Good Stuff Happens in 1:1 Meetings: Why you need them and how to do them well
primorske
1. sssooobbboootttaaa primorske novice št. 243
sobota, 19. oktobra 2013ZANIMIVOSTIsobota@primorske.si
18 sssooobbboootttaaaprimorske novice št. 243
sobota, 19. oktobra 2013 ZANIMIVOSTIsobota@primorske.si
19
ENERGETSKI NASVETI
Avtoplin - alternativa
klasičnim pogonskim gorivom
Avtomobili, ki jih poganja avtoplin, niso
novost, saj so bili takšni sistemi popularni že
v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Danes
so ponovno vse bolj popularni, saj se vse več
voznikov odloča za to dostopno alternativo
konvencionalnim gorivom.
S povečanim številom av-
tomobilov na plin raste tudi
število polnilnih mest po
vsej državi; črpalka z av-
toplinom je sedaj že v vsa-
kem večjem mestu. V po-
nudbi novih avtomobilov je
vse več trgovcev z avtomo-
bili s tovarniško vgrajenim
plinskim sistemom.
Po svetu se vozi približno
sedem milijonov vozil na
avtoplin. V Evropi je največ
avtomobilov na avtoplin v
sosednji Italiji, več kot 1,2
milijona. Najpogosteje in
najenostavneje je predelati
vozilo z bencinskim mo-
torjem, ki za pogon po-
trebuje neosvinčen bencin.
Manj pogoste in bolj kom-
pleksne so predelave na di-
zelskih motorjih.
Črpalk z avtoplinom je iz
dneva v dan več. Trenutno
lahko polnimo avtoplin na
87 črpalkah po Sloveniji. Tu-
di v sosednjih državah je
avtoplin razširjen, še pose-
bej v Italiji in na Hrvaškem.
Prednost plinskega sis-
tema je predvsem relativno
enostavna in poceni pre-
delava za bencinske mo-
torje - praktično se lahko
vgradi v vse bencinske mo-
torje. Precejšnji so tudi
prihranki zaradi vse višje
razlike med ceno klasičnih
goriv v primerjavi s ceno
avtoplina.
Tudi dizelski motorji lah-
ko za delovanje deloma
uporabljajo avtoplin, ki ga
dodajamo dizelskemu go-
rivu za izboljšanje procesa
izgorevanja - kombinirani
sistem. Ker je poraba av-
toplina v teh sistemih raz-
meroma majhna in je sis-
tem za vgradnjo v dizelske
motorje dražji, je investi-
cija ekonomsko upra-
vičena predvsem za tovor-
na vozila, ki imajo večjo
porabo in prevozijo večje
število kilometrov.
Glavni sestavni deli plin-
skega sistema so:
* Posoda za shranjevanje
plina (tekoča faza), ki je
pogosto nameščena v pr-
tljažnem prostoru. Pozna-
mo cenejše, valjaste rezer-
voarje in dražje, torodiarne
rezervoarje, ki jih names-
timo v prostor, namenjen
rezervnemu kolesu;
* Polnilni ventil, ki ga
lahko namestimo poleg
odprtine za nalivanje ben-
cina ali na spodnji del od-
bijača;
* Plinske cevi in varno-
stni ventili;
* Uparjalnik, ki ute-
kočinjen naftni plin spre-
meni uparja v plinasto sta-
nje;
* Stikalo za preklop s ka-
zalnikom nivoja plina vgra-
dimo v potniško kabino.
Prednosti in
slabosti
Vgradnja avtoplina po-
zitivno vpliva na bencinski
motor, saj podaljšuje
življenjsko dobo motorja in
izpušnega sistema ter, po-
sledično, servisni interval
vozila. Stopnja izgorevanja
goriva je višja, kar vpliva na
počasnejše staranje motor-
nega olja. Poleg tega bo
motor, ki deluje na plin,
deloval mirneje in tiše. Za-
radi čistejšega in popol-
nejšega izgorevanja zmesi
plina in zraka v izgoreval-
nem prostoru se zmanjša
korozija motorja.
Priporočljivo je preveriti,
ali pri vozilu, ki ga name-
ravamo predelati na avto-
plin, lahko pričakujemo
težave z ventili. To se lahko
zgodi v primeru, da plin ne
zagotavlja minimalnega
mazanja sesalnih ventilov,
kot se dogaja pri uporabi
bencina.
Najmanj primerni za
predelavo na plin so mo-
torji s slabo načrtovanimi
in izdelanimi sedeži ven-
tilov, ki imajo slabšo od-
pornost na trenje in plas-
tično preoblikovanje. Kljub
temu se v večini primerov
lahko z dodatnim maza-
njem ventilov problem us-
pešno reši.
Ekonomičnost
Če pogledamo cene go-
riva, ki so navedene na
bencinskih servisih, si
zaželimo, da bi naš avto
poganjal avtoplin. V Slo-
veniji stane danes liter av-
toplina 0,777 evra, kar je
trenutno okoli 54 odstot-
kov cene litra bencina, ki
znaša 1,444 evra (vir: Pe-
trol). Poraba avtoplina v
avtomobilu je odvisna od
številnih dejavnikov, v pov-
prečju pa avtoplina pora-
bimo vsaj 15 do 25 od-
stotkov več kot bencina, in
to zaradi nižje energijske
gostote. Najpogosteje vgra-
jujejo rezervoarje velikosti
od 38 do 46 litrov, ki za-
gotavljajo od 300 do 500 km
vožnje na plin.
Pred odločitvijo je treba
preveriti dva podatka, in si-
cer koliko nas bo stala in-
vesticija v sistem (cena sis-
tema se giblje od 700 do 2.500
evrov) ter kolikšni bodo
prihranek vožnje na plin,
strošek za gorivo in vzdrževa-
nje sistema. Investicija v sis-
tem nam ne bo takoj prinesla
dejanskih prihrankov, saj
moramo najprej pokriti
strošek same investicije, ra-
zen v primeru, če bi nov avto
na plin kupili po isti ceni kot
bencinskega. Prav zaradi te-
ga je treba analizirati
stroškovno učinkovitost
vgradnje avtoplina. Upošte-
vamo lahko tudi podatek, da
z vgradnjo plinskega sistema
povišamo ceno nadaljnje
prodaje avtomobila.
Predelavo vozila lahko
naredi le pooblaščena ose-
ba, ki tudi preveri celotno
delovanje sistema in izda
certifikat o njegovi ustre-
znosti. Po vgradnji plinske
instalacije je treba za sis-
tem pridobiti a-test. Vso
potrebno dokumentacijo
uredijo vgrajevalci sistema,
na sam pregled pa moramo
v večini primerov vozilo za-
peljati sami.
Vzdrževanje
Potrebni so redni letni
pregledi plinske instalacije,
oziroma na vsakih 20.000
kilometrov, kar nekoliko
poveča stroške vzdrževanja
v primerjavi z bencinskim
avtomobilom. Vzdrževanje
je preprosto, ne vzame ve-
liko časa, zato je strošek
samega servisa razmeroma
nizek. Pri servisu je treba
preveriti tesnost instalacije
in zamenjati filter za plin.
Utekočinjeni naftni plin
(avtoplin) nastane kot
stranski produkt pri
ločevanju zemeljskega pli-
na in tudi pri rafiniranju
nafte ter naftnih derivatov.
Njegovo pridobivanje ne
povzroča dodatnih proiz-
vodnih stroškov in ne zah-
teva dodatne energije, ki bi
neposredno obremenjeva-
la okolje. Izgorevanje av-
toplina v bencinskem mo-
torju proizvede do 12 od-
stotkov manj emisij oglj-
ikovega dioksida. Celostno
to pomeni tudi za več ko 50
odstotkov čistejše izpušne
pline.
DAK
Unikatni usnjeni modni dodatki Pinata so plod kreativnih idej in pridnih rok Nataše Pijaža
Za vse, ki radi izstopajo
Nataša Pijaža iz Izole je 30-letna diplomirana
grafična oblikovalka, ki je svojo umetniško
žilico pred tremi leti začela udejanjati v
unikatnih usnjenih izdelkih. Njen nabor
modnih dodatkov Pinata poleg torbic različnih
vrst obsega še kreativne in domiselne
drobižnice, zapestnice, etuije za ključe in tobak
ter kravate. Nedavno je v Izoli odprla tudi svoj
atelje in razstavni prostor.
Nekonvencionalen, pre-
poznaven in samosvoj slog
Natašo Pijaža spremljata že
od malih nog. Umetnica po
duši in v realnem življenju
skuša iz svojih dni iztržiti
kar največ, in to v družbi
barv ter naravnih materia-
lov, s pomočjo katerih us-
tvarja unikatne izdelke za
moške in ženske različnih
starosti, ki so radi posebni in
izstopajo zaradi lastnega
osebnega sloga. “Ljudje smo
edinstvena bitja, z nošenjem
unikatnih izdelkov pa lahko
to notranjost sporočamo tu-
di brez besed. Oblačila in
modni dodatki so odraz vsa-
kega človeka posebej. S sti-
lom izražamo svoj značaj,
doživetja, osebnost,” meni.
Od nakita
k torbicam
Že v srednji šoli se je preiz-
kusila kot oblikovalka na-
kita. Izdelovala je različne
ogrlice, zapestnice in uhane
iz fimo mase, ki so poživili
vsako še tako dolgočasno
opravo. Nato se je odločila za
študij grafične tehnologije
na Naravoslovno-tehniški
fakulteti Univerze v Ljublja-
ni, ki ga je leta 2009 tudi
uspešno zaključila. Kot gra-
fična oblikovalka dela že dve
leti, vseeno pa ji ustvarjalna
žilica ni dala miru, zato se je
lotila enkratnih usnjenih iz-
delkov za vsakdanjo rabo.
“Vsak, ki me pozna, bo
takoj priznal, da sem, po-
dobno kot nekatere ženske s
čevlji, jaz obsedena s tor-
bicami. So preprosto moj fe-
tiš; torbica me s svojo obliko,
materialom ter barvami
pooseblja. O meni sporoča
določeno zgodbo, zato
nočem, da bi na rami ali v
roki nosila vsakršno torbi-
co,” pripoveduje Nataša, ki
je za svoje izdelke blagovno
znamko Pinata izpeljala iz
svojega imena in priimka.
“Ker mi mnoge torbice v tr-
govinah z galanterijo niso
bile všeč, marsikatere pa so
se na ulicah pri različnih
imetnicah celo ponavljale,
sem se odločila, da se v iz-
delovanju torbic poizkusim
kar sama,” se spominja. Gle-
de na njen prefinjeni in zah-
tevni okus je raziskala
tržišče, poiskala ustrezne
materiale in zavihala roka-
ve. Pred tremi leti si je tako
nabavila industrijski šivalni
stroj, s katerim lahko zašije
in ukroti še tako zahteven
material. Sama je izbrala
pravo usnje, ki ga nabavlja v
Ljubljani. “Izbira materiala
ni bila težka. Odločila sem se
za usnje, ker je kvalitetno,
trpežno in dolgo obstojno.
Hočem, da so prav takšni
tudi moji izdelki,” je
odločna. Nataša ima trenut-
no v lastni zbirki šest svojih
torbic.
Torbice za vse
okuse in priložnosti
V naboru se tako najdejo
torbice za čez ramo,
“poštarske” torbe in tiste
brez ročajev ali pasu, ki jih
navadno držimo v rokah ali
pod roko. “Moje torbice zaz-
namujejo barve. Pri meni
žal ne boste našli enobarvne
torbice, ker mi tovrstne ne
predstavljajo izziva,” pojas-
ni. Notranji del torbice
poživi s potiskanim bom-
bažem, lanom ali mikrofi-
bro in doda dovolj žepkov za
vse predmete, ki jih ženske
navadno nosijo v torbicah.
Zunanjost poživi z usnje-
nimi trakci in/ali s kovin-
skimi dodatki ter gumbi ra-
zličnih oblik in velikosti. Za
izdelavo ene torbice v pov-
prečju potrebuje pet ur.
Njene torbice pod blagov-
no znamko Pinata so žen-
stvene in brezčasne. “Pri-
prava kakovostne torbice je
zahtevna in dolgotrajna, za-
to pri delu nikoli ne hitim.
Na dan izdelam največ eno.
Do sedaj sem jih oblikovala
že več kot sedemdeset, njiho-
ve lastnice pa niso zgolj Slo-
venke, ampak so med njimi
tudi Američanke, Avstrijke,
Italijanke in Hrvatice,” ra-
zloži Nataša, ki navdih za
svoje neponovljive kose tor-
bic in drugih izdelkov črpa
kar iz kombinacije barv in
strukture materialov, ki jih
uporabi. Kombinacije barv
ji v glavo šinejo sproti. “Tor-
bic po naročilu ne izdelu-
jem, raje vidim, da si stranka
svojo torbico izbere med tis-
timi, ki jih imam trenutno
na voljo. Nikoli pa ne iz-
delam dveh enakih torbic,
vsaka je namreč unikatna in
zgodba zase,” poudarja. Tudi
zato, ker se jih lahko nosi ob
različnih priložnostih in ni-
so omejene za nobeno sta-
rostno skupino uporabni-
kov.
Za ljubitelje
nenavadnih
dodatkov
Poleg torbic pa Nataša iz-
deluje tudi usnjene trikotne
tridimenzionalne drobižni-
ce, zapestnice in etuije za
ključe ter tobak. “Navadno
imajo kadilci po žepih ali v
torbici razmetane rizle, to-
bak in vžigalnike, zato sem
se odločila izdelati lične in
stilske etuije, kjer imajo lju-
bitelji tobaka na enem mes-
tu pospravljeno vse potrebno
za svojo nezdravo razvado,”
je hudomušna. Tudi tu so v
ospredju barve, ne manj-
kajo pa niti ustrezni žepki.
V prihajajočem mesecu
bo na trg poslala usnjene
zapestnice, ki si jih vsak
imetnik lahko oblikuje po
svoje v programu na spletu.
Izbere si namreč lahko pet
različnih usnjenih trakov, ki
jih s kovinskimi gumbi prip-
ne na vmesni kos usnja.
“Oblikuj si svojo unikatno
zapestnico” je Natašina iz-
najdba, kjer si lahko vsak
poljubno izbere svojo bar-
vno kombinacijo ter tekstu-
ro usnjenega traku. Vsak od
njenih izdelkov nosi tanjšo
aluminijasto ploščico ali us-
njen pravokotnik z vgravi-
ranim napisom Pinata, po
čemer so njeni modni do-
datki tudi prepoznavni. “Ra-
da kombiniram predvsem
pastelne in umirjene, ze-
meljske tone barv ter od-
tenke iz narave, vmes pa
vključim tudi živordečo ali
črno barvo,” o barvnem iz-
boru pove Nataša. Vsi njeni
izdelki so pravšnji tudi za
unikatno darilo.
Med novostmi
več za moške
Trenutno je navdušena za
izdelavo usnjenih kravat ta-
ko za ženske kot za moške.
Sledili bodo tanjši ženski
pasovi, v mislih pa ima tudi
že kolekcijo moških denar-
nic. “Etuiji za ključe in tobak
ter drobižnice so primerni
tudi za moške, a prav tako
sem že izdelala nekaj torbic
zanje,” v nabor svojih od-
jemalcev ni pozabila
vključiti predstavnikov
močnejšega spola, ki si prav
tako želijo biti drugačni in
posebni.
Nataša je svoje izdelke po-
stavila na ogled že na šte-
vilnih umetniških tržnicah
po Sloveniji, predvsem na
Primorskem, razstavah ter
na raznih poletnih glasbe-
nih festivalih. Udeležila se je
mesečnega oblikovalskega
dogodka Go Art v Novi Go-
rici ter reggae festivala Over-
jam avgusta v Tolminu. Nje-
ne izdelke najdete tudi v
Terra Plana butiku v Ljub-
ljani.
Atelje Riba
v Izoli je njen raj
Septembra pa je Nataša
Pijaža z Matejo Pauletič, ki
izdeluje svečke, uhane, ve-
rižice, konfete za krst, po-
roke in uporablja decoupa-
ge tehniko pod imenom
Bottega, v Izoli odprla atelje
Riba. Je v središču Izole, za
tamkajšnjo srednjo gostin-
sko in turistično šolo. Obli-
kovalki v ateljeju redno us-
tvarjata, pri delu pa ju lahko
mimoidoči tudi občudujejo.
Sicer je Riba tudi razstavni
prostor, kjer si interesenti
njune izdelke lahko pobliže
ogledajo in pomerijo. “Atelje
je prostor, kjer je v obliko-
valskem smislu vse dovolje-
no. Tam si dam duška in
svoje kreativne žilice nikdar
ne zaustavljam. Moje misli
so takrat nenehno v pogonu
in rojevajo se nove ideje za
izdelke, ki jih počasi in po-
stopno plasiram na trg. V
mislih nimam masovne iz-
delave in agresivne prodaje,
ampak butično obliko za tis-
te, ki jim tovrstni unikati
tudi nekaj pomenijo in v
njih vidijo določeno vred-
nost,” razmišlja na glas. V
prihodnje si želi, da bi lahko
svoje modne izdelke pred-
stavila tudi tujim ljubi-
teljem. Sicer jih že sedaj ne
manjka, a Nataša je pre-
pričana, za znajo večji
evropski narodi bolje ceniti
unikatne, ročno izdelane
modne in druge dodatke za
vsakdanje ali posebne pri-
ložnosti. ANA CUKIJATI
Kje izvem več
Več informacij o varčni porabi energije dobite na
spletnem naslovu www.ensvet.si. Vprašanja o varčni
porabi energije pa strokovnjakom lahko zastavite
tudi po elektronski pošti energija@primorske.si.
Projekt sofinancira
Elektro Gorenjska
Prodaja
DRUŽABNA KRONIKA
Dež jih ni ustavil
V sklopu Rožnatega oktobra -
mednarodnega meseca boja proti
raku na dojki - so tudi na Goriškem
pripravili dobrodelno prireditev
Tek in hoja za upanje. Akcijo že
desetletje vodi Europa donna, slo-
vensko združenje za boj proti raku
na dojki, ki mu predseduje zdrav-
nica Mojca Senčar (na fotografiji v
sredini). Ta je s svojo značilno
pozitivno energijo nagovorila več
kot 500 udeležencev, ki so se, kljub
dežju, s skupnega trga obeh Goric
podali proti Šempetru in nato po
italijanski strani nazaj. In morda je
imela prireditev prav zaradi sla-
bega vremena še večjo sporočilno
moč: z voljo se namreč da pre-
magati marsikatero težavo v
življenju, tudi bolezen. S to se bori
tudi ena najboljših kotalkaric na
svetu Lucija Mlinarič (druga z
desne), ki je bila aktivna udeležen-
ka dobrodelne prireditve. Prire-
ditelji, ki sta jih vodila Marko Vu-
drag (prvi z leve), predsednik Go-
riškega društva za boj proti raku in
Kristina Brovč Jelušič (druga z
leve) iz Zavoda za zdravstveno var-
stvo Nova Gorica, so namreč s
startnino zbrana sredstva name-
nili za nakup medicinskega ma-
teriala za odsek za hematologijo in
onkologijo šempetrske bolnišnice.
Trud vseh, tudi številnih prosto-
voljcev, torej ni bil zaman. EČ
Foto:ErvinČurlič
Nataša Pijaža v ateljeju Riba v Izoli svojim kreativnim idejam pusti prosto pot
Unikatne trikotne tridimenzionalne drobižnice za moške in ženske
Tudi etuije za tobak odlikujejo barve in različne teksture
usnja
Usnjene torbice so ženstvene in brezčasne