.................................................. 110
Karantenski škodljivi organizmi .......................................................................... 110
16.1 Nadzor vnosa škodljivih organizmov .................................................. 113
16.2 Prva kategorija.................................................................................... 115
Primer 1: Borova ogorčica - Bursaphelenchus xylophilus ................................. 115

8


Primer 2: Jesenov krasnik - Agrilus planipennis.................................................116
Primer 3: Kitajski kozliček - Anoplophora chinensis ...........................................117
Primer 4: Azijski kozliček - Anoplophora glabripennis........................................118
Primer 5: Borov smolasti rak - Giberella circinata ..............................................119
Primer 6: Fitoftorna sušica vejic – Phytophthora ramorum ................................120
Primer 8: Zlata trsna rumenica - fitoplazma Grapevine flavescence dorée........123

16.3 Druga kategorija ..................................................................................125
Primer 1: Rumena in bela krompirjeva ogorčica - Globodera pallida, G.
rostochiensis ......................................................................................................125
Primer 2: Kostanjeva šiškarica - Dryocosmus kuriphilus....................................126
Primer 3: Rjavenje borovih iglic - Scirrhia acicola ..............................................127
Primer 4: Rdeča pegavost borovih iglic - Scirrhia pini........................................128

16.4 Tretja kategorija...................................................................................129
Primer 1: Leptonekroza koščičarjev- fitoplazma European Stone Fruit Yellows
(ESFY) ...............................................................................................................129
Primer 2: Šarka – virus Plum pox.......................................................................130
Primer 3: Plodove muhe – Tephritidae...............................................................131
Orehova muha – Rhagoletis completa ...............................................................131

16.5 Četrta kategorija ..................................................................................132
Primer 1:.............................................................................................................133
Ameriški kapar – Diaspidiotus perniciosus.........................................................133
Nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi za gozdne rastline ...................134
16.6 Škodljivi organizmi kot vektorji.............................................................135

17 SUM NA OKUŽBO RASTLIN IN OBVEŠČANJE ........................................136

18 VZORČENJE ZA LABORATORIJSKO ANALIZO .......................................138
18.1 Nov pojav škodljivega organizma ........................................................138
18.2 Potrditev škodljivega organizma..........................................................138
18.3 Objavljanje podatkov o škodljivih organizmih ......................................139

19 OBVLADOVANJE ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV ........................................140
19.1 Fitosanitarni ukrepi na mestu pridelave ob okužbi ..............................140
19.1.1 Tretiranje .............................................................................................140
19.1.2 Uničenje rastlin ....................................................................................141
19.2 Ukrepi pri premeščanju........................................................................141
19.3 Spremljanje škodljivih organizmov ......................................................142
19.4 Posebni nadzor škodljivih organizmov ................................................143
19.5 Rezultati posebnega nadzora..............................................................146

20 UPORABLJENI VIRI ...................................................................................150

DODATKI ............................................................................................................ 153

9

KAZALO

DODATEK 1:
Seznam veljavnih predpisov s področja zdravstvenega varstva rastlin 154
Drugi predpisi 159

DODATEK 2: PRILOGE Direktive 2000/29/ES 160
Priloga I – Škodljivi organizmi (status A1 in A2) 160
Priloga II – Škodljivi organizmi na določenih rastlinah (status A1 in A2) 164
Priloga III – Rastline, katerih uvoz je prepovedan 173
Priloga IV.A.I – Posebne zahteve za uvoz 175
Priloga IV.A.II – Posebne zahteve za pridelavo 210
Priloga V.A – Rastline za uradni pregled v pridelavi in rastlinski potni list 224
Priloga V.B – Rastline za uradni pregled ob uvozu in fitosanitarno
Spričevalo 226
Povzetek posebnih zahtev za določene rastline in njihove
škodljive organizme, ki so na seznamu varovanih območij kot
jih določa Uredba Komisije (ES) št. 690/2008 229

DODATEK 3: Rastline, ki jih mora pri premeščanju ali trženju v EU spremljati
RPL oz. etiketa dobavitelja / potrdilo dobavitelja / uradne etikete 232

DODATEK 4: Seznam nekaterih karantenskih škodljivih organizmov iz
prilog Direktive 2000/29/ES in pomembenjših nekarantenskih
reguliranih škodljivih organizmov 238

DODATEK 5: Seznam pooblaščenih laboratorijev 245

10


I. FITOSANITARNI PREDPISI – ZDRAVSTVENO
VARSTVO RASTLIN

V nadaljevanju so povzete vsebine nekaterih predpisov, ki jih lahko podrobneje
spoznate s pomočjo spletne strani http://www.furs.si, seznam nacionalnih predpisov pa
je tudi v dodatku št. 1 k temu gradivu.

1 MEDNARODNA KONVENCIJA O VARSTVU RASTLIN

Republika Slovenija je ratificirala revidirano besedilo Konvencije o varstvu rastlin z
Zakonom o ratifikaciji Konvencije o varstvu rastlin (spremenjene) (Uradni list RS, št.
84/00 - Mednarodne pogodbe, št. 23/00). Od tedaj tudi aktivno sodeluje pri oblikovanju
in sprejemanju standardov na področju varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, ki
imajo lahko znaten vpliv na mednarodno trgovino z rastlinami in rastlinskimi proizvodi.
Vlada Republike Slovenije je dne 22.03.2006 s sklepom št. 50102-10/2006/3
imenovala Fitosanitarno upravo Republike Slovenije pri Ministrstvu za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano kot uradno državno kontaktno točko za izvajanje konvencije in
Vlasto Knapič kot prvo predstavnico Republike Slovenije v Komisiji za fitosanitarne
ukrepe (CPM), ki sprejema mednarodne standarde s področja Konvencije za varstvo
rastlin. Sicer je Slovenija sodelovala na zasedanjih Začasne komisije za varstvo rastlin
od leta 1999 dalje.
Več informacij o delovanju konvencije za varstvo rastlin - IPPC - najdete na spletni
strani: https://www.ippc.int/IPP/En/default.jsp.

2 WTO-SPS SPORAZUM

Zakon o ratifikaciji Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske
organizacije - Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov (Uradni list RS
št.36/95-MP, št.10/95)

Svetovna trgovinska organizacija (World Trade Organisation, WTO), ki ima 149 držav
članic, ima zaradi velikega prometa z živalskimi in rastlinskimi proizvodi interes za
predhodno ureditev pogojev za trgovanje med državami, da te po nepotrebnem ne
ovirajo proste trgovine. Svetovna trgovina je med leti 1950 in 2000 narastla za 22-krat.
Ob tako intenzivnem trgovanju pa je verjetnost za prenos nalezljivih živalskih bolezni in
karantenskih rastlinskih škodljivih organizmov zelo velika.

Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov tako dovoljuje ovire v trgovini z
rastlinskim in živalskim blagom (npr. prepoved uvoza, uvoz pod posebnimi zahtevami),
če so takšni ukrepi strokovno upravičeni.

Pri tem upošteva mednarodne konvencije, kot je IPPC, in veljavne mednarodne
standarde. Sporazum določa, da mora vsaka država članica predhodno obvestiti o
ukrepih, ki jih namerava sprejeti (SPS notifikacija), da so mogoča predhodna vprašanja
ter presoja, ali so ukrepi razumni ter sprejeti na temelju znanstvene ocene tveganja in
zato strokovno upravičeni. Če se katerakoli druga država ne strinja s predlaganimi
ukrepi, lahko vloži ugovor na predlog predpisa. Če se državi ne moreta sporazumeti,
lahko sprožita WTO postopek arbitraže.

11

PREDPISI EVROPSKE UNIJE

3 PREDPISI EVROPSKE UNIJE

Izmed številnih uredb, direktiv in odločb, ki tvorijo režim zdravstvenega varstva rastlin v
Evropski uniji, so izbrani zlasti tisti predpisi EU, ki urejajo uvoz ter registracijo in
rastlinski potni list ter s tem povezane določbe.
Predpise lahko izdajajo Evropski parlament, Svet EU in Evropska komisija. Objavljajo
se v uradnem listu Evropske unije, tudi v slovenskem jeziku.

Generalno velja, da EU uredbe in odločbe veljajo po objavi z navedenim datumom
uveljavitve, in sicer:

– uredbe in odločbe veljajo neposredno za vse države članice EU

– direktive določajo minimalne zahteve, ki jih mora izpolniti vsaka država članica
EU, ko določbe direktive prenaša v nacionalne predpise.

Za izvajanje določenih uredb in odločb EU je potrebno v nacionalnih predpisih določiti
vsaj pristojne organe. Pogosto pa zlasti odločbe o nujnih ukrepih, ki se nanašajo na
ozemlje Republike Slovenije, prenesemo v izvajanje s pravilnikom.

3.1 Direktiva Sveta 2000/29/ES

Celoten naslov:

Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu
organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu
širjenju v Skupnosti (UL L 169, 10.07.2000, p. 1–112, spremenjena z direktivami:
2001/33/ES, 2002/28/ES, 2002/36/ES, 2002/89/ES, 2003/116/ES, 2003/22/ES,
2003/47/ES, 2004/102/ES, 2004/31/ES, 2004/70/ES, 2005/15/ES, 2005/16/ES,
2005/77/ES, 2006/14/ES, 2006/35/ES, 2007/41/ES, 2008/64/ES, 2008/109/ES,
2009/7/ES.

Direktiva 2000/29/ES je glavna direktiva na področju zdravstvenega varstva rastlin: vse
ostale direktive Sveta in direktive Komisije so ji podrejene. V slovenski pravni red RS je
prenesena z Zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1), Pravilnikom o ukrepih
in postopkih za preprečevanje vnosa in širjenja škodljivih organizmov rastlin, rastlinskih
proizvodov in nadzorovanih predmetov (FITO-pravilnik) ter Pravilnikom o pristojbinah
na področju zdravstvenega varstva rastlin.
Direktiva 2000/29/ES ureja zaščitne ukrepe proti vnosu organizmov, ki so škodljivi za
rastline ali rastlinske proizvode, v države članice iz drugih držav članic ali iz tretjih
držav (vključno s španskimi in francoskimi kolonijami). Določa, da mora vsaka država
članica ustanoviti ali imenovati en sam osrednji organ, ki je pod nadzorom nacionalne
vlade in je odgovoren za usklajevanje in stike v zadevah, ki se nanašajo na zdravje
rastlin v smislu te direktive. To naj bi bila uradna služba za varstvo rastlin,
ustanovljena po Mednarodni konvenciji o varstvu rastlin (IPPC). V Sloveniji ZZVR-1
določa, da je osrednji organ Fitosanitarna uprava RS, v uradno službo pa se štejejo še

12


pristojni organ za inšpekcijsko nadzorstvo (fitosanitarna in gozdarska inšpekcija
IRSKGH) ter pravne osebe, ki so izvajalci javnih pooblastil in izvajalci javne službe
zdravstvenega varstva rastlin.
Direktiva 2000/29/ES določa sezname škodljivih organizmov, za katere je znano, da
pomenijo nevarnost povzročitve velike ekonomske škode, zato predpisuje omejitve pri
vnosu na ozemlje EU glede na nevarnost za zdravje posameznih vrst rastlin ter
izvajanje stalnega nadzora (t.i. karantenske liste).
Določa tudi seznam rastlin, ki jih je zaradi možnosti prenosa bolezni in škodljivcev
prepovedano vnašati iz tretjih držav, ter obvezno izdajo dokumentov, ki potrjujejo, da
so rastline in rastlinski proizvodi zdravi oziroma so drugi predmeti brez škodljivih
organizmov (dokumenti, kot so: fitosanitarno spričevalo, rastlinski potni list, uradni žig).
Direktiva 2000/29/ES se zlasti pri vsebini seznamov v prilogah pogosto spreminja.
Nastala je kot prečiščena verzija predhodne direktive 77/93/ES in njenih 48 sprememb.
V letih 2000-2008 se je 18-krat spremenila, od tega je postopkovne spremembe
vsebine prinesla le direktiva Sveta 2002/89/ES (postopki ob uvozu, fitosanitarne
pristojbine).
Prvotno je bila vsebina seznamov iz prilog I do V objavljena v FITO-pravilniku, zadnja
leta pa zlasti zaradi pogostih sprememb prečiščene sezname škodljivih organizmov,
posebnih zahtev in rastlin sprejme direktor FURS s sklepom in postanejo neposredno
veljavne po objavi direktive v v uradnem listu EU. Seznami so sproti posodobljeni na
spletni strani FURS.

Direktiva 2000/29/ES dopušča tudi nekaj izjem pri prepovedih vnosa:
V prilogah navedene škodljive organizme, ki jih je sicer prepovedano vnašati, je
dovoljeno vnesti in uporabiti za raziskovalne namene ali pa je dovoljeno vnesti
rastline, ki lahko širijo škodljive organizme, v raziskovalne ali žlahtniteljske namene
(pogoje za vnos predpisuje direktiva 95/44/ES in Pravilnik o pogojih za uvoz ali
premeščanje določenih škodljivih organizmov, rastlin, rastlinskih proizvodov in
nadzorovanih predmetov za poskusne, raziskovalne ali razvojne namene in za delo pri
žlahtnjenju rastlin). Znanstvene in raziskovalne organizacije morajo izpolnjevati
določene pogoje za ravnanje s karantenskimi organizmi in za vsak vnos pridobiti
dovoljenje FURS.
Rastline in rastlinski proizvodi, ki lahko širijo škodljive organizme in so na seznamu III,
je dovoljeno vnesti, če Evropska komisija v soglasju s Stalnim odborom za zdravstveno
varstvo rastlin izda odločbo o posebnih zahtevah za vnos (derogacije), kot so na
primer:
– rastline jagod Fragaria L. iz Argentine, Čila in Južne Afrike;
– rastline vinske trte Vitis L. iz Hrvaške in Makedonije;
– semenski krompir Solanum tuberosum L. iz Kanade;
– jedilni krompir Solanum tuberosum iz Egipta in Kube;
– bonsaji Chamacyparis Spach, Juniperus L. in Pinus L. iz Koreje in Japonske;
– les hrasta Quercus L., hlodi z lubjem iz ZDA;
– les iglavcev iz Kanade in ZDA;
– les Thuja L. iz ZDA in Kanade.

V primerih vnosov na podlagi gornjih derogacij FURS odobri obrate, ki pridobijo
registracijsko številko, in individulano določi izpolnjevanje posebnih zahtev za vnos.

13


4 HORIZONTALNI PREDPISI EU: VARNA HRANA

Predpisi o varni hrani zasledujejo enega ali več splošnih ciljev visoke ravni varovanja
življenja in zdravja ljudi, varstva interesov potrošnika, vključno z dobrimi poslovnimi
običaji v prometu z živili in krmo ob upoštevanju varovanja zdravja in dobrobiti živali,
zdravja rastlin in okolja.
Predpisi o varni hrani naj bi hkrati zagotovili prost pretok živil in krme, ki se pridelujejo
ali dajejo v promet v Evropski skupnosti po splošnih načelih in zahtevah skupnega trga.
Čeprav na prvi pogled med zdravstvenim varstvom rastlin in varno hrano ni
neposredne povezave, je sistem na obeh področjih urejen po enakih principih:
- neodvisno ocenjevanje tveganja (PRA),
- predpisani ukrepi za obvladovanje tveganja, vključno z mednarodno trgovino,
- načrt ukrepov s korektivnimi ukrepi, ko »gre kaj narobe«,
- registracija obratov pri pristojni oblasti na podlagi pisne prijave (FITO-register),
- odobritev dejavnosti po prejemu pisne vloge ter predhodnem obisku in pregledu
obrata (npr. za izdajanje rastlinskih potnih listov),
- inšpekcijski nadzor registriranih obratov,
- sistem kakovosti v uradnih laboratorijih in organih nadzora (ISO 17025),
- nacionalni monitoringi za obvladovanje tveganja (posebni nadzori),
- sistem zgodnjega obveščanja o novih nevarnostih (Alert lista),
- sistem obveščanja o neskladnostih (Europhyt).

4.1 Uradni nadzor hrane in krme

Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o
izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi
in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL EU L 191,
28.5.2004, s. 1).

Uredba 882/2004 o uradnem nadzoru hrane in krme je podlaga za vključitev področja
zdravstvenega varstva rastlin v skupni okvir uradnega nadzora v državah članicah, in
sicer za nadzor zdravja rastlin, ki poteka v skladu z direktivo 2000/29/ES ter uredbo št.
882/2004/ES, tako da določa pripravo in izvedbo enotnega večletnega nacionalnega
načrta uradnega nadzora (MANCP: multi-anual-national-control-plan). Tak program je
bil v Sloveniji prvič pripravljen za obdobje 2007/2009 in vključuje zdravstveno varstvo
živali in rastlin ter nadzor varne hrane in krme. O izvedbi MANCP je potrebno pripraviti
letna poročila, kjer se:
- ovrednoti izvajanje uradnega nadzora in stanje skladnosti,
- naredi analiza skladnosti in
- navede ukrepe za zagotavljanje učinkovitosti uradnega nadzora.

Ker področje zdravstvenega varstva rastlin vstopa v verigo varne hrane »od vil do vilic«
kot serija preventivnih ukrepov, ki škodljivim organizmom preprečujejo vnos in s tem
zlasti manjšajo rabo fitofarmacevtskih sredstev in možnosti njihovih ostankov, veljajo
zanj le nekatere določbe uredbe 882/2004:

1. Člen 41 (načrt MANCP): da bi dosegli učinkovito izvajanje člena 17(2) uredbe
178/2002 za zdravje živali (da vzdržujejo sistem uradnega nadzora in izvajajo primerne
ukrepe, vključno s seznanjanjem javnosti o varnosti in zdravstveni ustreznosti živil in

14


krme) in člena 45 uredbe 882/2004 o nadzoru nacionalnih organov s strani Urada za
hrano in veterino Evropske komisije (FVO profil pristojnoh organov države), je treba
pripraviti en sam celovit večletni nacionalni načrt nadzora.

2. Člen 42(1) (Načela priprave MANCP) DČ morajo:
- pripraviti večletni nacionalni načrt nadzora
- ga sproti dopolnjevati v luči razvoja in odkritij
- poslati Komisiji na zahtevo zadnjo verzijo plana.

3. Člen 42(2) točke (a), (b), (c), (d), (e); točka 2 določa, da mora vsak večletni
nacionalni načrt nadzora vsebovati splošne informacije o strukturi in organizaciji
sistema nadzora hrane in krme, kot tudi zdrastvenega varstva živali (za rastline se
smiselno prilagodi), zlasti:
- strateške cilje načrta in način postavljanja prioritet nazora in porabe sredstev za
dosego teh ciljev
- kategorizacijo tveganja zadevnih aktivnosti
- imenovanje pristojnih organov in določitev njihovih nalog na centralni, regionalni
in lokalni ravni ter sredstvih, ki jih imajo na razpolago ti organi
- splošno organizacijo in upravljanje uradnih nadzorov na nacionalni, regionalni in
lokalni ravni, vključno z uradnim nadzorom v posamičnih organizacijah.
- Sistem nadzora, ki se uveljavi v različnih sektorjih in koordinacija med različnimi
službami, pristojnimi za uradni nadzor v teh sektorjih.

4. Člen 42(2) točka (f) velja v povezavi s pristojnimi uradnimi organi po direktivi
2000/29/ES: »(f) Kjer je primerno, podelijo te naloge nadzora drugim nadzornim
organom«.

5. Člen 42(2) točka (h) »usposabljanje osebja v skladu s členom 6 uredbe 882/2004«
velja za namene načrtovanja usposabljanja v povezavi te določbe 6. člena 888/2004 in
zahteve po usposabljanju po direktivi 2000/29/ES.

6. Člen 42(2) točka (i) in (j) za »ureditev postopkov dokumentacije v skladu členoma 8
in 9 uredbe 882 in organizacija načrta ukrepov (contingency plan) za živali ali bolezni,
ki se prenašajo s hrano, kontaminacije hrane in druga tveganja za zdravje ljudi« NE
veljata neposredno, ampak se uporabljajo zahteve po mednarodnem standardu ISPM
št. 9 in konvenciji IPPC.

7. Člen 42(2) točka (k) NE velja neposredno, ampak se uporabljajo zahteve za
medsebojno pomoč (cooperation and mutual assistance) po direktivi 2000/29/ES.

4.2 Evropska agencija za varno hrano

Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o
določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije
za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL EU L 31, 1.2.2002, str. 1–
24)

Z utemeljitvijo, da postajajo znanstvena in strokovna vprašanja v zvezi z varnostjo živil
in krme čedalje bolj pomembna in zapletena, je bila s to uredbo ustanovljena Evropska
agencija za varno hrano (EFSA s sedežem v Parmi), ki naj bi okrepila sedanji sistem
znanstvene in strokovne podpore politiki.

15


Za znanstveno mnenje in nasvete agencije EFSA skrbijo znanstveni svet in devet
znanstvenih odborov, od katerih je vsak pristojen za specifično področje ocenjevanja
tveganja. Znanstveni svet usklajuje delovanje znanstvenih odborov in se ukvarja z
vprašanji, ki zajemajo več področij in se tičejo vseh (npr. metodologija za oceno
izpostavljenosti).

Ocene tveganj zagotavljajo odgovornim za obvladovanje tveganja (institucije EU, ki so
politično odgovorne, tj. Evropska komisija, Evropski parlament in Svet) trden
znanstveni temelj za določanje politično usmerjene zakonodaje ali ureditvenih ukrepov,
ki so potrebni za zagotavljanje visoke stopnje varstva potrošnikov glede varnosti hrane.

Znanstveni odbori agencije EFSA, ki se ukvarjajo z ocenami tveganja, so odbori za:
– zdravje in dobrobit živali;
– onesnaževala v živilski verigi;
– biološke dejavnike tveganja;
– dodatke in proizvode ali snovi, ki se uporabljajo v živalski krmi;
– zdravje rastlin,
– proizvode za varstvo rastlin in njihove ostanke;
– gensko spremenjene organizme;
– dietetične izdelke, prehrano in alergene;
– aditive za živila, arome, pomožna tehnološka sredstva in snovi, ki pridejo v
stik z živili.

Agencijo vodita izvršilni direktor in Upravni odbor, ki šteje 14 članov in jih imenuje Svet
po posvetovanju z Evropskim parlamentom. Od junija 2007 je član upravnega odbora
dr. Milan Pogačnik.

Posvetovalni forum EFSA sestavljajo predstavniki pristojnih služb v državah članicah,
ki izvajajo podobne naloge kot agencija. Vsaka država članica imenuje po enega
predstavnika in njegovega namestnika. Predstavnica Slovenije je Ada Hočevar-Grom z
Inštituta za varovanje zdravja. Od leta 2008 deluje tudi posvetovalni forum za zdravje
rastlin, v katerem je slovenska predstavnica Katarina Groznik.

Na podlagi splošnih načel zakonodaje o varnosti hrane je agencija prevzela vlogo
neodvisnega znanstvenega referenčnega središča pri presoji tveganja in tako prispeva
k zagotavljanju nemotenega delovanja notranjega trga. Od agencije se lahko zahteva,
da poda mnenje o spornih znanstvenih vprašanjih ter na ta način institucijam Evropske
skupnosti in držav članic omogoči sprejetje odločitev za obvladovanje tveganja na
podlagi prejetih informacij, ki so potrebne za zagotavljanje varnosti živil in krme, kar
hkrati pomaga pri preprečevanju drobitve notranjega trga z novimi neupravičenimi in
nepotrebnimi ovirami za prost pretok živil, krme ter rastlin in rastlinskih proizvodov.

Agencija je neodvisen znanstveni vir svetovanja, informacij in sporočil o tveganjih za
povečanje zaupanja potrošnika. EFSA skrbi za povečanje usklajenosti med področji
nalog ocene tveganja, obvladovanja tveganja in obveščanja o tveganjih, zato krepi
povezavo med odgovornimi za oceno tveganja in odgovornimi za obvladovanje
tveganja, zlasti z Evropsko komisijo in Stalnim odborom za zdravje rastlin.

EFSA da izčrpno, neodvisno znanstveno mnenje glede varnosti in drugih vidikov verige
preskrbe s kakovostnimi živili in krmo, kar so za agencijo pristojnosti na zelo širokem

16


področju. Te pristojnosti vključujejo tudi vprašanja, ki imajo neposreden ali posreden
vpliv na verige preskrbe z varno hrano in krmo, zdravje in dobrobit živali in zdravje
rastlin. Uredba pravi, da je treba zagotoviti, da je težišče dela agencije na varnosti živil,
zato je treba njene naloge v zvezi z vprašanji zdravja in dobrobiti živali ter zdravja
rastlin, ki niso povezana z verigo preskrbe z varnimi živili, omejiti na dajanje
znanstvenih mnenj.

Znanstveni odbor za zdravje rastlin je bil ustanovljen z uredbo Komisije 575/2006, ki
je dopolnila uredbo 178/2002. Njegovo osnovno poslanstvo je ocena tveganja zaradi
rastlinskih škodljivih organizmov. V letu 2009 je dr. Gregor Urek postal prvi član tega
odbora iz Slovenije.

Uredba 178/2002 določa, da kadar obstajajo mednarodni standardi ali se jih kmalu
pričakuje, se pri razvoju ali prilagoditvi predpisov o varni hrani ti upoštevajo, razen če
so taki standardi ali njihovi pomembni deli neučinkovito ali neprimerno sredstvo za
izpolnjevanje legitimnih ciljev predpisov o varni hrani ali če obstajajo znanstveni razlogi
proti ali če privedejo do drugačne ravni varovanja, kakor je v Skupnosti določena kot
primerna. Tako se na področju zdravstvenega varstva rastlin uporabljajo
mednarodni standardi za fitosanitarne ukrepe v okviru konvencije IPPC:
– ISPM 2: Smernice za analizo tveganja zaradi škodljivega organizma (PRA),

– ISPM 11: Analiza tveganja zaradi karantenskega škodljivega organizma vključno
z analizo tveganja za okolje in zaradi živih genetsko spremenjenih organizmov,

– ISPM 21: PRA za nadzorovane nekarantenske škodljive organizme.

17


5 PREDPISI EU: UVOZ

Fitosanitarni predpisi se usklajujejo s carinskim sistemom, zato glavna direktiva
2000/29/ES navaja carinske uredbe, ki pridejo v poštev pri izvajanju postopkov. Za
iskanje carinskih kod, pod katerimi poteka promet z različnim blagom, je zelo uporaben
sistem TARIC, ki ga najdete na spletni strani tudi v slovenščini:
http://ec.europa.eu/taxation_customs/dds/tarhome_sl.htm.

5.1 Direktiva Komisije 2004/105/ES – model fitosanitarnih
spričeval

Celoten naslov:

DIREKTIVA KOMISIJE 2004/105/ES z dne 15. oktobra 2004 o določitvi modelov
uradnih fitosanitarnih spričeval oziroma spremnih fitosanitarnih spričeval za nadaljnji
izvoz rastlin ter rastlinskih in drugih povezanih produktov iz tretjih držav, ki so navedeni
v Direktivi Sveta 2000/29/ES (UL L 319, 20.10.2004, p. 9–14)

Direktiva določa, da pri uvozu pošiljk iz tretjih držav države članice EU priznavajo le
tista spričevala, ki so skladna z modelom fitosanitarnega spričevala in fitosanitarnega
spričevala za ponovni izvoz iz te direktive, in ki so izpolnjena v skladu z mednarodnim
standardom za fitosanitarne ukrepe FAO-ISPM-12 in mednarodno konvencijo za
varstvo rastlin IPPC.

5.2 Direktiva Komisije 98/22/ES o minimalnih pogojih -
BiP

Celoten naslov:

DIREKTIVA KOMISIJE 98/22/ES z dne 15. aprila 1998 o minimalnih pogojih za
opravljanje zdravstvenih pregledov rastlin v Skupnosti in sicer tistih rastlin, rastlinskih
proizvodov in drugih predmetov, ki prihajajo iz tretjih držav in za katere se zdravstveni
pregledi opravljajo na mestih inšpekcijskih pregledov, ki niso v kraju destinacije (UL L
126, 28.04.1998, p. 26-28)

Direktiva določa minimalne pogoje za vstopna mesta, kjer se opravljajo fitosanitarni
pregledi pošiljk rastlin iz tretjih držav. Pogoji se nanašajo tako na uradno osebje, ki
mora biti strokovno in tehnično usposobljeno ter imeti določena pooblastila, kot tudi na
tehnično opremljenost objektov, ki morajo zadoščati za preglede in odvzem vzorcev.

18


5.3 Direktiva Komisije 2004/103/ES – pregledi v
namembnem kraju

Celoten naslov:

DIREKTIVA KOMISIJE 2004/103/ES z dne 7. oktobra 2004 o preverjanjih identitete in
zdravstvenih pregledih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, naštetih v
delu B Priloge V k Direktivi Sveta 2000/29/ES, ki se lahko opravljajo na mestu, ki ni
vstopno mesto v Skupnost, ali na mestu, ki je blizu, in podrobni določitvi pogojev,
povezanih s temi pregledi (UL L 313, 12.10.2004, p. 16-20)

Direktiva določa pogoje, pod katerimi se lahko pregledi istovetnosti in zdravstvenega
stanja pošiljk rastlin iz tretjih držav opravljajo tudi izven vstopnih mest Skupnosti, in
sicer na krajih, kamor je pošiljka namenjena. Ta kraj je lahko v isti državi kot vstopno
mesto, lahko pa je v drugi državi članici. Zato je potrebno zagotoviti sodelovanje med
pristojnimi uradnimi organi na vstopnem mestu in kraju namembnosti, in sicer tako med
fitosanitarnimi kot carinskimi organi. Poleg tega je potrebno zagotoviti:
- uradno odobritev prostorov v namembnem kraju, ki so ustrezno tehnično opremljeni
za opravljanje pregledov;
- preventivne karantenske ukrepe med prevozom blaga do namembnega kraja;
- izdajanje predpisanih uradnih dokumentov (fitosanitarna napotnica – Plant Health
Movement Document), ki omogočajo sledenje izvedenim fitosanitarnim in carinskim
postopkom.

5.4 Uredba Komisije 1756/2004/ES – zmanjšana pogostost
pregledov

Celoten naslov:

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1756/2004 z dne 11. oktobra 2004 o določitvi podrobnih
pogojev za zahtevane dokaze in merila za vrsto in stopnjo zmanjšanja pogostnosti
zdravstvenih pregledov nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov,
navedenih v delu B Priloge V k Direktivi Sveta 2000/29/ES (UL L 313, 12.10.2004, p. 6-
9)

V skladu z Direktivo 2000/29/ES morajo biti praviloma vse pošiljke rastlin s seznama
VB fitosanitarno pregledane, preden se jim dovoli vstop v Skupnost. Uredba določa
pogoje, pod katerimi se lahko pregledi istovetnosti in zdravstvenega stanja določenih
vrst pošiljk rastlin iz tretjih držav opravljajo tudi manj pogosto. Ta možnost ne velja za
rastline za saditev, za rastline za katere veljajo odstopanja od prepovedi vnosa ter za
rastline, za katere veljajo začasni izjemni ukrepi po Odločbah Komisije.

Vsaka država članica, ki želi uveljavljati zmanjšano pogostost pregledov za določene
pošiljke rastlin, mora vložiti zahtevek pri Evropski Komisiji. Zahtevek mora vsebovati
predpisane informacije. Komisija na podlagi predpisanih pogojev iz uredbe izda
seznam rastlinskih proizvodov, za katere se lahko uporablja zmanjšana pogostost
pregledov. Slovenija možnosti zmanjšane pogostosti pregledov ne uporablja, saj nima
tako velikega obsega uvoza istovrstnih pošiljk.

19


5.5 Direktiva Komisije 94/3/ES - notifikacije

Celoten naslov:

DIREKTIVA KOMISIJE 94/3/ES z dne 21. januarja 1994 o postopku za obveščanje o
zadržanju pošiljke ali škodljivega organizma, ki predstavlja neposredno fitosanitarno
nevarnost, iz tretjih držav (UL L 32, 05.02.1994, p. 37)

Direktiva nalaga državam članicam, da v primeru zadržanja pošiljke rastlin, ki prihaja iz
tretje države in ne izpolnjuje pogojev za vnos v Skupnost, o tem takoj obvestijo
Komisijo in druge države članice. Obvestilo se pošlje na predpisanem obrazcu ob
uporabi notifikacijskega sistema Skupnosti (Europhyt). Enak način obveščanja je v
uporabi tudi za prestrežbe pošiljk iz drugih držav članic, čeprav tega direktiva ne
predpisuje.

5.6 Direktiva Komisije 2008/61/ES – vnos v znanstvene
namene

Celoten naslov:

DIREKTIVA KOMISIJE 2008/61/ES z dne 17. junija 2008 o določitvi pogojev, pod
katerimi je mogoče nekatere škodljive organizme, rastline, rastlinske proizvode in
druge predmete, iz Prilog I do V Direktive Sveta 2000/29/ES, vnesti ali jih premeščati
znotraj Skupnosti oziroma na nekaterih njenih varovanih območjih v preskusne ali
znanstvene namene in za delo pri žlahtnjenju (Kodificirana različica; UL L 158,
18.06.2008, p. 41–55).

Direktiva omogoča, da se škodljive organizme, rastline, rastlinske proizvode in druge
predmete, katerih vnos je prepovedan oziroma morajo biti za vnos izpolnjene posebne
fitosanitarne zahteve, lahko vnaša v poskusne, znanstvene ali žlahtniteljske namene. S
temi dejavnostmi se lahko ukvarjajo le odobrene znanstvene in raziskovalne
organizacije, ki morajo izpolnjevati določene kadrovske in tehnične pogoje za ravnanje
s karantenskimi organizmi in za vsak vnos posebej pridobiti dovoljenje pristojnih
organov. Material mora pri vnosu spremljati t.i. »predhodno soglasje« (Letter of
Authority), ki ga izda država uvoznica na predpisanem obrazcu, država izvoznica pa s
sopodpisom na njem soglaša oziroma potrjuje, da bo vnos potekal v karantenskih
razmerah. Po končanih dejavnostih je potrebno material uničiti oziroma ga podvreči
strogim karantenskih ukrepom, vključno s testiranjem, če je namenjen sprostitvi iz
karantene oz. uporabi v razmnoževalne namene.

5.7 DEROGACIJE – odstopanja od prepovedi uvoza v EU

5.7.1 Uvoz zemlje

ODLOČBA KOMISIJE 2004/827/ES z dne 29. novembra 2004 o začasnih pooblastilih
državam članicam o določitvi odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta
2000/29/ES glede uvoza zemlje s poreklom iz Avstralije

Zemlja s poreklom iz nekaterih tretjih držav načeloma ne sme biti vnesena v EU.
Avstralija je zahtevala, da se ji omogoči izvoz manjše količine zemlje s poreklom iz
Avstralije v EU, ki bi se jo deponiralo za obredne namene na grobovih avstralskih
20


državljanov, pokopanih v Belgiji. Države članice, ki odobrijo odstopanja po tej odločbi,
Komisiji o tem predložijo poročilo pred 1. marcem 2005.

ODLOČBA KOMISIJE 2005/51/ES z dne 21. januarja 2005 o začasnih pooblastilih
državam članicam za določitev odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta
2000/29/ES glede uvoza zemlje, kontaminirane s pesticidi ali težko razgradljivimi
organskimi snovmi, za namene dekontaminacij (spremenjena z Odločbama Komisije
2007/156/ES in 2009/162/ES)

FAO vodi program preprečevanja nabiranja in odstranjevanja zastarelih in nezaželenih
pesticidov. Ker države v razvoju nimajo primernih objektov in opreme za varno
uničevanje zalog in kontaminirane zemlje, mednarodni sporazumi in programi
predvidevajo pošiljanje take zemlje v obrate, kjer se predelajo ali uničijo. Zemlja bi
morala biti pakirana samo v zabojnikih, ki jih je odobrila FAO, in označena v skladu z
Mednarodnim kodeksom za prevoz nevarnih snovi po morju (Kodeks IMDG). Slovenija
takih obratov nima, zato se odločba na Slovenijo neposredno ne nanaša.

5.7.2 Uvoz lesa iz ZDA in Kanade

ODLOČBA KOMISIJE 93/423/EGS z dne 22. junija 1993 o pooblastitvi držav članic za
določitev odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS glede lesa
iglavcev, sušenega v pečeh, s poreklom iz Združenih držav Amerike in o določitvi
podrobnosti indikatorskega sistema, ki se uporablja za les, sušen v pečeh

določitev odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS o lesu iglavcev,
sušenem v pečeh, s poreklom iz Kanade in o določitvi podrobnosti indikatorskega
sistema, ki se uporablja za les, sušen v pečeh

določitev odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS o toplotno
obdelanem lesu iglavcev s poreklom iz Kanade in o določitvi podrobnosti
indikatorskega sistema, ki se uporablja za toplotno obdelani les.

Po teh odločbah morajo biti za uvoz izpolnjene naslednje zahteve, da se les:
- suši v pečeh toliko časa, da sredica lesa doseže najmanj temperaturo 56 °C za
30 minut,
- označi s standardizirano oznako na vsakem svežnju ali na njihovem zavoju
- opremi s »Spričevalom o toplotni obdelavi z uporabo sušilnih peči«.

Slovenija mora obvestiti Komisijo in druge države članice o vseh primerih
neizpolnjevanja pogojev v skladu s temi odločbami.

ODLOČBA KOMISIJE 93/360/EGS z dne 28. maja 1993 o pooblastitvi držav članic, da
predvidijo odstopanja od nekaterih predpisov Direktive Sveta 77/93/EGS glede lesa
Thuja L. s poreklom iz Kanade

ODLOČBA KOMISIJE 93/359/EGS z dne 28. maja 1993 o pooblaščanju držav članic,
da predvidijo odstopanja od nekaterih predpisov Direktive Sveta 77/93/EGS glede lesa
Thuja L. s poreklom iz Združenih držav Amerike

21


Po obeh odločbah morajo biti za uvoz izpolnjene naslednje zahteve:
- skladnost z zahtevami iz Priloge IV, dela A, oddelka I, točke 1.4;
- les se opremi s » Spričevalom o beljenju lesa in nadzoru izvrtin ličink«.

Slovenija mora obvestiti Komisijo in druge države članice o vseh primerih
neizpolnjevanja pogojev v skladu s tema odločbama.

ODLOČBA KOMISIJE 2005/359/ES z dne 29. aprila 2005 o določitvi odstopanja od
nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES glede hrastovih (Quercus L.) hlodov z
lubjem po poreklu iz Združenih držav Amerike (spremenjena z Odločbo Komisije
2006/750/ES)

Nov predlog povzema vsebino odločbe Komisije 93/467/ES, ki je prenehala veljati 31.
decembra 2004. Zaradi enoletnega odloga veljavnosti spremembe priloge IV direktive
2000/29/ES (do 31. marca 2006) uvoz hrastovih hlodov iz ZDA ostaja predmet
derogacije od prepovedi (Kanada je priznana kot prosta glive Ceratocystis
fagacearum).

Države članice posredujejo Komisiji in drugim državam članicam besedilo določb o
dovolitvi uvoza. Države članice, ki so uporabile odstopanje iz te odločbe, poročajo
Komisiji o uvoženih količinah in nadzoru do 30. junija 2009. Za podaljšanje odločbe bo
potrebna odločitev na Stalnem odboru za zdravje rastlin na podlagi rezultatov poročil o
nadzoru in obvladovanju tveganja okužb z glivo Ceratocystis fagacearum.

Posebni pogoji in izjeme:
1. Hlodi se raztovarjajo samo v pristaniščih iz Priloge II odločbe.
2. Na podlagi zahtevka zadevnih držav članic lahko Komisija spremeni seznam
pristanišč raztovarjanja iz Priloge II po posvetovanju z drugimi državami članicami.
Tako je Slovenija predlagala umestitev Luke Koper na seznam pristanišč, ki so
ustrezno opremljena (imajo možnost fumigacije);
3. Če se pristanišče raztovarjanja in kraj prvega skladiščenja nahajata v različnih
državah članicah, se navedene države članice dogovorijo o kraju, kjer se bodo
opravili fitosanitarni pregledi, in o izmenjavi informacij o prihodu in skladiščenju
pošiljk v skladu z Direktivo Komisije 2004/103/ES. Fitosanitarni pregledi obsegajo:
(a) pregled vsakega fitosanitarnega spričevala, na katerem mora biti ena od
predpisanih dopolnilnih izjav;
(b) preverjanje istovetnosti s primerjavo oznake na vsakem hlodu in števila
hlodov z informacijami iz ustreznega fitosanitarnega spričevala;
(c) test barvne reakcije ob zaplinjevanju, kot je določen v Prilogi III, na ustreznem
številu naključno izbranih hlodov iz vsake pošiljke.
Če fitosanitarni pregled pokaže, da pošiljka ne ustreza popolnoma pogojem, se
celotna pošiljka zavrne in odstrani iz EU.

V primerih uvoza hrastovih hlodov iz ZDA spričevalo vsebuje "Dopolnilno izjavo":
- "Ta izjava potrjuje, da je hlode, ki so bili odpremljeni po tem spričevalu,
zaplinil .................... (vršilec zaplinjevanja z izdanim dovoljenjem)
.................... v .................... (lokacija zaplinjevanja) ............................ v
skladu z določbami iz Priloge I k Odločbi Komisije 2005/359/ES."
ALI
- "Ta izjava potrjuje, da hlodi, odpremljeni po tem spričevalu, pripadajo
izključno vrstam skupine belega hrasta."

22


Če se pristanišče raztovarjanja in kraj prvega skladiščenja nahajata v različnih državah
članicah v skladu z Direktivo Komisije 2004/103/ES osrednja pristojna organa obeh
držav članic podpišeta sporazum o opravljanju pregleda istovetnosti in
zdravstvenega stanja na namembnem mestu, za vsako pošiljko pa se izda
fitosanitarna napotnica.

FURS je leta 2006 in 2007 izdala dve odločbi o dovolitvi uvoza in registraciji mesta
predelave hrastovih hlodov z lubjem iz ZDA v furnir. Uvoz se je opravljal preko luk:
Benetke, Koper, Bremenhaven in Hamburg. V letu 2008 je dejavnost opravljal le še en
registrirani uvoznik, uvoz pa je bil predmet zunanje presoje Urada za hrano in veterino
Evropske komisije na misiji marca 2009. Skupaj je bilo v obodbju 2006 – 2008
uvoženih 47 pošiljk z 2129 hlodi (1204 m3 lesa za furnir).

5.7.3 Uvoz bonsajev iz Japonske in Republike Koreje

ODLOČBA KOMISIJE 2002/887/ES z dne 8. novembra 2002 o dovoljenih odstopanjih
od nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES v zvezi z naravno ali siljeno pritlikavimi
rastlinami Chamaecyparis Spach, Juniperus L. in Pinus L. s poreklom z Japonske
(spremenjena z Odločbami Komisije 2004/826/ES, 2006/915/ES in 2008/826/ES)

ODLOČBA KOMISIJE 2002/499/ES z dne 26. junija 2002 o dobritvi odstopanj od
določenih določb Direktive Sveta 2000/29/ES glede naravno in umetno pritlikavih
rastlin Chamaecyparis Spach, Juniperus L. in Pinus L., ki izvirajo iz Republike Koreje
(spremenjena z odločbama 2005/775/ES in 2007/4328/ES)

V skladu z obema odločbama morajo biti za uvoz izpolnjene naslednje zahteve:
- do 1. marca (Republika Koreja) oziroma do 31. oktobra (Japonska) predložita
seznam vrtnarij Komisiji ES
- registracija razpoložljivih objektov za karanteno po uvozu v DČ
- rastline, ki se jih drži ali je z njimi povezan rastni substrat, spremlja fitosanitarno
spričevalo z dopolnilno izjavo: "Ta pošiljka izpolnjuje pogoje, določene v
Odločbi 2002/887/ES (Japonska) oz. 2002/499/ES (Republika Koreja)".
- V rastlinskem potnem listu se navede ime države porekla.

Odločbi veljata za Slovenijo neposredno po objavi v Uradnem listu EU, vendar doslej
noben od uvoznikov ni izkazal interesa za uvoz. Uvoznik mora pred uvozom pridobiti
uvozno dovoljenje pri FURS, rastline pa morajo po uvozu v karanteno, za kar bi moral
uvoznik priskrbeti ustrezen prostor. Slovenija ima obveznost, da Komisiji in drugim
državam članicam pred 1. avgustom poroča o uvoženih količinah in morebitnem
podrobnem tehničnem poročilu o pregledih ob uvozu in v obdobju karantene. O
najdbah škodljivih organizmov morajo države članice takoj poslati notifikacijo.

5.7.4 Uvoz rastlin jagod iz Južnoafriške republike, Čila in
Argentine

ODLOČBA KOMISIJE 2003/250/ES z dne 9. aprila 2003 o dovolitvi državam članicam,
da določijo začasna odstopanja od nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES v
zvezi z rastlinami jagod (Fragaria L.), namenjenimi saditvi, razen semen, s poreklom v
Južnoafriški republiki (spremenjena z odločbo Komisije 2007/220/ES)

23


zvezi z rastlinami jagod (Fragaria L.), namenjenimi saditvi, razen semen, s poreklom iz
Čila (spremenjena z odločbo Komisije 2007/221/ES)

zvezi z rastlinami jagod (Fragaria L.), namenjenimi saditvi, razen semen, s poreklom iz
Argentine (spremenjena z odločbo Komisije 2007/212/ES)

Po vseh treh odločbah morajo biti za uvoz izpolnjene naslednje zahteve:
1. Rastline spremlja fitosanitarno spričevalo;
- v rubriki "Dezinsekcija in/ali dezinfekcija" specifikacijo zadnje(ih) obdelav(e),
izvršene(ih) pred izvozom,
- pod "Dopolnilna izjava" navedbo "Ta pošiljka izpolnjuje pogoje iz Odločbe
Komisije 2003/248/ES", pa tudi ime sorte in program uradnega potrjevanja
države članice, po katerem so bile matične rastline potrjene.
2. Rastline se vnesejo preko vstopnih mest, o katerih države članice vnaprej obvestijo
Komisijo.
3. Uvoznik odgovornim uradnim organom v državah članicah vnosa vnaprej sporoči
podrobnosti o vsakem vnosu:
- vrsto materiala,
- količino rastlin,
- predvideni datum vnosa v EU,
- predvideno vstopno mesto v EU,
- ime, naslove in lokacije, kjer se bodo rastline skladiščile pod uradnim
nadzorom,
- vsaj dva tedna pred premikom rastlin iz prostorov, kjer se skladiščijo, uvoznik
obvesti odgovorni uradni organ o mestu, kjer naj bi bile rastline posajene.
4. Rastline se posadijo samo na mestih, ki so uradno registrirana in odobrena za
namene pooblastila.

Čeprav Slovenija navedenih derogacij ni koristila, o tem poroča Komisiji in drugim
državam. Sicer mora država članica sporočiti pred 30. novembrom v letu uvoza:
(a) informacije o količinah rastlin, in
(b) podrobno tehnično poročilo o uradnih pregledih in testiranju.

Vsaka država članica, v kateri se po uvozu rastline potem zasadijo, Komisiji in drugim
državam članicam pred 31. marcem v letu po uvozu zagotovi podrobno tehnično
poročilo o uradnih pregledih in testiranju.

5.7.5 Uvoz jedilenga krompirja

ODLOČBA KOMISIJE 2003/63/ES z dne 28. januarja 2003 o dovoljenju državam
članicam, da zagotovijo začasna odstopanja od Direktive Sveta 2000/29/ES v zvezi s
krompirjem, ki ni namenjen saditvi, po poreklu iz nekaterih provinc Kube (spremenjena
z Odločbo Komisije 2005/649/ES)

Zahteve za uvoz:
1. Pošiljko spremlja fitosanitarno spričevalo:
- dopolnilna izjava: »V skladu z zahtevami ES, predpisanimi v Odločbi
2003/63/ES«,
- ime sorte,

24


- identifikacijska številka ali ime posestva, na katerem je bil pridelan krompir, in
lokacija posestva,
- referenca, ki dopušča identifikacijo serije semena,
- pod "Postopek dezinsekcije oziroma dezinfekcije": vse informacije v zvezi z
možnimi obdelavami iz točke (a), druga možnost, in/ali (h).
2. (a) krompir se vnese na vstopnih mestih,
(b) uvoznik o vsakem vnosu odgovornim uradnim organom v državah članica
vnosa
vnaprej sporoči podrobnosti, ki navajajo:
- vrsto krompirja,
- količino krompirja,
- prijavljeni datum vnosa in vstopno mesto v EU,
- prostore.
3. Vsaka vrečka ali vsebnik nosi naslednje informacije:
(a) ime organa, ki etiketo izdaja;
(b) ime izvoznikove organizacije, če je na voljo:
(c) oznako, ki navaja "krompir, ki ni namenjen saditvi, kubanskega porekla";
(d) sorta;
(e) provinca pridelave;
(f) velikost gomoljev;
(g) deklarirana neto teža krompirja;
(h) izjava: "V skladu z zahtevami EU, predpisanimi v Odločbi 2003/63/ES".
(i) oznaka, natiskana ali odtisnjena v imenu kubanskega organa za zdravstveno
varstvo rastlin.

Slovenija v primeru uvoza Komisiji in drugim državam članicam pred 1. septembrom
vsakega koledarskega leta, v katerem uvaža, zagotovi informacije o količinah,
uvoženih po tej odločbi, in podrobno tehnično poročilo o uradni preiskavi. Izvodi
vsakega fitosanitarnega spričevala se predložijo Komisiji.

ODLOČBA KOMISIJE 2004/4/ES z dne 22. decembra 2003 o začasni dovolitvi
državam članicam, da sprejmejo nujne ukrepe proti razširjanju Pseudomonas
solanacearum (Smith) Smith v zvezi z Egiptom (spremenjena z Odločbami Komisije
2004/836/ES, 2005/840/ES, 2006/749/ES, 2007/842/ES in 2008/857/ES)

Evropska zakonodaja sicer dopušča uvoz jedilnega krompirja iz Egipta, vendar se
zaradi navzočnosti krompirjeve rjave gnilobe v Egiptu s to odločbo določajo nujni
ukrepi, v skladu s katerimi uvoz lahko poteka.

Ob vstopu se krompir uradno pregleda v skladu z zahtevami iz člena 13a(1)(b)
Direktive 2000/29/ES na vzorcih najmanj 200 prerezanih gomoljev iz vsake partije v
pošiljki, ali če partija presega 25 ton, iz vsakih 25 ton ali njihovega dela v takšni partiji.
Slovenija kot morebitna uvoznica posreduje Komisiji in drugim državam članicam
informacije o količinah, uvoženih v skladu s to odločbo, ter podrobno tehnično poročilo
o uradnem preverjanju iz točke 2 Priloge; kopije vsakega fitosanitarnega spričevala se
posreduje Komisiji. V primeru uradnega obvestila o sumu ali potrjeni ugotovitvi iz točke
4 Priloge, se kopije fitosanitarnih spričeval in njihovih priloženih dokumentov
posredujejo z navedenim uradnim obvestilom.

Skozi Luko Koper je bil egiptovski krompir prvič uvožen v sezoni 2006/2007, a je
fitosanitarna inšpekcija odkrila okužbo z rjavo krompirjevo gnilobo v dveh pošiljkah
krompirja istega izvora. Posledično uvoza skozi Luko Koper v sezoni 2007/2008 ni bilo,
počasi pa se obuja v sezoni 2008/2009.

25


5.7.6 Uvoz rastlin (cepičev) vinske trte iz Hvaške in
Makedonije

ODLOČBA KOMISIJE 2007/847/ES z dne 6. decembra 2007 o določitvi odstopanja od
nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES v zvezi z rastlinami Vitis L., razen plodov,
s poreklom iz Hrvaške ali Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije

Slovenija je bila poleg Italije zelo zainteresirana za sprejem in podaljšanje te odločbe. V
skladu z odločbo morajo biti za uvoz izpolnjeni naslednji pogoji:
1. Registrirani pridelovalci v SIoveniji uvožene cepiče iz HR pridelajo na podlagah,
proizvedenih v EU, pod pogojem, da se cepljenke izvozijo nazaj, ostalo pa uniči
pod uradnim nadzorom;
2. Cepiči morajo izvirati iz matičnih nasadov, ki so na Hrvaškem in Makedoniji uradno
registrirani. Seznami se posredujejo Komisiji najkasneje do 31. decembra pred
letom vnosa.
3. Cepiči se uvozijo s fitosanitarnim spričevalom z dopolnilno izjavo: "Ta pošiljka
izpolnjuje pogoje, določene v Odločbi 2007/847/ES".
4. Uvoznik obvesti FSI pred uvozom o:
- vrsti materiala;
- sorti in količini;
- datumu vnosa in vstopnem mestu;
- imena, naslove in lokacije mesta pridelave, kjer se bodo speča očesa cepila in
skladiščila.

Slovenija v primeru uporabe odstopanja Komisiji in drugim državam članicam
najkasneje do 15. novembra za tekoče leto zagotovi:
- podatke o količinah rastlin, uvoženih v skladu s to odločbo; in
- natančno strokovno tehnično poročilo o uradnih pregledih iz točke 6 Priloge.
Vsaka država članica, v kateri se rastline cepijo po njihovem vnosu na njeno ozemlje,
Komisiji in drugim državam članicam najkasneje do 15. novembra za tekoče leto
zagotovi natančno strokovno tehnično poročilo o uradnih pregledih in testiranjih iz
točke 8(b) Priloge. Slovenija nemudoma uradno obvesti Komisijo in druge države
članice o vseh pošiljkah, vnešenih na njihovo ozemlje tudi če niso v skladu s to
odločbo.
V letih 2006-2008 so bili za začasni uvoz registrirani 3 pridelovalci v Sloveniji, cepiči
pa so bili uvoženi s Hrvaške, cepljeni in vzgojeni v Sloveniji ter sadike ponovno
izvožene na Hrvaško.

5.7.7 Uvoz plodov citrusov iz Brazilije

ODLOČBA KOMISIJE 2004/416/ES z dne 29 aprila 2004 o začasnih nujnih ukrepih
glede plodov citrusov po poreklu iz Argentine in Brazilije (spremenjena z Odločbo
Komisije 2007/347/ES)

Uvoz plodov citrusov iz neevropskih držav je ob spoštovanju zahtev iz Seznama IV.A.I.
Direktive Sveta 2000/29/ES (točke 16.1, 16.2, 16.3, 16.4 in 16.5) dovoljen, vendar se
zaradi možnosti vnosa bakterije Xanthomonas campestris in glive Guignardia
citricarpa iz Argentine in Brazilije zaradi večkratnega neupoštevanja zahtev iz točk
16.2 in 16.4 s to odločbo uvaja nujne ukrepe, v skladu s katerimi uvoz lahko poteka.
Sprememba Odločbe določa, da se pogoji nanašajo le še na Brazilijo, na Argentino pa
ne več.

26


Z odstopanjem od točk 16.2 in 16.4 Seznama IV.A.I. se lahko v obdobju med 1. majem
in 30. novembrom plodovi citrusov iz Brazilije uvozijo le pod naslednjimi pogoji:
1. pošiljko citrusov spremlja fitosanitarno spričevalo, v katerem je navedeno, da:
- plodovi izvirajo z neokuženega območja glede bakterije Xanthomonas
campestris (vsi sevi patogeni na citruse) ali da tekom uradnih pregledov na
mestu pridelave ni bilo opaženih bolezenskih znamenj od začetka zadnje
rastne dobe;
- so plodovi obrani na neokuženem mestu pridelave, kar dokazujejo uradni
pregledi, vključno s testiranjem;
- so plodovi tretirani s sredstvi, kakršen je natrijev ortofenilfenat;
- so mesta pridelave, pakirnice, izvozniki in vsi drugi izvajalci, vključeni v
tretiranje plodov, uradno registrirani v ta namen.
2. pošiljko citrusov (razen Citrus aurantium) spremlja fitosanitarno spričevalo, v
katerem je navedeno, da:
- plodovi izvirajo z neokuženega območja glede glive Guignardia citricarpa (vsi
sevi patogeni na citruse) ali da tekom uradnih pregledov na mestu pridelave
ni bilo opaženih bolezenskih znamenj od začetka zadnje rastne dobe;
- nobeden od plodov, obranih na mestu pridelave, ni kazal bolezenskih
znamenj;
- so mesta pridelave, pakirnice, izvozniki in vsi drugi izvajalci, vključeni v
tretiranje plodov, uradno registrirani v ta namen.

Države članice morajo vsako leto do 31. decembra poročati Komisiji o uvozu in
rezultatih pregledov ob uvozu, ki je potekal med 1. majem in 30. novembrom.
Neposrednega uvoza citrusov po tej odločbi v Sloveniji v letu 2008 ni bilo
zabeleženega.

27


6 PREDPISI EU: REGISTRACIJA IN IZDAJANJE
RASTLINSKIH POTNIH LISTOV

6.1 Direktiva Komisije 92/90/EGS o obveznostih
pridelovalcev in uvoznikov

Celoten naslov:

Direktiva Komisije 92/90/EGS, z dne 3. novembra 1992, o obveznostih pridelovalcev in
uvoznikov rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov in podrobnostih za
njihovo registracijo (UL L 344, 26.11.1992, p. 38–39).

Direktiva 92/90/EGS predpisuje vzpostavitev uradnega registra pridelovalcev,
predelovalcev, uvoznikov in distributerjev rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih
nadzorovanih predmetov. Sistem zdravstvenega varstva rastlin v Skupnosti zahteva
izvajanje zdravstvenih pregledov proizvodov Skupnosti, preden se pričnejo premeščati
znotraj Skupnosti, zaradi zagotovitve zdravstvenega varstva rastlin. Najprimernejši kraj
za izvajanje takih pregledov je mesto pridelave pridelovalcev oziroma drugih mest
dejavnosti imetnikov, vpisanih v uradni register.
Zato se morajo vsi imetniki predpisanih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih
nadzorovanih predmetov, ki so nevarni za vnos ali širjenje karantenskih škodljivih
organizmov, vpisati v uradni register (na kratko ga poimenujemo kar FITO register).
Uradni organ (Fitosanitarna uprava RS) mora uradni register vzpostaviti in vzdrževati.
Vsakemu zavezancu za vpis v register se dodeli individualna registrska številka, ki
omogoča identifikacijo. Zavezanci za vpis v register so se dolžni vpisati v register,
voditi natančne podatke o pridelavi, predelavi in prometu rastlin in rastlinskih
proizvodov, voditi načrt mesta pridelave, opravljati redne vizualne preglede, sodelovati
s pristojnimi uradnimi organi in zagotoviti dostop osebam, pooblaščenim s strani
uradnih organov. Pri vsakem zavezancu za vpis v register je potrebno najmanj enkrat
na leto opraviti pregled evidenc in zadevne dokumentacije.

6.2 Direktiva Komisije 93/50/EGS o določitvi nekaterih
rastlin, ki niso navedene v delu A Priloge V

Celoten naslov:

Direktiva Komisije 93/50/EGS, z dne 24. junija 1993, o določitvi nekaterih rastlin, ki niso
navedene v delu A Priloge V Direktive Sveta 77/93/EGS in katerih proizvajalci,
skladišča ali distribucijski centri na pridelovalnih območjih teh rastlin se navedejo v
uradnem registru (UL L 250, 17.8.1993, p. 22–23).
Direktiva določa obveznost registracije zaradi:
− gomoljev jedlinega krompirja Solanum tuberosum L. in drugega krompirja, ki
ni za semensko rabo ter
− plodov Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovih hibridov.

28


Direktiva omogoča, da na območjih, ki niso napadena ali okužena s karantenskimi
škodljivimi organizmi, države članice ne registrirajo vseh pridelovalcev jedilnega
krompirja oziroma citrusov, da bi pri njih spremljale pridelavo. Kjer je to primernejše,
lahko v register vpišejo skupna skladišča ali distribucijske centre na pridelovalnih
območjih in tam spremljajo zdravstveno stanje teh proizvodov.

6.3 Direktiva Komisije 92/105/EGS o določanju stopnje
standardizacije za rastlinske potne liste

Celoten naslov:

Direktiva Komisije 92/105/EGS, z dne 3. decembra 1992, o določanju stopnje
standardizacije za rastlinske potne liste, ki se uporabljajo za premeščanje nekaterih
rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov znotraj Skupnosti, in določanju
podrobnih postopkov za izdajo takih rastlinskih potnih listov ter pogojev in podrobnih
postopkov za njihovo zamenjavo (UL L 4, 8.1.1993, p. 22–25; sprememba UL L 57,
3.3.2005, p. 23-24).

Direktiva 92/105/EGS predpisuje izdajanje rastlinskih potnih listov, ki se uporabljajo za
premeščanje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov znotraj
Skupnosti. Imetniki predpisanih rastlin, ki so vpisani v uradni register (v Sloveniji je to
FITO register), in jim je dodeljena registrska številka, lahko izdajajo rastlinske potne
liste, če imajo za to dovoljenje.

Sistem rastlinskega potnega lista izhaja iz sistema fitosanitarnih spričeval, ki se
uporabljajo v mednarodni trgovini. Leto 1993 je bilo zaradi uvedbe enotnega notranjega
trga v EU prelomno, saj so do tedaj ob blagovni menjavi med državami članicami EU
uporabljali fitosanitarna spričevala, od tedaj dalje pa je zaradi prostega pretoka blaga
le-to moralo biti opremljeno z rastlinskim potnim listom že, ko je zapustilo mesto
pridelave.

Rastlinski potni list potrjuje, da rastline, rastlinski proizvodi in drugi nadzorovani
predmeti izpolnjujejo predpisane zahteve zdravstvenega varstva rastlin. Ker mora biti
pritrjen na vsako najmanjše pakiranje, spremlja rastline pri premeščanju po vsem
ozemlju Skupnosti.

Rastlinski potni list je običajno sestavljen iz uradne etikete in spremnega dokumenta, ki
vsebuje zahtevane podatke iz priloge te direktive (navedeni so v poglavju 5.1).
Registrirani pridelovalec, predelovalec, uvoznik ali distributer predpisanih rastlin, za
katere je v primeru premeščanja potrebno izdajati rastlinske potne liste, pridobi
dovoljenje za njihovo izdajanje tako, da vloži vlogo za izdajanje rastlinskih potnih listov
pri uradnem organu (pri nas je to Fitosanitarna uprava RS), ki skrbi, da imetniki
predpisanih rastlin izdajajo, označujejo in uporabljajo rastlinske potne liste v skladu s
pravili.

29


Izdajati je mogoče tri vrste rastlinskih potnih listov:
− “navadne” rastlinske potne liste ('Plant Passport') pri premeščanju pošiljk z
mesta pridelave (izdajajo jih registrirani pridelovalci sami ali pooblaščene osebe);
− nadomestne rastlinske potne liste ('Replacement Passport' - RP) pri nadaljnjem
premeščanju prejetih pošiljk, ki so že opremljene z rastlinskimi potnimi listi in se
delijo ali zduržujejo; ta rastlinski potni list nadomešča prejšnji rastlinski potni list
(izdajajo ga distributerji – trgovci ali pooblaščene osebe);
− rastlinske potne liste za varovana območja ('Zona Protecta' - ZP) je potrebno
izdajati pri premeščanju pošiljk v varovano območje ali znotraj varovanega
območja, priznanega za določen škodljiv organizem.

6.4 Direktiva Komisije 93/51/EGS o predpisih za
premeščanje prek varovanega območja

Celoten naslov:
Direktiva Komisije 93/51/EGS, z dne 24. junija 1993, o predpisih za premeščanje
nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov prek varovanega območja
in za premeščanje rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, ki izvirajo s
takega varovanega območja in se premeščajo znotraj njega (UL L 205, 17.8.1993, p.
24–25).

Za rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete iz dela A oddelka II Priloge V
direktive 2000/29/ES ni dovoljen vnos na določeno varovano območje ali premeščanje
znotraj njega, razen če le-tem, njihovi embalaži ali vozilom, ki jih prevažajo, ni priložen
rastlinski potni list, veljaven za tisto območje (Rastlinski potni list – ZP).

Predpisane so dokaj stroge minimalne zahteve za premeščanje, in sicer da:
− so rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti čisti in brez škodljivih
organizmov in da ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov;
− se takoj po pakiranju embalažo in vozila, ki prevažajo navedene rastline,
rastlinske proizvode ali druge predmete, zavaruje v skladu s strogimi standardi
zdravstvenega varstva rastlin;
− embalaža ali vozila ostanejo zavarovana med prevozom prek ustreznega
varovanega območja;
− je priložen dokument, ki dokazuje, da proizvodi izvirajo zunaj ustreznega
varovanega območja, ter je njihovo namembno območje zunaj ustreznega
varovanega območja;
− so mogoči dodatni ukrepi, kot so: zapečatenje embalaže in prevoz rastlin,
rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov na območje zunaj ustreznega
varovanega območja pod uradnim nadzorom.
Zato je potrebno pridelavo rastlin ali plodov za varovano območje iz Preglednice 1
prijaviti v začetku rastne dobe, da je mogoče spremljanje škodljivih organizmov, ki so v
Sloveniji ustaljeni, v varovanem območju pa prepovedani.
Vrste rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih nadzorovanih predmetov, ki jih je ob priliki
blagovne menjave z varovanimi območji potrebno posebej prijaviti, so navedene v
Dodatku 2. Posebne zahteve so opisane v prilogi IV.B direktive 2000/29/ES, ki je redno
vzdrževana na spletni strani http://www.furs.si.

30


Preglednica 1: Seznam varovanih območij kot jih določa Uredba Komisije (ES) št.
690/2008 z dne 4. julija 2008 o priznavanju varovanih območij v
Skupnosti, izpostavljenih posebni nevarnosti za zdravstveno varstvo
rastlin.

Škodljivi organizmi Varovana območja: ozemlje

(a) Žuželke, pršice in ogorčice v vseh razvojnih stopnjah
1 Anthonomus grandis Grčija, Španija (Andaluzija, Katalonija, Ekstremadura, Murcia,Valencia)
2 Bemisia tabaci (evropske Irska, Portugalska (Azori, Beira Interior, Beira Litoral, Entre Douro e
Minho,
populacije)
Madeira, Ribatejo e Oeste (občine Alcobaça, Alenquer, Bombarral,
Cadaval, Caldas
da Rainha, Lourinhă, Nazaré, Obidos, Peniche in Torres Vedras) in Trás-
os-
Montes), Finska, Švedska, Združeno kraljestvo
3 Cephalcia lariciphila Irska, Združeno kraljestvo (Severna Irska, Otok Man in Jersey)
3.1 Daktulosphaira vitifoliae Ciper

4 Dendroctonus micans Irska, Grčija, Združeno kraljestvo (Severna Irska, Otok Man in Jersey)
5 Gilpinia hercyniae Irska, Grčija, Združeno kraljestvo (Severna Irska, Otok Man in Jersey)
6 Globodera pallida Latvija, Slovenija, Slovaška, Finska

7 Gonipterus scutellatus Grčija, Portugalska (Azori)
8 Ips amitinus Irska, Grčija, Francija (Korzika), Združeno kraljestvo
9 Ips cembrae Irska, Grčija, Združeno kraljestvo (Severna Irska in Otok Man)
10 Ips duplicatus Irska, Grčija, Združeno kraljestvo
11 Ips sexdentatus Irska, Ciper, Združeno kraljestvo (Severna Irska in Otok Man)
12 Ips typographus Irska, Združeno kraljestvo
13 Leptinotarsa decemlineata Irska, Španija (Ibiza in Menorka), Ciper, Malta, Portugalska (Azori in
Madeira), Finska (okrožja Ĺland, Hĺme, Kymi, Pirkanmaa, Satakunta,
Turku, Uusimaa), Švedska (okraji Blekinge, Gotland, Halland, Kalmar in
Skĺne), Združeno kraljestvo
14 Liriomyza bryoniae Irska, Združeno kraljestvo (Severna Irska)

15 Sternochetus mangiferae Španija (Granada in Malaga), Portugalska (Alentejo, Algarve in Madeira)

(b) Bakterije
1 Curtobacterium Grčija, Španija, Portugalska
flaccumfaciens pv.
flaccumfaciens

31


Škodljivi organizmi Varovana območja: ozemlje
2 Erwinia amylovora — Estonija, Španija, Francija (Korzika), Italija (Abruzzo, Basilicata,
Kalabrija, Campania, Furlanija-Julijska krajina, Lazio, Ligurija, Marche,
Molise, Piedmont, Sardinija, Sicilija, Toskana, Umbrija, Valle d’Aosta),
Latvija, Portugalska, Finska, Združeno kraljestvo (Severna Irska,
Otok Man in Kanalski otoki),
— in do 31. marca 2010 Irska, Italija (Apúlia, Emilia-Romagna
(pokrajini Parma in Piacenza), Lombardija (razen pokrajine Mantua),
Benečija (razen pokrajine Rovigo, občin Castelbaldo, Barbona, Piacenza
d’Adige, Vescovana, S. Urbano, Boara Pisani, Masi v pokrajini Padova in
območja južno od avtoceste A4 v pokrajini Verona)), Litva, Slovenija
(razen gorenjske, koroške, mariborske in notranjske regije), Slovaška
(razen občin Blahová, Horné Mýto in Okoč (okrožje Dunajská Streda),
Hronovce in Hronské Kľačany (okrožje Levice), Málinec (okrožje Poltár),
Hrhov (okrožje Rožňav), Veľké Ripňany (okrožje Topoľčany), Kazimír,
Luhyňa, Malý Horeš, Svätuše in Zatín (okrožje Trebišov))
— in do 31. marca 2009 Avstrija (Burgenland, Koroška, Spodnja
Avstrija, Tirolska (upravna enota Lienz), Štajerska, Dunaj)
(c) Glive

01 Cryphonectria parasitica Češka, Irska, Grčija (Kreta in Lezbos), Švedska in Združeno kraljestvo
(razen Otoka Man)
(Murrill) Barr
1 Glomerella gossypii Grčija
Edgerton
2 Gremmeniella abietina Irska, Združeno kraljestvo (Severna Irska)
Morelet
3 Hypoxylon mammatum Irska, Združeno kraljestvo (Severna Irska)
(Wahl.) J Miller
(d) Virusi in virusom podobni organizmi
1 Rizomanija – virus Beet Irska, Francija (Bretanja), Portugalska (Azori), Finska, Združeno
kraljestvo (Severna Irska)
necrotic yellow vein
2 Virus Tomato spotted wilt Finska, Švedska
3 Virus Citrus tristeza Grčija, Francija (Korzika), Malta, Portugalska (razen Madeire)
(evropski sevi)
4 Fitoplazma Grapevine Češka (do 31. marca 2009), Francija (Alzacija, Champagne-Ardenne in
Lorena) (do 31. marca 2009), Italija (Bazilikata) (do 31. marca 2009)
flavescence dorée MLO

Ob izdaji rastlinskega potnega lista za varovano območje je potrebno nanj zapisati
kodo varovanega območja iz preglednice 1. Primer izjanja takih potnih listov imamo v
Sloveniji, kjer za gostiteljske rastline hruševega ožiga za varovano območje izdajamo
rastlinske potne liste z oznako ZP-b2, ki pomeni:
− ZP – varovano območje
− b – skupino (b) Bakterije
− 2 – zaporedno številko za organizem Erwinia amylovora, ki povzroča
hrušev ožig.

32


6.5 Odločbe Evropske komisije o nujnih ukrepih

Zaradi globalne trgovine in prometa se nenamerno vnaša na nova območja vedno več
rastlinskih škodljivih organizmov. Ker rastline v domači pridelavi običajno niso
prilagojene nanje, lahko nekateri izmed njih, ki imajo značaj karantenskih škodljivih
organizmov, povzročijo velike gospodarske izgube oziroma škodo v naravnem okolju in
družbi.

Zato direktiva 2000/29/ES daje fitosanitarnim službam podlago, da lahko prepovejo ali
omejijo vnos in širjenje tudi drugih vrst škodljivih organizmov, ki še niso na
karantenskih seznamih, če utemeljeno sumijo, da obstaja nevarnost za zdravstveno
varstvo rastlin na ozemlju Skupnosti. Kot podlaga mora biti izdelana vsaj nacionalna
analiza tveganja (PRA), sprejet nacionalni ukrep ob najdbi, nato pa se lahko na podlagi
obravnave na Stalnem odboru za najbolj nevarne organizme sprejmejo odločbe o
nujnih ukrepih.

V Sloveniji lahko na podlagi zakona ZZVR-1 predstojnik Fitosanitarne uprave RS z
odločbo določi nujne ukrepe za preprečevanje ali omejitev vnosa in širjenja drugih vrst
škodljivih organizmov, ki niso v prilogah I in II direktive 2000/29/ES. Odločbo objavi v
Uradnem listu RS in o tem obvesti Evropsko komisijo. Nacionalna odločba je v veljavi,
dokler Evropska komisija ne izda odločbe o nujnih ukrepih ali o umiku nacionalnih
ukrepov.

Nekatere odločbe posegajo tako v uvoz kot premeščanje znotraj EU in zahtevajo
dodatno registracijo oziroma rastlinski potni list. Sicer so te odločbe začasnega
značaja: v veljavi so toliko časa, da uradne službe držav članic in Evropska komisija
zberejo dovolj podatkov o nevarnosti vnosa in naselitve za odločitev, da uvrstijo
škodljivi organizem v prilogo I ali II direktive 2000/29/ES ali pa prekličejo uradne
ukrepe, če ugotovijo, da bi bile skupne koristi manjše od stroškov uradnega nadzora
(cost-benefit analiza).

6.5.1 Fitoftorna sušica vejic

Nadzor nove bolezni predpisuje Odločba komisije 2002/757ES o začasnih izrednih
fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje vnosa škodljivega organizma Phytophthora
ramorum Werres, De Cock & Man in 't Veldsp. nov. v skupnost in njenega širjenja v
skupnosti (spremenjena z odločbo Komisije 2004/42/ES in 2007/201/ES), ki je
prenesena v izvajanje s slovenskim pravilnikom (glej dodatek 1)

Odločba 2002/757ES s spremembami predpisuje sprejemanje fitosanitarnih ukrepov za
preprečevanje vnosa in širjenja glive Phytophthora ramorum, ki ima lahko škodljive
učinke na zdravstveno varstvo rastlin v Skupnosti. Odločba predpisuje občutljive
rastline, les in lubje, za katere se izda fitosanitarno spričevalo oziroma rastlinski potni
list zaradi preprečevanja vnosa in širjenja škodljivega organizma. Občutljive rastline,
les in lubje se smejo vnesti v Skupnost le, če so skladni z izrednimi fitosanitarnimi
ukrepi.

Registracija in rastlinski potni list se zahtevata za rastline za saditev (razen semen)
Viburnum spp. Camellia spp. in Rhododendron spp. (razen Rhododendron simsii
Planch.), s poreklom iz ES. Te rastline se lahko premeščajo z mesta pridelave samo,
če so opremljene z rastlinskim potnim listom, ki potrjuje izpolnjevanje ene od naslednjih
posebnih zahtev:

33


(a) da so po poreklu z območij, kjer ni znana navzočnost škodljivega organizma ali

(b) da se na rastlinah na mestu pridelave ob uradnih pregledih, ki se izvajajo vsaj
dvakrat ob primernem času med aktivno rastjo rastlin, vključno z laboratorijskim
preskušanjem vsakega sumljivega znamenja škodljivega organizma, niso ugotovila
znamenja škodljivega organizma od začetka do konca zadnje celotne rastne dobe;
intenzivnost uradnih pregledov je odvisna od načina pridelave rastlin; ali

(c) da se v primeru ugotovljenih znamenj škodljivega organizma na mestu pridelave
izvede ukrepe za izkoreninjenje škodljivega organizma, ki jih sestavljajo:
- uničenje okuženih rastlin in vseh občutljivih rastlin v oddaljenosti 2 m od okuženih
rastlin, vključno s pripadajočim rastnim substratom in rastlinskimi ostanki,
- zadržanje vseh neokuženih občutljivih rastlin v polmeru 10 m od okuženih rastlin ter
vseh preostalih rastlin iz prizadete serije, kjer so se rastline ohranile na mestu
pridelave,
- dodatno pregledovanje rastlin iz prejšnje alinee po izvedbi ukrepov za izkoreninjenje
škodljivega organizma, vsaj dvakrat v treh mesecih, ko rastline aktivno rastejo,
- prepoved tretiranj na rastlinah iz druge alinee te točke v obdobju iz prejšnje alinee, ki
bi lahko zakrilo znamenja škodljivega organizma,
- ugotovitev, da rastline iz druge alinee te točke niso okužene s škodljivim organizmom,
- redno intenzivno pregledovanje vseh drugih občutljivih rastlin po odkritju okužbe na
mestu pridelave, da se potrdi neokuženost s škodljivim organizmom,
- sprejem drugih fitosanitarnih ukrepov na pridelovalni površini v oddaljenosti najmanj 2
m od okuženih rastlin.

Kadar se uvažajo občutljive rastline s poreklom iz Združenih držav Amerike, jih mora
spremljati spričevalo:
(a) z navedbo, da so po poreklu z območij, navedenih v rubriki "Kraj porekla", kjer ni
znana navzočnost neevropskih izolatov škodljivega organizma; ali
(b) izdano po uradni potrditvi, da na nobeni od občutljivih rastlin na mestu pridelave
med uradnimi pregledi, vključno z laboratorijskim preskušanjem ni bilo kakršnih koli
sumljivih znamenj, opravljenimi od začetka zadnje celotne rastne dobe.
Nadalje se spričevalo izda šele po testiranju, opravljenem pred odpremo, če se je
ugotovi, da niso okuženi z neevropskimi izolati. Slednje se v spričevalu navede v rubriki
"Dopolnilna izjava"' kot "ni okuženo z neevropskimi izolati Phythophthora ramorum
Werres, De Cock & Man in 't Veld sp. nov.".

Kadar se uvaža občutljiv les s poreklom iz Združenih držav Amerike se sme uvoziti v
Skupnost le, če ga spremlja spričevalo :
(a) z navedbo, da je po poreklu z območij, navedenih v rubriki "Kraj porekla", kjer ni
znana navzočnost neevropskih izolatov škodljivega organizma; ali
(b) izdanim po uradni potrditvi, da se je z lesa odstranilo lubje in:
(i) da se je les obdelal, tako da se je zaobljena površina povsem odstranila; ali
(ii) da vsebnost vode v lesu ne presega 20 %, izraženo v odstotkih suhe snovi, ali
(iii) da se je les razkužil z ustreznim postopkom z vročim zrakom ali vročo vodo;
ali
(c) v primeru žaganega lesa z ostanki lubja ali brez njega, če je v skladu z veljavnimi
trgovinskimi običaji dokazano z znakom "Kiln-dried", "KD" ali z drugo mednarodno
priznano oznako na lesu ali lesenem pakirnem materialu, da se je s postopkom
sušenja v peči njegova vsebnost vlage zmanjšala pod 20 % suhe snovi.

34

Priročnik - fitosanitarni predpisi 2009

Priročnik - fitosanitarni predpisi 2009

Empfohlen

Empfohlen

Weitere ähnliche Inhalte

Andere mochten auch

Andere mochten auch (20)

Ähnlich wie Priročnik - fitosanitarni predpisi 2009

Ähnlich wie Priročnik - fitosanitarni predpisi 2009 (8)

Mehr von Slovenian Plant Protection

Mehr von Slovenian Plant Protection (20)

Priročnik - fitosanitarni predpisi 2009