nasilstvo_i_diskriminacija_final

Ìàêåäîíñêè Öåíòàð çà Æåíñêè Ïðàâà-Øåëòåð Öåíòàð
À: Áîæèäàð ÀŸè¼àòà 1-1/6, 1000 Ñêîï¼å, Ìàêåäîíè¼à
Ò/Ô: +389 2 2772 400; Ì: +389 70 520 639
E: contact@mwrc.com.mk; shelter_centar@yahoo.com
www.mwrc.com.mk
c
k
m
y
ANALIZANAPRAVNIAKTI
IMEHANIZMIPROTIV
MARGINALIZACIJAI
DISKRIMINACIJANA@ENITE
ASSESSMENT OF LEGAL ACTS
AND MECHANISMS AGAINST
MARGINALIZATION AND
DISCRIMINATION OF WOMEN

Analiza na pravni akti
i mehanizmi protiv marginalizacija
i diskriminacija na `enite

Издава~:
Македонски Центар
за Женски Права-Шелтер Центар
За издава~от:
Даниела Дабеска
Дизајн и подготовка: BoroGrafika
Пе~ат: BoroGrafika - Skopje
Македонски Центар за Женски Права –
Шелтер Центар
A: Божидар Аџијата 1-1/6
1000 Скопје, Македонија
Т/F: (02) 2772 400; M: 070 520 639
E: contact@mwrc.com.mk
shelter_centar@yahoo.com
www.mwrc.com.mk
Издавањето на анализата е финансирано
од Институт Отворено Општество
Publisher:
Macedonian Women’s Rights Centre –
Shelter Centre
For the publisher:
Daniela Dabeska
Design and layout: BoroGrafika
Printed by: BoroGrafika - Skopje
Macedonian Women’s Rights Centre –
Shelter Centre
A: �� Bozidar Adzijata 1-1/6
1000 Skopje, Republic of Macedonia
P/F: +389 2 2772-400; M: +389 70 520-639
E: contact@mwrc.com.mk
shelter_centar@yahoo.com
www.mwrc.com.mk
The publishing of this assessment was made possible
with financial support from Open Society Institute

Assessment
of legal acts
and mechanisms against
marginalization and
discrimination
of women
Analiza
na pravni akti
i mehanizmi protiv
marginalizacija i
diskriminacija
na @enite

Voved
Introduction
Pravni akti i organi koi gi {titat pravata
na `rtvite na nasilstvo i diskriminacija
Legal acts and bodies that protect the rights
of the victims of violence and discrimination
Besplatna pravna pomo{ vo Republika Makedonija
Free legal assistance in the Republic of Macedonia
Komparativna analiza za pravoto na
besplatna pravna pomo{ vo drugite zemji
Comparative analysis of the right for free legal
assistance in the other countries
Konvencija za Spre~uvawe na Site Oblici
na Diskriminacija na @enite (CEDAW)
Convention for Elimination of all Forms
of Discrimination Against Women (CEDAW)
Sudski postapki
Court proceedings
Tibini, debati i okrugli masi
Forums, debates and round table meetings
Koristena literatura
Bibliography
SODR@INA
7
53
9
55
19
64
22
66
33
76
41
83
46
88
50
92

Analizanapravniaktiimehanizmiprotiv
marginalizacijaidiskriminacijanaènite

Voved
Republika Makedonija e demoktratska dràva, so pove}epartiski sistem,
kade vlasta e podelena na zakonodavna, izvr{a i sudska, so {to sekoja od trite
vlasti me|usebno se kontroliraat, bez nitu edna od niv da ima nadmo}nost nad
drugata. Organizacijata na dràvnata vlast vo Republika Makedonija e postavena
na sledniot na~in:
1. Sobranieto na Republika Makedonija e nositel na zakonodavnata vlast i
e pretstavni~ki organ na gra|anite;
2. Vladata na Republika Makedonija e nositel na izvr{nata vlast i istata ja
izbira Sobranieto na Republika Makedonija;
3. Sudovite ja vr{at sudskata vlast i istite sudat vrz osnova na Ustavot
na Republika Makedonija, zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo
soglasnost so Ustavot.
Najva`nata zada~a na Sobranieto na Republika Makedonija e nosewe i
menuvawe na Ustav, kako i nosewe na na zakoni od site oblasti, a vrz osnova na
predlog na Vladata na Republika Makedonija, dodeka pak sudovite, kako nositeli
na sudskata vlast, sudat vrz osnova na zakonite i obezbeduvaat nivna primena, vo
slu~aj koga istite ne se po~ituvaat.
Vo vaka postaven sistem, se garantira po~ituvaweto na osnovnite slobodi
i prava na ~ovekot i gra|aniot, i se obezbeduvaat efikasni mehanizmi za nivna
za{tita preku instituciite na sistemot.
Zadasenapravianalizanadosega{niotna~inotnaza{titanaènite`rtvite
na nasilstvo i diskriminacija i funkcioniraweto na besplatnata pravna pomo{,
pred se za ovaa celna grupa koja naj~esto se javuva kako baratel na besplatna pravna
pomo{ vo Republika Makedonija, neophodno e da bidat razraboteni pozitivnite
zakonski propisi sostaven del na pravniot sistem na na{ata zamja. So ovaa analiza
}e se obideme da napravime osvrt na dosega{noto funkcionirawe i sproveduvawe
vo praksa na barawata za besplatna pravna pomo{ i toa osobeno stavaj}i akcent
na ènite `rtvi na nasilstvo i diskriminacija vo Republika Makedonija. Za da se
dobie slika za pravata i za{titata na ènite `rtvi na nasilstvo i diskriminacija
neophodno e da se dade osvrt i na pra{aweto za besplatnata pravna pomo{, pa
vo ovaa analiza }e bidat razraboteni zakoni vo koi e inkorporirano pravoto na
besplatna pravna pomo{ i na~inot na ostvaruvawe na istata, kako i zakoni koi se
odnesuvaat na diskriminacijata i koi ja definiraat istata.

Pred se }e bide razraboten Ustavot na Republika Makedonija kako najvisok
praven akt vo pravniot sistem na Republika Makedonija. Ponatamu, }e bide
razrabotena Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite
slobodi ratifikuvana od strana na Republika Makedonija, a so toa sostaven del na
na{iot praven sistem. Procesnite zakoni, kako osnova na sudiskoto postapuvawe,
odnosno Zakonot za parni~nata postapka i Zakonot za krivi~nata postapka so
razrabotuvawe na na~elata sodràni vo niv, a koi se odnesuvaat na dostapnosta na
pravdata do site na ednakov na~in, sodràt odredbi koi indirektno upatuvaat na
(ne)diskriminacija i pravoto na besplatna pravna pomo{.
Vo odnos na dosega{noto iskustvo vo oblasta na pruàweto na besplatna
pravna pomo{ }e go istakneme zna~eweto na poodelni zakoni za ènite `rtvite na
nasilstvo i diskriminacija kako barateli na besplatna pravna pomo{. Osobeno }e
bide staven akcent na Zakonot za semejstvoto kako krucijalen zakon vo korelacija so
pravata na ènite `rtvi na nasilstvo i ostvaruvaweto na istite, so osvrt na ulogata
na Centarot za socijalni raboti vo sorabotka so nevladiniot sektor. Ponatamu,
}e bidat se osvrneme na Krivi~niot zakonik so razrabotka i kvalifikacija na
krivi~nite dela za koi naj~esto se iniciraat postapki od strana na ènite `rtvi
na nasilstvo i diskriminacija.
Neophodno e da se razrabotat i oddelni odredbi od Zakonot za rabotnite
odnosi, za da se dobie slika za (ne)diskriminacija, a detalna razrabotka za
pra{aweto i definicijata za diskriminacijata kako i pravoto na poveduvawe na
sudska postapka pred nadleèn sud na ènite `rtvi na diskriminacija }e dademe
so analiza na Zakonot za ednakvi mo`nosti na ènite i maìte.
Vo ovaa analiza }e se obideme da napravime komparativnata analiza na
na~inot na funkcionirawe na besplatnata pravna pomo{ vo odredeni zamji i
toa vo Republika Slovenija, Republika Hrvatska, Holandija, Ungarija, Bugarija i
ê{ka.
I na krajot, }e bide razrabotena Konvencijata za spre~uvawe na site
oblici na diskriminacija na ènite (CEDAW) i postapuvaweto po Preporakite na
Komitetot za eliminacija na diskriminacijata na ènite od odrànata trieset i
~etvrta sednica na 03.02.2006 godina, odnosno nivna vklu~enost vo pozitivnite
zakoni sostaven del na pravniot sistem na Republika Makedonija i prezentacija na
odràni forumi, debati i trkalezni masi na temite diskutirani i zagruùva~kite
pra{awata koi bea pokrenati.
So po~it,
Timot na MC@P-[elter Centar

Pravni akti i organi
koi gi {titat pravata
na `rtvite na nasilstvo
i diskriminacija
Za da se napravi analiza na nacionalnoto zakonodavstvo koe se odnesuva na
èni `rtvi na nasilstvo i diskriminacija, neminovno mora da se po~ne od Ustavot
na Republika Makedonija, koj od negovoto donesuvawe do denes e amendiran so 30
amandmani.
Ustav na Republika Makedonija

Ustavot na Republika Makedonija, kako najvisok praven propis vo verti-
kalnata hierearhija na pravniot sistem na RM, vo svojata glava II gi {titi Osnovnite
slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot. Taka, vo glava II se opfateni:
1. Gra|anski i politi~ki slobodi i prava;
2. Ekonomski, socijalni i kulturni prava.
Slobodite i pravata garantirani so Ustavot se {iroko postaveni, i istite
dopolnitelno se ureduvaat so zakoni od razli~ni oblasti. Taka, soglasno Ustavot,
gra|anite na RM se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata,
bojata na koàta, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Na ovoj na~in, se obezbeduva
zabrana za diskriminirawe po bilo koj osnov. Vo ovoj konteskt, sekoj ima pravo na
rabota, kako i sloboden izbor na vrabotuvawe. Od tuka proizleguva deka na ènite
im se garantira pravoto na rabota i sloboden izbor koja rabota }e ja rabotat, a
imaj}i ja vo predvid zabranata za diskriminacija po osnov na pol.
Ustavot na RM osobeno vnimanie posvetuva i obezbeduva posebna grià
i za{tita na semejstvoto, pa taka vo istiot e propi{ano deka pra{awata od
oblasta na semejstvoto }e se ureduvaat so poseben zakon, za koj podolu e napraven
podetalen osvrt. Osobeno vnimanie e posveteno na pravata na decata, maj~instvoto,
maloletnite lica, kako i pravoto na obrazovanie i zdravstvena za{tita. Vo ovaa
smisla e propi{ano deka roditelite imaat pravo i dol`nost da se griàt za
vospituvaweto i izdrùvaweto na decata, a isto taka e zabraneto da se vrabotuvaat

10
lica pomladi od 15 godini. Maloletnite lica i majkite imaat pravo na posebna
za{tita pri rabota, a vo vrska so obrazovanieto, vo ovoj moment vo RM, osnovnoto
i srednoto obrazovanie se zadolìtelni i istite se finansiraat od buxetot na
dràvata.
Vo vrska so garancija na osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot,
mora da se spoemene i toa deka, so Ustavot na RM e propi{ano da me|unarodnite
dogovori kon koi pristapila Republika Makedonoja i istite se ratifikuvani vo
soglasnost so Ustavot, se sostaven del na pravniot poredok na RM i istite nemoàt
da se menuvaat so zakon. Ova zna~i deka site me|unarodni konvenciii koi se
odnesuvaat na osnovnite prava i slobodni imaat status na zakoni, pa sudovite
pri odlu~uvawe vo postapkite moàt i smeat direktno da se povikuvaat i da gi
primenuvaat istite.
Slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot bi bile samo gola deklaracija,
dokolku ne e predviden mehanizam za nivna za{tita. Taka, za{tita na ovie prava
e garantirana na na~in {to e predvidena sudska za{tita na istite, i toa pred
redovnite sudovi vo Republika Makedonija, a isto taka i pred Ustavniot sud na
Republika Makedonija. Postapkite povedeni pred nadle`nite sudovi se zasnovaat
vrz na~elata na itnost i prioritet, so {to na nedvosmilen na~in se pokaùva
griàta i posvetenosta kon za{tita na osnovnite prava na ~ovekot i gra|aninot.
Vo ovaa smisla, procesnite zakoni, kako {to se Zakonot za parni~nata postapka i
Zakonot za krivi~na postapka, vo sebe sodràt osnovni na~ela vrz koi vsu{nost
se postaveni spomenatite zakoni, a koi osnovni na~ela ja garantiraat dostapnosta
na sudovite od site vidovi i instanci za site lica i gra|ani na ednakov na~in,
povtorno nadovrzuvaj}i se kon zabranata za diskriminacija po bilo koj osnov.
Osoben akcent vo procesnite zakoni se stava na sudeweto vo razumen rok, {to zna~i
deka samite sudovi imaat obvrska postapkite {to se povedeni bespotrebno da ne
se odolùvaat. Vo krajna linija, gra|anite imaat pravo da povedat postapka pred
Evropskiot sud za za{tita na ~ovekovite prava vo Strazbur, dokolku e povredeno
na~eloto na sudewe vo razumen rok, so {to sekako pretstavuva cvrsta garancija za
obezbeduvawe na ova pravo.

Evropska konvencija za za{tita
na ~ovekovite prava i osnovni slobodi
Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi e
ratifikuvataodstrananaSobranietonaRepublikaMakedonijaiistatapretstavuva
del od pravniot sistem na Republika Makedonija. Konvencijata e yvezda vodilka
za site dràvi koi ja imaat ratifikuvano istata vo pogled na garantiraweto i
obezbeduvaweto na ~ovekovite prava i osnovni slobodi. Konvencijata vo svoite
odredbi gi garantira:

11
- pravoto na ìvot;
- zabranuva ma~ewe kako i ropstvo i prinudna rabota;
- pravo na sloboda i sigurnost;
- pravoto na pravi~no sudewe i sudeweto vo razumen rok;
- pravo na po~ituvawe na privatniot i semejniot ìvot;
- pravoto na slobodno sobirawe i zdruùvawe;
- pravoto na brak;
- pravo na efektiven praven lek;
- zabrana za diskriminacija;
- zabrana za zloupotreba na pravata;
- za{tita na sopstvenosta;
- pravoto na obrazovanie;
- slobodata na dvièwe kako i niza drugi prava i slobodi.
Sekoja dràva koja ja ima ratifikuvano ovaa konnvecija, ima za obvrska
da gi obezbedi i sprovede vo ìvot pravata {to gi garantira istata. Gra|anin
na dràva koja e potpisni~ka, dokolku mu bidat povredeni pravata garantirani
so ovaa Konvencija, ima pravo da podnese aplikacija protiv dràvata koja mu gi
povredila zagarantiranite prava pred Evropskiot sud za za{tita na ~ovekovite
prava. Evropskiot sud za za{tita na ~ovekovite prava, dokolku vo postapakta
pred nego utvrdi povreda na pravata, ja zadolùva dràvata da nadomesti {teta
na aplikantot. Evropskiot sud pretstavuva ~uvar na Konvencijata i istiot preku
svoite odluki istata ja oìvotvoruva i postojano gi unapreduva garantiranite
prava i slobodi.

Zakon za semejstvoto
Zakon za semejstvoto e zakon vo koj se sodràni odredbi za semejno nasilstvo
generalno, pa izvedeno od toa i za ènite `rtvi na nasilstvo. No, pred da se
analizira spomenatiot zakon, mora da se napomene deka, od donesuvaweto na Zakon
za semejstvoto vo 1992 godina, pa se do 2004 godina, koga istiot zakon trpi obemni
izmeni, i toa vo delot za semejno nasilstvo, za{titata na `rtvite na nasilstvo,
generalno gledano, bea za{titeni samo so Krivi~niot zakonik, i toa prete`no
bea opfateni so odredbite od delot na Krivi~niot zakonik koj se odnesuva na
krivi~ni deka protiv ìvotot i teloto, kako na primer krivi~no delo Telesna
povreda, Te{ka telesna povreda i sli~ni krivi~ni dela.
No, so izmenite {to gi pretrpe Zakon za semejstvoto vo 2004 godina, se
napravi ~ekor napred vo reguliraweto na materijata semejno nasilstvo. Taka,
vo samiot zakon na nedvosmislen na~in e pokaàna griàta na dràvata za
obezbeduvawe za{tita od semejno nasilstvo. Ponatamu, otideno e i ~ekor napred,
so toa {to se predvideni privremeni merki za za{tita od semejno nasilstvo.

12
So Zakon za semejstvoto se zabranuva sekakov vid na nasilstvo me|u ~lenovite
na semejstvoto, bez ogled na pol i vozrast. Zakonot, isto taka, go definira i samiot
poim na semejno nasilstvo i pod istiot podrazbira maltretirawe, navreduvawe,
zagrozuvawe na sigurnosta, telesno povreduvawe, polovo ili drugo psiholo{ko
ili fizi~ko nasilstvo so koe se predizvikuva ~uvstvo na nesigurnost, zagrozuvawe
ili strav.
Ulogata na Centarot za socijalna rabota - Vo vrska so semejnoto nasilstvo,
mora da se istakne i ulogata na Centarot za socijalna rabota. Za samiot Centar,
zakonot predviduva mnogu aktivna uloga za za{tita na `rtvite od semejno nasilstvo.
Imeno, Centarot za socijalna rabota sekoga{ koga ima soznanie deka nad lice e
storeno semejno nasilstvo, sam ili na barawe na liceto ili ~len na negovoto
semejstvo prevzema merki na za{tita na `rtvata na semejno nasilstvo. Kako merki
koi Centarot za socijalna rabota gi prevzema kon `rtvite na semejno nasilstvo
se slednite: obezbeduvawe na nu`no smestuvawe na `rtvite, obezbeduvawe na
zdravstvena za{tita, obezbeduvawe na psiho-socijalna intervencija i tretman,
upatuvawe na sovetuvawe, go izvestuva organot za progon za semejnoto nasilstvo,
dava pravna pomo{, pokrenuva postapka pred sud, podnesuva barawe do sudot za
izrekuvawe na privremeni merki za za{tita i prevzema drugi merki koi }e bidat
nu`ni za za{tita na `rtvite na semejnoto nasilstvo.
Zna~i, na Centarot za socijalna rabota, so izmenite na Zakon za semejstvoto,
mu e dadena golema odgovornost, no i obvrska da im pruì maksimalna za{tita na
`rtvite na semejnoto nasilstvo.
Ulogata na nevladiniot sektor - Isto taka, mora da se spomene i ulogata
na nevladiniot sektor vo vrska so ova pra{awe. Samiot zakon, oti{ol i ~ekor
ponapred vo vrska so pra{aweto za semejnoto nasilstvo. Imaj}i predvid deka
se raboti za mo{ne ~uvstvitelno pra{awe, samiot zakonodavec imal sens, pa vo
samiot sistem na za{tita na `rtvite od semejno nasilstvo go vklu~il i nevladiniot
sektor. Taka, zdruènie na gra|ani, registrirano za ostvaruvawe na celi i zada~i
od oblasta na socijalnata za{tita, samo ili vo sorabotka so Centarot za socijalna
rabota, moè da gi prevzema skoro site merki za za{tita koi {to moè da gi
prevzema Centarot za socijalna rabota. Samoto vklu~uvawe na nevladiniot sektor
vo za{titata na pravata na `rtvite od semejno nasilstvo, ovozmoùva polesno i
poefikasno spravuvawe so takvata op{testvena pojava. Ova osobeno ako se ima vo
predvid nesigurnosta i nedoverbata {to `rtvite od semejnoto nasilstvo ja imaat
ponekoga{ sprema dràvnite organi i institucii, strav deka nema da se prevzeme
ni{to vo vrska so situacijata vo koja se nao|aat, pa taka, vo nevladiniot sektor
gledaat izlez od za niv, bezizleznata situacija. Ova osobeno {to vo izminatite
godini, nevladiniot sektor vo Republika Makedonija se izbori za svoe mesto vo
op{testvoto i uìva ugled, od pri~ina {to istiot be{e dvigatel na mnogu promeni
vo Republikata.

13
So izmenite na Zakon za semejstvoto, se vovede u{te edna izmena, so koja vo
golema mera se pridonese za za{tita na `rtvite od semejno nasilstvo. Stanuva zbor
za voveduvaweto na privremenite merki, koi{to sudot, a na predlog na `rtvata na
semejnoto nasilstvo, odnosno nejziniot polnomo{nik, vo tekot na postapkata moè
da gi opredeli. Zakonot taksativno gi nabrojuva vremenite merki koi{to moàt da
se izre~at na storitelot na semejno nasilstvo, i stanuva zbor za slednite merki:
- zabrana da se zakanuva deka }e stori semejno nasilstvo;
- zabrana da maltretira, voznemiruva, telefonira ili na drug na~in
komunicira so ~len na semejstvoto, direktno ili indirektno;
- zabrana da se pribliùva do ìveali{teto, u~ili{teto, rabotnoto mesto
ili opredeleno mesto koe redovno go posetuva drug ~len na semejstvoto;
- da odredi otstranuvawe od domot bez ogled na sopstvenosta, do donesuvawe
na kone~na odluka na sudot;
- zabrana da poseduva ogneno ili drugo oru`je ili istoto da mu bide
odzemeno;
- da go zadolì da gi vrati predmetite koi se potrebni za zadovoluvawe na
sekojdnevnite potrebi na semejstvoto;
- da izre~e zadolìtelno izdrùvawe na semejstvoto;
- da naredi storitelot da posetuva soodvetno sovetuvali{te;
- da naredi zadolìtelno lekuvawe, dokolku e korisnik na alkohol i drugi
psihotropni supstancii ili ima nekoe zaboluvawe;
- da go zadolì da gi nadomesti medicinskite i drugi tro{oci nastanati od
semejno nasilstvo.
No, zakonodavecot ne zastanal samo na nabrojuvawe na ovie nekolku privremeni
merki.Zakonodavecot,imaj}ipredviddekaneevozmo`nosotaksativnonabrojuvawe
da gi opfati site mo`ni ìvotni situacii, za koi bi moèlo da se izre~e vremena
merka, istiot se opredelil i za edna op{ta odredba so koja se dava mo`nost da se
izre~e bilo koja druga merka koja sudot }e ja smeta za neophodna za da se obezbedi
sigurnost i dobrosostojba na drugite ~lenovi na semejstvoto. Vo vakva situacija,
osobeno treba da dojde do izraz kreativnosta na advokatite koi }e gi zastapuvaat
vo postapkite pred sudovite `rtvite na semejnoto nasilsvo, imaj}i predvid deka
vo najgolem broj slu~ai, strankite se neuki i nemoàt samite da se zastapuvaat, pa
istaknuvaat barawa za izrekuvawe na vremeni merki koi ne se navedeni vo zakonot,
a sudot vo takva situacija treba da ima hrabrost i doblest barawata da gi prifa}a,
se razbira dokoku se osnovani, i da gi izrekuva vremenite merki. Na toj na~in,
ne samo {to }e se zbogati sudskata praksa, i }e se zgolemi pravnata sigurnost, a
so toa i }e se zgolemi verbata vo sudskiot sistem vo Republika Makedonija, tuku
}e se ima dovolno praksa za idni novelirawa na zakonot i negovo usovr{uvawe i
pratewe na modernite trendovi na op{testvenoto ìveewe.

14
Krivi~en zakonik
Drug zakon, koj vo sebe sodrì odredbi vo vrska so semejnoto nasilstvo i
za{tita na `rtvite na semejno nasilstvo e sekako Krivi~niot zakonik. Vo delot kade
se opfateni krivi~nite dela protiv ìvotot i teloto, na najekspliciten na~in
moè da se vidi deka kaznenata politika e zaostrena za storitelite na krivi~ni
dela pri vr{ewe na semejno nasilstvo. Zna~i, sekoga{ koga krivi~noto delo e
storeno pri vr{ewe na semejno nasilstvo, istoto se smeta za poteòk oblik na
krivi~no delo, pa taka i zapretenata kazna e pogolema, otkolku za osnovniot oblik
na istoto krivi~no delo. Taka na primer, kaj krivi~no delo Ubistvo, za osnovniot
oblik na krivi~noto delo, zakonot zapretuva so kazna od najmalku 5 godini. No, ako
krivi~noto delo ubistvo e izvr{eno pri vr{ewe na semejno nasilstvo, storitelot
}e se kazni so zatvor najmalku 10 godini ili doìvoten zatvor. Kaj krivi~no delo
Telesna povreda, storitelot na deloto, dokolku istoto go storil pri vr{ewe
na semejno nasilstvo }e se kazni so zatvor od najmalku 6 meseci do 3 godini,
dodeka kaj krivi~noto delo Te{ka telesna povreda, storitelot na istoto, dokolku
deloto go storil pri vr{ewe na semejno nasilstvo }e se kazni so zatvor od 1 do
5 godini. Isto moè da se sogleda i kaj Krivi~nite dela protiv polovata sloboda
i poloviot moral, zatoa {to so niv se kriminalizira nasilstvoto, zloupotrebata
na polo`bata i iskoristuvaweto na sostojbata ili nemo}ta na pasivniot subjekt.
Posebno se za{tituva maloletstvoto, pa za primer ako zememe krivi~noto delo
Polov napad vrz dete, predvideno e deka, toj {to }e izvr{i obquba ili drugo
polovo dejstvie vrz dete predvina e kazna zatvor od 1 do 10 godini, no kako poteòk
oblik na ova delo se smeta koga istoto e storeno pri vr{ewe na semejno nasilstvo,
pa zakonodavecot za storitelot predvidel kazna zatvor od najmalku 5 godini. Na
ovoj na~in, nedvosmisleno se prikaùva griàta {to dràvata ja posvetuva na
`rtvite na semejnoto nasilstvo, so samoto toa {to zapretuva so povisoki kazni
za storitelite na krivi~ni dela pri vr{ewe na semejno nasilstvo, od pri~ina
vo celta na krivi~noto pravo ne e samo kaznuvawe, tuku i preventivno deluvawe,
deluva vo nasoka na odvra}awe na licata da storuvaat krivi~ni dela, koga znaat
deka im se zapretuvaat visoki kazni, i toa ne pari~na kazna, tuku kazna efektiven
zatvor. Opredelbata da se zapretuva so povisoki kazni za storitelite na krivi~ni
dela pri vr{ewe na semejno nasilstvo, ne e slu~ajna. Imeno, za~estenosta na takvite
krivi~ni dela, dovedoa do situacija da se zaostri kaznenata politika, kako {to
be{e spomenato i prethodno, da se deluva i preventivno, da se deluva vo nasoka na
odvra}awe na potencijalnite storiteli da storuvaat krivi~ni dela. No, ne samo
zapretena kazna, preto~ena vo nekoja zakonska norma vlijae preventivno. Za da se
vlijae preventivno, bi trebalo sudot da bide mnogu efikasen pri vodeweto na
krivi~nite postaki protiv storitelite na krivi~ni dela pri vr{ewe na semejno
nasilstvo. Sudot bi trebalo da bide beskompromisen i mnogu rigorozen kon

15
izrekuvaweto na kaznite, pa samo na takov na~in }e moè da se vlijae preventivno.
Zo{to koga nekoe lice od mediumite razbere deka nekoj storitel na krivi~no
delo, na primer Te{ka telesna povreda, i istoto go storil pri vr{ewe na semejno
nasilstvo, i ako na toj storitel mu e izre~ena maksimalnata kazna zatvor od 5
godini, }e se zapra{a dali povtorno }e ja udri svojata sopruga na primer, ako
dotoga{ soprugata ne go prijavila vo policija. Dokolu sudot ne bide rigorozen i
beskompromisen vo takvite slu~ai, odredbite od Krivi~niot zakonik }e bidat goli
odredbi, koi nema da se primenuvaat dosledno, pa }e se vratime na pogovorkata
deka „hartijata trpi se”, pa i visoki kazni koi ne se izrekuvaat.

Zakon za rabotni odnosi
Koga zboruvame za pra{aweto za diskriminacija, mora da se spomene
Zakonot za rabotnite odnosi. Ova od pri~ina, {to pravoto na rabota i pravoto
na sloboden izbor na rabotata, e su{tinsko pra{awe, egzistencijalno pra{awe,
pa pra{aweto za diskriminacija tokmu vo ovoj zakon e ubavo razraboteno preku
nekolku odredbi.
Imeno,Zakonotzarabotniteodnosimuzabranuvanarabotodava~otbaratelot
na vrabotuvawe (kandidat za vrabotuvawe) ili rabotnikot, da go stava vo neednakva
polo`ba zaradi rasata, bojata na koàta, polot, vozrasta, zdravstvenata sostojba,
odnosno invalidnost, religioznoto, politi~koto ili drugo ubeduvawe, status na
semejstvoto, imotna sostojba, polova naso~enost ili zaradi drugi okolnosti. Na
èniteimaìtemoraatdaimbidatobezbedeniednakvimo`nostiiednakovtretman
pri vrabotuvaweto, napreduvaweto vo rabotata, osposobuvaweto, obrazovanieto,
prekfalifikacijata, platite, nagraduvaweto, otsustvoto od rabota, uslovite za
rabota, rabotnoto vreme i otkaùvaweto na dogovorot za vrabotuvawe.
Me|utoa, od generalnoto na~elo za zabrana za diskriminacija, postoi i
isklu~ok od zabranata za diskiminacija, pa vo taa smisla zakonot ne go smeta za
diskriminacija praveweto razlika, isklu~uvawe ili davawe na predimstvo vo
odnos na opredelena rabota, koga prirodata na rabotata e takva ili rabotata se
vr{i vo takvi uslovi {to pretstavuvaat vistinski i odlu~uva~ki uslov za vr{ewe
na rabotata, pod uslov celta {to saka da se postigne da e opravdana i uslovot da
e odmeren. Celta {to zakonodavecot sakal da ja postigne, e na primer, za te{ki
fizi~kiraboti,kakorabotewenagradili{tenanekojgradeènobjekt,soogleddeka
samiot karakter na rabotata, bidej}i iziskuva ogromen fizi~ki napor, normalno
e deka prednost bi im se dal na maìte otkolku na ènite. Pritoa, zakonodavecot
e mnogu jasen vo odnos na isklu~ocite od zabranata za diskriminacija i pritoa
bara celta {to se saka da se postigne da e opravdana. Vo konkretniot primer,
intencijata bi bila da se za{titi ènata od te{ka fizi~ka rabota, {to e sekako
opravdano, ako se ima predvid deka, generalno zemeno, ènata e fizi~ki poslaba
od maòt.

16
U{te edna ogromna pridobivka na Zakonot za rabotnite odnosi e zabranata
za voznemiruvawe i polovo voznemiruvawe. Spored zakonot, voznemiruvaweto
i polovoto voznemiruvawe, se smeta za diskriminacija. Ponatamu, samiot zakon
detalnogoopi{uvavoznemiruvawetoipolovotovoznemiruvawe,pavoznemiruvawe
pretstavuva sekoe nesakano odnesuvawe koe ima za cel ili pretstavuva povreda na
dostoinstvoto na kandidatot za vrabotuvawe ili na rabotnikot, a koe predizvikuva
strav ili sozdava nepijatelsko, poniùva~ko ili navredlivo odnesuvawe, dodeka
pak, polovoto voznemiruvawe e definirano kako, sekoe verbalno, neverbalno ili
fizi~ko odnesuvawe od polov karakter koe ima za cel ili pretstavuva povreda na
dostoinstvoto na kandidatot za vrabotuvawe ili na rabotnikot, a koe predizvikuva
strav ili sozdava neprijatelsko, poniùva~ko ili navredlivo odnesuvawe.
Opredelbata na zakonodavecot za zabranata za diskriminacija, ne e samo
deklarativna, pa samiot zakon predviduva i mehanizam za za{tita na kandidatite
za vrabotuvawe ili na rabotnicite. Za{titata normalno, se ostvaruva vo sudska
postapka, i liceto koe bilo podle`no na diskriminacija moè od rabotodava~ot
da bara nadomest na {teta vo visina od 5 mese~ni prose~ni plati vo Republika
Makedonija. Li~no smetam deka, ograni~uvaweto na 5 prose~ni plati e nepotrebno,
bidej}i ako baraweto na nadomest na {teta se tretira kako kompenzacija za
pretrpenite du{evni bolki poradi diskriminacijata koja nekoj kandidat ili
rabotnik ja pretrpel od rabotodava~ot, treba sudot da opredeli spravedliv
pari~en nadomestok za du{evnite bolki od slu~aj do slu~aj, a ne na ovoj na~in da
bide determinaran najvisokiot iznos koj{to moè da se bara.

Zakon za ednakvi mo`nosti na ènite i maìte
Koga zboruvame za diskriminacijata kako poim, neizbe`no e da se spomene
i Zakonot za ednakvi mo`nosti na ènite i maìte, so koj zakon se ureduvaat
osnovnite i posebnite merki za vospostavuvawe na ednakvi mo`nosti na ènite
i maìte, nadle`nostite, zada~ite i obvrskite na odgovornite subjekti za
obezbeduvawe na ednakvi mo`nosti, postapkata za utvrduvawe neednakov tretman
na ènite i maìte, kako i pravata i dol`nostite, obvrskite na subjektite koi
u~estvuvaat vo taa postapka. So ovoj zakon, definiran e terminot Ednakvi mo`nosti
na ènite i maìte koj po dostoinstvo i pravo zna~i promovirawe na na~eloto
za voveduvawe ednakvo u~estvo na ènite i maìte vo site oblasti od javniot i
privatniot sektor, ednakov status i tretman vo ostvaruvaweto na site prava i
vo razvojot na nivnite individualni potencijali preku koi tie pridonesuvaat
vo op{testveniot razvoj, kako i ednakvi pridobivki od rezultatite proizlezeni
od toj razvoj. Zakonodavecot ednakviot tretman go opredelil kako otsustvo na
direktna ili indirektna diskriminacija vrz osnova na pol, pritoa definiraj}i
ja diskriminacijata kako sekoe razlikuvawe, iskoristuvawe ili ograni~uvawe

17
vrz osnova na pol {to go zagrozuva ili onevozmoùva ostvaruvaweto ili za{tita
na ~ovekovite prava i slobodi, jasno i precizno izdvojuvaj}i ja direktnata od
indirektnata diskriminacija. Koga edno lice se tretira, bilo tretirano ili bi se
tretiralo polo{o vrz osnova na polot otkolku {to se tretira drugo lice vo sli~na
situacija nesomneno poso~uva na direktna diskriminacija. Nasproti, navidum
neutralnata odredba, kriterium ili obi~ajno pravo doveduva lice od eden pol
vo osobena nepovolna polo`ba vo sporedba so lica od drugiot pol, osven ako taa
odredba, kriterium ili obi~ajno pravo e objektivno opravdana so legitimna cel,
a sredstvata za postignuvawe na taa cel se soodvetni i neophodni, koja pretstavuva
indirektnadiskriminacija.Sodonesuvawetonaovojzakon,senapravi~ekornapred
vo zacvrstuvaweto na ulogata i polo`bata na ènata, osobeno vo op{testveniot
ìvot. Pred se, zaradi mehanizmite i postapkata za za{tita od diskriminacija,
koi zakonodavecot mnogu jasno i precizno gi opredelil preku opredeluvawe na
osnovni i posebni merki za vospostavuvawe na ednakvi mo`nosti. Poseben akcent
zakonodavecot stavil na posebnite merki za vospostavuvawe na ednakvi mo`nosti,
direktno poso~uvaj}i gi subjektite odgovorni za usvojuvawe i sproveduvawe na
ovie merki, i toa:
- Sobranieto kako najvisokiot zakonodaven dom vo Republika Makedonija;
- Vladata na Republka Makedonija, organite na dràvnata uprava –
ministerstvata,opredeluvaj}iposebnaulogaidelokrugnarabotanaMinisterstvoto
za trud i socijalna politika;
- Narodniot pravobranitel kako organ so zakonski utvrdena nadle`nost za
ostvaruvawe na principot na ednakvi mo`nosti preku pravna za{tita;
- Edinicite na lokalnata samouprava - preku dol`nosta za formirawe
na Komisija za ednakvi mo`nosti kako postojano telo i nivnoto u~estvo vo
podgotvuvaweto na Nacionalniot plan za akcija za ednakvi mo`nosti na ènite i
maìte;
- Politi~kite partii - so usvojuvawe na Plan za ednakvi mo`nosti na sekoi
dve godini
- Sredstvata za javno informirawe niz nivnite programski koncepti.
Za{titata od diskriminacija osobeno e inkorporirana i razrabotena
vo Nacionalniot plan za akcija za ednakvi mo`nosti na ènite i maìte
(NPAEM) koj Vladata vrz osnova na predlozite na organite na dràvnata uprava,
nadle`niot sektor, organite na edinicite na lokalnata samouprava, zdruènijata
na rabotodava~ite, sindikatot, zdruènijata na gra|ani i razni organizacii i
individualnieksperti,mugopredlaganaSobranietonaRM,kakoivoPeriodi~nite
planovi za sproveduvawe na Planot za akcija ~ie donesuvawe e nadle`nost i
obvrska na Ministerstvoto za trud i socijalna politika. Ostvaruvaweto na ovaa
za{tita zakonodavecot ja prosledil i so posebna upravna postapka za utvrduvawe
na neednakov tretman na ènite i maìte, vrz osnova na koja postapka ponatamu,

18
dokolku bi se konstatiralo deka so poedine~en akt ili dejstvo na odredeno lice mu
e povredeno nekoe pravo vrz osnova na pol, toga{ toa lice, ponatamu ima pravo,
vo sudska postapka da bara nadomest na {teta soglasno odredbite od Zakonot za
obligacionite odnosi.
*****
Zna~i, preku site prethodno spomenati zakoni i podzakonski akti,
zakonodavecot obrnal osobeno vnimanie i merki za za{tita na ènite `rtvi na
nasilstvo i diskriminacija. Me|utoa, problemot koj se javuva vo ostvaruvaweto
i za{titata na pravata na ènite `rtvi na nasilstvo i diskriminacija e
institucionalen. Prvi~no, problemot se javuva kaj samata èna `rtva na nasilstvo
ili diskriminacija, zaradi nepostoewe na dovolno hrabrost problemot da se
iznese vo javnost, stravot zaradi marginalizirawe vo ramkite na op{testvoto, a
osobeno i nivnata nedoverba vo upravnite i sudski postapki. Ponatamu, koga }e se
napravi prviot ~ekor odnosno koga e prijaveno nasilstvo i diskriminacija ~esto
pati za{titata ima i sprotiven efekt. Pred se zaradi nemawe na kapaciteti i
mo`nosti od strana na nadle`nite organi za brzo, navremeno i efikasno deluvawe.
Tokmu od taa pri~ina, nu`na i neophodna e ulogata na nevladiniot sektor preku
sproveduvaweto na najrazli~ni programi za edukacija i ohrabruvawe na `rtvite na
nasilstvo i diskriminacija, da prevzemat inicijativa i da ja prijavat povredata
na nivnite prava. Preku programata - proektot “BESPLATNA PRAVNA POMO[“
`rtvite se ohrabruvaat i go prevzemaat prviot ~ekor odnosno prijavuvaat
nasilstvo ili diskriminacija, koi ponatamu, vo zavisnost od povredata na pravata,
se prosleduvaat so sudski ili upravni postapki. Osobeno zna~ajna i neizbe`na e
uslogata na nevladiniot sektor preku sproveduvaweto na ovaa programa pred se
zaradi naso~uvaweto i ukaùvaweto {to ponatamu.

19
Besplatna pravna pomo{
vo Republika Makedonija
Pravoto na besplatna pravna pomo{ i negovata primena
vo pravniot sistem na RM
Ako se ima vo predvid deka naj~esti `rtvi na semejno nasilstvo i
diskriminacija se lica, koi se materijalno neobezbedeni, opravdana e i griàta
na dràvata za za{tita na povredata na ovie prava, pa od skoro vo Sobraniska
procedura e Predlog na Zakonot za besplatna pravna pomo{, so koj zakon bi trebalo
da im se ovozmoì polesen pristap do instituciite na sistemot za `rtvite na
semejnoto nasiltvo i diskriminacija, kako i na drugi kategorii na lica.
CeltanadonesuvawetonaZakonotzabesplatnapravnapomo{eobezbeduvawe
ednakov pristap za site gra|ani do instituciite na sistemot, kako i nivno
zapoznavawe, ostvaruvawe i ovozmoùvawe na efektivna pravna pomo{, soglasno
na~eloto za ednakov pristap do pravdata, koe, kako edno od osnovnite na~ela e
inkorporirano vo site prethodno navedeni zakoni, koi ja reguliraat, na direkten
ili indirekten na~in, materijata za semejnoto nasilstvo i diskriminacija, pred
se vrz ènite.
Besplatnata pravna pomo{ i do sega, pred predloèniot Zakon za besplatna
pravna pomo{, se sproveduva i ostvaruva vo gra|anskite i krivi~ni postapki i
toa, vo slu~aj na:
- zadolìtelna odbrana predvidena vo krivi~nite postapki; i
- osloboduvawe od pla}awe na tro{ocite na postapkata predvideni vo
Zakonot za parni~nata postapka i Zakonot za op{tata upravna postapka.
Zadolìtelnata odbrana predvidena so zakonot za krivi~na postapka,
funkcionira i se ostvaruva vo krivi~nata postapka. Imeno, obvinet za storeno
krivi~no delo, ima pravo da se brani so pomo{ na branitel – advokat po sopstven
izbor, a dokolku nema sredstva da plati branitel – advokat, istiot da go dobie
besplatno koga toa go baraat interesite na pravdata. Postojat dva oblici na
realizirawe na besplatna pravna pomo{ vo krivi~nata postapka, i toa, vo slu~aj
na zadolìtelna odbrana, koga obvinetiot sam nema da si obezbedi branitel –
advokat, toga{ sudot po slu`bena dol`nost mu nazna~uva, i vtoriot slu~aj, koga ne
postojat uslovi za zadolìtelna odbrana, a obvinetiot e obvinet za krivi~no delo

20
za koe e zapretena kazna nad edna godina i nema sredstva da si obezbedi branitel
– advokat, po negovo barawe, sudot moè da mu postavi branitel – advokat. I vo
dvata slu~ai tro{ocite za angaìraweto na branitel – advokat od strana na sudot
pa|aat na tovar na buxetskite sredstva.
No, vakvo ne{to ne e predvideno so Zakonot za parni~nata postapka, kako i so
Zakonot za op{tata upravna postapka. Vo tie postapki, gra|anska i upravna, dokolku
strankata nema sredstva da plati profesionalna pomo{ od strana na advokat, be{e
ostavena i e ostavena da se snajde samata vo ostvaruvaweto na pravata. Vo gra|anskata
postapka, vistina e deka sudot vodi grià za neukata stranka vo postapkata, no toa
pretstavuva me~ so dve ostrici, bidej}i pretstavuva potencijalna opasnost da se
izgubi nepristrasnosta na sudot. Ova vo smisla, dokolku sudot ja sovetuva neukata
stranka vo postapkata kako da gi ostvari svoite prava, bi trebalo da ja sovetuva
i drugata stranka, zo{to postoi opasnost za neednakot tretman na strankite vo
postapkata, a toga{ ulogata na sudot kako organ koj treba merodavno da odlu~i bi se
izgubila. Vo Zakonot za parni~nata postapka, postoi institut siroma{ko pravo, koj
institut pretstavuva osloboduvawe od pla}awe na tro{ocite na postapkata. Pod
institutotosloboduvaweodpla}awenatro{ocitenapostapkata,zakonotpredviduva
mo`nost imotno neobezbedena stranka vo postapkata, koja ne e vo mo`nost da gi
podnesuva tro{ocite na postapkata bez {teta na svojata nu`na izdr{ka i nu`nata
izdr{ka na svoeto semejstvo, da se oslobodi od pla}awe na sudski taksi, tro{oci za
svedoci, ve{taci, uvid i sudski oglasi. Me|utoa problem nastanuva koga strankata
sama treba da se zastapuva vo sudska postapka, i pokraj toa {to, zakonot predvidel
nazna~uvawe na advokat, me|utoa nu`nosta i neophodnosta ja ceni sudot, poa|ajki
od kriteriumi vo odnos na razbiraweto od pravoto na strankata, sloènosta na
postapkata, va`nosta na predmetot na sporot, dali stanuva zbor za li~no – pravni
ili imotno – pravni barawa i sli~no. Me|utoa vo praksata ova skoro da nikoga{
ne se slu~uva, a ako se ima vo predvid deka `rtvite na nasilstvo i diskriminacija
se lica koi edvaj imaat osnovno obrazovanie i se vo imotno nezavidna situacija,
se javuva nu`nosta za postoewe na proekti i programi za besplatna pravna pomo{,
sprovedeni preku nevladiniot sektor, kade {to nevladiniot sektor bi angaìral
advokati, i bi gi nadomestuval nivnite tro{oci, a ovie profesionalno bi gi
zastapuvale i ostvaruvale pravata na spomenatite lica.
Generalno zemeno, tendencijata za donesuvawe na poseben Zakon za
besplatna pravna pomo{ e dobra i pretstavuva novina, i sekako odli~na mo`nost
da im se pomogne na licata na koi navistina im e potrebna vakov vid na pomo{,
bidej}i sekojdnevno sme svedoci poradi nemawe na materijalni sredstava,
materijalno neobezbedenite lica da nemoàt da si gi ostvarat svoite so Ustav i
zakon zagarantirani prava. Se do donesuvaweto i stapuvawe vo sila na Zakonot
za besplatna pravna pomo{, nu`no i neophodno e finansirawe na proekti
„BESPLATNA PRAVNA POMO[“, za kako {to i pogore e navedeno, celnata grupa

21
koja {to e opfatena so vakvite proekti da mo`e da dobie maksimalen benefit vo
ostvaruvaweto na svoite prava, a sekako i vo idnina, po donesuvawe i stapuvawe vo
sila na Zakonot za besplatna pravna pomo{, od pri~ina {to nevladioniot sektor
izminatite godini se izbori za svoe mesto vo op{testvoto, a i poradi golemata
doverba {to ja u`uva od strana na gra|anite.

22
Komparativna analiza za pravoto
na besplatna pravna pomo{
vo drugite zemji
Za da se dobie jasna slika na pravoto na besplatna pravna pomo{ vo Republika
Makedonija, i na~inot na ostavruvawe na istoto, potrebno e da se napravi edna
komparacija so ostanatite sistemi vo oddelni evropski dràvi, odnosno kako kaj
niv e regulurano ostavruvaweto na pravoto na besplatnata pravna pomo{.
Zaedni~ko za site evropski dràvi vo vrska so davaweto na besplatnata
pravna pomo{, samoto pravo i ostvaruvaweto na istoto, e deka toa se ostvaruva
ili preku advokatite, ili preku lica koi se zanimavaat so pravna profesija,
ili pak preku nevladiniot sektor. Site evropski sistemi trgnuvaat od osnovnoto
na~elo – ednakov pristap do pravdata na site lica i gra|ani, {to zna~i deka se
isklu~uva sekakov vid na diskriminacija po site osnovi, so maksimalna garancija
na osnovnite ~ovekovi prava i slobodi, vospostaveni so najvisokite pravni akti
na sekoja oddelna dràva.
Za kompracija, odbravme nekolku dràvi i nivnit sistem na ostavruvawe na
pravoto na besplatna pravna pomo{, me|u koi se: Slovenija, Holandija, Ungarija,
Bugarija, ê{ka i Hrvatska. Vo prodelènie, sledi kratok opis na na~inot
na regulirawe na pra{aweto na besplatna pravna pomo{, so site razli~nosti
i sli~nosti so na~inot na regulirawe na istoto pra{awe vo Republika
Makedonija.
1. Slovenija
Vo Republika Slovenija Zakonot za besplatna pravna pomo{ e donesen u{te
vo juni mesec 2001 godina, a istiot ima pretrpeno izmeni i dopolnuvawa od
2004 i 2008 godina. Vo 2004 godina, so spomenatite izmeni, izmenet e cenzusot
za besplatna pravna pomo{, postapkata za nazna~uvawe na advokat, a vklu~ena e i
prekugrani~nata pravna pomo{. So izmenata od 2008 godina, povtorno e izmenet
cenzusot i uslovite za besplatna pravna pomo{, kako i pokrivawe na tro{ocite.
I Republika Slovenija trgnuva od principot na pristap do pravdata kako osnovno
~ovekovo pravo, pritoa ostavruvaj}i za{tita i socijalna ednakvost na svoite
gra|ani. Vo Slovene~kiot Zakon za besplatna pravna pomo{ se razraboteni

23
pra{awata za celta na zakonot, uslovite za dobivawe na besplatnata pravna pomo{,
formite na besplatna pravna pomo{, davateli na uslugi, postapka za dobivawe
na besplatna pravna pomo{, pokrivawe na tro{ocite i prekugrani~na besplatna
pravna pomo{.
Celta na Zakonot za besplatna pravna pomo{ e koristewe na pravoto na
besplatna pravna za{tita bez razlika na socijalnata polo`ba na gra|anite,
za{tita pred me|unarodni sudovi, kako i drugi alternativni na~ini na re{avawe
na sporovite, dokolku istoto e predvideno so zakon. Besplatnata pravna pomo{
se odnesuva na pravno sovetuvawe, pravno zastapuvawe pred sudovi vo Slovenija,
i toa kako pred osnovnite, taka i pred specijaliziranite. Isto taka, predviden
e i isklu~ok kade nemoè da se odobri besplatna pravna pomo{, i istiot se
odnesuva na krivi~no delo – navreda, ili navredlivo odnesuvawe (osven koga
pravno e utvrdena {tetata koja e nanesena), vo sporovi za namaluvawe na izdr{ka,
koja izdxr{ka prethodno voop{to ne bila pla}ana, i vo sporovi za nadomest na
{tetata od navreda, osven ako se dokaè deka deloto vlijaelo vrz socijalnata ili
finansiskata sostojba na strankata.
Kako korisnici na besplatna pravna pomo{ vo Republika Slovenija se
opfateni:
- Slovene~ki gra|ani so postojano ìveali{te vo R. Slovenija;
- Stranski gra|ani so postojano ili privremeno ìvelai{te vo R.
Slovenija;
- Drugi stranski lica pri postoewe na reciprocitet me|u dràvite;
- Neprofitabilni nevladini organizacii i asocijacii od javen interes za
sporovi koi se odnesuvaat na javniot interes;
- Drugi lica opfateni so me|unarodni dogovori.
Korisnicite na besplatna pravna pomo{, za da ja dobijat istata, soglasno
Zakonotzabesplatnapravnapomo{naR.Slovenija,moradaispolnuvaatopredeleni
uslovi. Imeno, stanuva zbor za slednite uslovi:
- Finansiskata sostojba (generalna cel – besplatna pravna pomo{ se
odobruva na lice koe ne e vo sostojba da gi snosi tro{ocite na sudsktata postapka,
bez pritoa da ja dovede vo pra{awe negovata socijalna polo`ba; precizirawe na
uslovot – socijalnata polo`ba se doveduva vo pra{awe koga prose~nite prihodi
na ~lenovite na semejstvoto iznesuvaat pomalku od 2 prose~ni prihodi);
- Razumna cel (o~ekuvawe deka so pruàweto na besplatnata pravna pomo{
}e se re{i sporot, odnosno razumno o~ekuvawe na pozitiven ishod od postapkata
za strankata koja go podnela baraweto, kako i ocenka na zna~ajnosta na problemot
za socio – ekonomskata polo`ba na strankata).
Formite na pravna pomo{ koi gi predviduva slovene~kiot zakon se:
- Prv praven sovet (objasnuvawe na strankata za polo`bata vo koja se nao|a
i nejzinite prava i obvrski);

24
- Pravno sovetuvawe (zastapuvawe – vonsudska spogodba, vo prv i vtor
stepen, za izjavuvawe na vonreden praven lek, pred Ustaven sud i pred me|unarodni
sudovi).
Kako davateli na besplatna pravna pomo{ se predvideni:
- Advokati (registrirani vo Advokatska komora na Republika Slovenija);
- Neprofitabilni lica koi davaat pravni soveti (samo vo slu~aj na dobiena
soglasnost od Ministerot).
Postapkata za inicirawe na besplatnata pravna pomo{ se inicira so molba
do kancelariite za besplatna pravna pomo{ pri Osnovnite sudovi. Po priemot
na molbata, sudovite pribiraat podatoci za baratelot, i re{avaat dali }e bide
privatena molba za odobruvawe na besplatnata pravna pomo{, odnosno proveruvaat
dali baratelot gi ispolnuva pogore spomenatite uslovi. Pri samoto odlu~uvawe,
sudovite isto taka odlu~uvat za imenuvawe na zastapnik – davatel na besplatna
pravna pomo{ i za koi dejstvija besplatnata pravna pomo{ e odobrena. Besplatna
pravna pomo{ moè da bide odobrena kako:
- Osnovna pomo{;
- Posebna pomo{ (bez proverka na finansiskiot uslov);
- Pomo{ vo isklu~itelni slu~ai (finansiskiot uslov e ispolnet);
- Pravna pomo{ za postaki vo vrska so ustavno ili me|unarodno pravo;
- Itna pomo{ (proverka na finansiskiot uslov otkako pravnata pomo{ }e
mu bide odobrena).
Vo odnos na pokrivaweto na tro{ocite za odobrenata pravna pomo{,
Zakonot predviduva strankata – korisnik na besplatna pravna pomo{ koja uspeala
vo sporot tro{ocite }e gi dobie od strankata koja neuspela vo sporot, me|utoa
istite po avtomatizam se prefrlaat na dràvata. Me|utoa, vo slu~aj koga strankata
– korisnik na besplatnata pravna pomo{ nema da uspee vo sporot, tro{ocite gi
snosi dràvata, a vo slu~aj finansiskata polo`ba na korisnikot na besplatnata
pravna pomo{ se podobri vo narednite ~etiri godini, toga{ istata mora na
dràvata da i ja vrati odobrenata besplatna pravna pomo{.
Prekugrani~nata besplatna pravna pomo{ se odobruva dokolku:
- Strankata ima ìveali{te vo druga dràva ~lenka na EU;
- Slovene~kiot sud e nadleèn za re{avawe na sporot - strankata ima pravo
na besplatna pravna pomo{, bez razlika na nejzinoto dràvjanstvo.
Vo ovie dve situacii, finansiskiot uslov moè da bide nadminat, dokolku
baratelot na besplatna pravna pomo{ dokaè deka ìvotnite tro{oci vo negovata
zemja se povisoki od onie vo Republika Slovenija. Molbata za besplatna pravna
pomo{ moè da bide ispratena vo kancelarijata za besplatna pravna pomo{ vo
mati~na zemja, Ministerstvoto za pravda na Slovenija ili nadle`niot sud.
Vo Zakonot za besplatna pravna pomo{ na Republika Slovenija, poseben
akcent e staven vrz nevladiniot sektor, kako eden od davatelite na besplatnata

25
pravna pomo{, zaradi steknuvawe na pogolema doverba me|u potencijalnite
korisnici, podobar kvalitet na dadenata usluga, vklu~enost na nevladiniot sektor
vo kreiraweto na zakonite i rasporeduvawe na pravna konsultacija vo pove}e
oblasti. Za edna nevladina organizacija stane davatel na besplatna pravna pomo{
se upatuva javen povik, vrz osnova na koj organizacija dostavuva aplikacija so
dokazi za ispolnuvawe na uslovite. Kone~na odluka za toa dali edna nevladina
organizacija }e stane davatel na besplatna pravna pomo{ nosi Ministerot, vrz
osnova na prethodno mislewe na formirana komisija. Isto taka, za da edna
nevladina organizacija stane davatel na besplatna pravna pomo{, pokraj zakonskite
uslovi, mora da ispolnuva i odredeni tehni~ki uslovi.
Nadzor nad rabotata na davatelite na besplatnata pravna pomo{, vr{i
Ministerstvoto za pravda, preku regularni vremeni isnspekcii i vonredni
ispekcii, koi gi vr{at komisii formirani od strana na ministerstvoto.
2. Holandija
Vo Holandija, pra{aweto za davawe na besplatna pravna pomo{, e re{eno
na na~in {to, kako davateli na besplatnata pravna pomo{ se predvideni lica koi
se zanimavaat so pravni~ka profesija i nevladin sektor. Licata koi se zanimavat
so pravni~ka profesija se vklu~eni vo suskite postapki, dodeka pak, nevladiniot
sektor edinstveno e vklu~en vo vonsudskata postapka. Vospostaveniot praven sistem
za davawe na besplatna pravna pomo{ vo Holandija predvidel 30 servisi centri,
odnosno kancelarii za besplatna pravna pomo{. Vo ovie kancelarii baratelite
na besplatna pravna pomo{, voobi~aeno dobivaat informacija za toa kako da
go realiziraat svoeto pravo, alternativnite na~ini za re{avawe na sporot,
i upatuvawe do institucija ili organizacija vo koja treba da se obratat za da
dobijat besplaten praven sovet. Pri toa, ovie kancelarii se prvostepeni davateli
na besplatna pravna pomo{ i imaat za cel da im uka`at na baratelite za nivnite
prava i obvrski da go promoviraat alternativniot na~in na re{avawe na sporot,
odnosno gi upatuvaat na medijacija. Ponatamu, posle prvi~nito obra}awe do
kancelariite za besplatna pravna pomo{, nareden ~ekor e upatuvawe na baratelot
do eden od registriranite davateli na besplatna pravna pomo{. Registrirani
davateli na besplatna pravna pomo{ se:
- Advokati;
- Personal na fondacii za pravna pomo{;
- Notari;
- Sudski pisari i dr.
Primarna uloga vo davaweto na besplatnata pravna pomo{ im se dava na
advokatite, zaradi garancija na nivnata ustavna polo`ba da bidat davateli na
pravna pomo{. Listata na registrirani davateli na besplatna pravna pomo{ ja
vodat Sovetite za besplatna pravna pomo{, osnovani za sekoj Apelacionen sud,

26
a postojat vkupno 5 Soveti za teritorijata na Holandija. Sovetite se osnovaat so
re{enie na Ministerot za pravda, vo nivnata rabota i vnatre{na struktura se
nezavisni tela, a za svojata rabota mu odgovaraat na ministerot.
Sovetite se osnovaat zaradi postignuvawe na funkcionalnost, efikasnost
vo ukaùvaweto na besplatnata pravna pomo{. Sovetite odlu~uvat po barawata
za odobruvawe na besplatnata pravna pomo{, a isto taka Sovetite se tie koi gi
pokrivaat tro{ocite za odobrenata besplatna pravna pomo{. Zaradi ostavruvawe
na celta na besplatnata pravna pomo{ i obezbeduvawe na pravi~na rasporedenost
na obezbedenata besplatna pravna pomo{ na svoeto podra~je na deluvawe, Sovetite
podgotvuvaatgodi{niplanovi,anakrajotodgodinatagoizvestuvaatMinisterstvoto
za pravda za efektivnoto tro{ewe na sredstvata za odobruvawe na besplatnata
pravna pomo{. Na podra~jeto na deluvawe na eden Sovet za pravna pomo{, moàt
da bidat vospostaveni edna ili pove}e Fondacii za pravna pomo{. So Fonadaciite
rakovodi Izvr{en komitet, a vo ramkite na nedlo`nsta na Fondacijata vleguva
utvrduvawe i organizairawe na termini i na~in na konsultacija so baratelite na
besplatna pravna pomo{.
Holandskoto pravo, preku vospostavuvawe na sistem, kade {to site lica koi
}e povedat postapka pred Holadnskite sudovi, osven vo sporovite od mala vrednost
pred osnovnite sudovi, moraat da imaat praven zastapnik, vo sprotivnost sudot
nema da go razgleda nivniot slu~aj.
3. Ungarija
Vo ramkite na Ungarskiot sistem vo obezbeduvaweto na besplatnata pravna
pomo{, se poa|a od na~eloto na ednakov pristap do pravdata, kako osnovno ~ovekokvo
pravo, pa ottuka se opfateni site aspekti na pravna pomo{ i sekoja aktivnost koja
moè da bide prevzemena i da pridonese vo razre{uvaweto na pravnite sporovi.
Besplatnata pravna pomo{ opfa}a:
- Pravni soveti;
- Izgotvuvawe na akti;
- Zastapuvawe pred nadleèn sud;
- Nadomest na tro{oci.
Besplatnata pravna pomo{ se ukaùva na ungarski dràvjani, na stranci koi imaat
reguliran prestoj na teritoija na Ungarija, kako i na dràvjani na dràvite ~lenki
na EU.
Besplatna pravna pomo{ se odobruva vo gra|anski i krivi~ni predmeti,
me|utoa, postojat uslovi koi moraat da se ispolnat, kako istata bi bila odobrena.
Ungarskiot zakon, predviduva situacii vo koi ne se odobruva besplatnata pravna
pomo{ i toa se:
- Vo trgovskoto pravo ne se odobruva besplatna pravna pomo{ za registracija
na trgovsko dru{tvo;

27
- Pri notarski formalnosti;
- Vo gra|anski predmeti, vo situacii na sklu~uvawe na dogovori;
- Vo predmeti od ustavno – praven karakter.
Postapkata za odobruvawe na besplatna pravna pomo{ se inicira so
podnesuvawe na pismeno barawe, pridruèno so izjava i dokumentacija za
finansiskata dokumentacija za baratelot i sostojbata na licata koi zavisat od
nego. Baraweto se dostavuva do Ministerstvoto za pravda. Po priemot na baraweto,
Ministerstvoto go razgleduva baraweto so pridru`nata dokumentacija i odlu~uva
po istoto.
Ukaùvaweto na besplatna pravna pomo{, pretstavuva javno ovlastuvawe
i istoto go vr{at registrirani davateli koi se zapi{ani vo registarot pri
Ministerstvoto za pravda. Kako davateli na besplatna pravna pomo{ vo ungraskiot
praven sistem se javuvaat:
- Advokati;
- Nevladini organizacii;
- Fondacii;
- Edinica na lokalna samouprava i kancelarii i oddelenia vo edinicite na
lokalnata samouprava;
- Univerziteti preku kancelarii za klini~ka programa;
- Notari;
- Advokati i advokatski dru{tva od drugi dràvi ~lenki na EU.
Pri davaweto na besplatnata pravna pomo{, Ungarskiot zakon trgnal od
pretpostavkata od postoewe na zavidno iskustvo vo iniciraweto i vodeweto na
postapkite pred doma{nite i me|unarodnite sudski instanci na nevladinite
organizacii, fondacii i univerziteti.
Davatelite na besplatnata pravna pomo{ vo ungarskiot praven sistem
nudat celosni uslugi i nema podelba na subjekti koi pruàat pravna pomo{ i
koi davaat praven sovet. Od taa pri~ina, zakonodavecot propi{al strogi uslovi i
kriteriumi za davatelite na besplatnata pravna pomo{, koi ispolnuvaat, osobeno
za subjektite koi ne se advokati. Uslov za zapi{uvawe vo registarot na davateli
na besplatna pravna pomo{ e da imaat kancelarii vo koi }e se ukaùva besplatna
pravna pomo{, kako i stru~ni lica za davawe na pravna pomo{ (za nevladinite
organizacii, fondacii i edinici na lokalna samouprava – so kumulativen uslov
zadolìtelno potpi{uvawe dogovor so advokat, odnosno profesor koj }e ja vodi
kancelarijata za klini~ka programa, koj mora da bide doktor po pravni nauki
i da ima poloèno poseben praven ispit). Za advokatite i za notarite uslov za
zapi{uvawe vo registarot e da ne bile stranka vo discilplinski postapki, koi
gi spre~uvaat da gi izvr{uvaat svoite ovlastuvawa. Site zapi{ani davateli na
pravna pomo{, pred da otpo~nat so davawe na besplatna pravna pomo{, moraat
da sklu~at dogovor so Ministerstvoto za pravda. So ovoj dogovor se utvrduvaat

28
oblastite vo koi se odobruva besplatnata pravna pomo{, formata koja mora da
se po~ituva pri inicirawe na postapkata i visinata na nadomestokot za dadenata
pravna pomo{. So vakviot pristap se ovozmoùvaat specijalizirani davateli na
besplatna pravna pomo{ vo specijalizirani postapki.
4. Bugarija
Kako i pravnite sistemi na Slovenija, Holandija i Ungarija, i bugarskiot
Zakon za besplatna pravna pomo{ trgnuva od na~eloto ednakov pristap do pravdata,
kako osnovno ~ovekovo pravo vo obezbeduvaweto na besplatnata pravna pomo{.
Besplatnata pravna pomo{ vklu~uva opredeluvawe na zastapnik i osloboduvawe
od pla}awe na tro{ocite vo postapkata. Sistemot na besplatna pravna pomo{ vo
Bugarija opfa}a:
- Pravna pomo{ vo sudska postapka;
- Pravna pomo{ vo vonsudska postapka.
Baratel na besplatna pravna pomo{ moè da bide samo lice koe gi ispolnuva
uslovite predvideni vo Zakonot za besplatna pravna pomo{. Samiot baratel pri
podnesuvaweto na baraweto za dobivawe na besplatna pravna pomo{, mora da
dostavi i dokazi so koi }e potvrdi deka gi ispolnuva propi{anite uslovi za
dobivawe na besplatnata pravna pomo{.
Zakonodavecot poznava dve kategorii na lica koi moàt da dobijat besplatna
pravna pomo{:
- Lica koi dobivaat mese~en nadomest na ime socijalna pomo{, koe ne{to go
dokaùvaat so izvod ili potvrda izdadena od Direktoratot za socijalna pomo{;
- Lica opfateni so zadolìtelno sudsko zastapuvawe vo gra|anski, krivi~ni
i upravni predmeti, koe ne{to se dokaùva so odluka na sudot, koj ocenuva dali se
ispolneti uslovite za dobivawe na besplatnata pravna pomo{.
Otako }e se utvrdi deka odredeno lice gi ispolnuva uslovite i deka istoto
moè da bide korisnik na pravoto na besplatna pravna pomo{, }e mu se opredeli
advokat, zaveden vo listata na davateli na besplatna pravna pomo{.
Registarot za davateli na besplatna pravna pomo{ se vodi od strana na
Sovetot na advokatskata komora i Nacionalnoto biro za besplatna pravna pomo{,
koj registar se vodi vo pi{ana i elektronska forma, istiot e dostapen na internet,
so cel da se obezbedi maksimalna transparentnost i lesen pristap do informaciita
na gra|anite za pra{aweto na besplatnata pravna pomo{. Bugarskiot zakonodavec,
advokatite gi opredelil za edinstveni ovlasteni davateli na besplatna pravna
pomo{. Ova od pri~ina {to, vo bugarskoto pravo, ne se pravi razlika pome|u
praven sovet i besplatna pravna pomo{, a dopolnitelno {to nevladiniot sektor,
odnosno brojot na nevladini organizacii i fonadacii e mnogu mal, a aktivnostite
nezna~itelni.
Kako i vo pove}eto sistemi, taka i vo Republika Bugarija, Ministerstvoto
za pravda zazema centralno mesto vo postapkata za dobivawe na besplatna pravna

29
pomo{. Glaven organ koj gi organizira i vodi aktivnostite vo odnos na besplatnata
pravna pomo{ e Nacionalnoto biro za besplatna pravna pomo{, koj organ e
nezavisen vo svoeto postapuvawe. Sostaven e od pet ~lenovi i toa:
- Pretsedava~;
- Zamenik na Pretsedava~;
- 3 ~lena po predlog na Sovetot na advokatskata komora.
So Nacionalnoto biro rakovodi Pretsedava~ot, nazna~en od strana
na Vladata na Republika Bugarija, po predlog na Ministerot za pravda, kako i
negoviot zamenik, a ostanatite tri ~lenovi se imenuvaat po predlog na Sovetot na
advokatskata komora na Bugarija. Mandatot na site 5 ~lena na Nacionalnoto biro
e ~etiri godini, so pravo na u{te eden mandat. Vo nadle`nosta na Nacionalnoto
biro za besplatna pravna pomo{ spa|a:
- Vodewe na registrar na davateli na besplatna pravna pomo{;
- Op{ti soveti za postapkata za obezbeduvawe na besplatna pravna pomo{;
- Godi{no i buxetsko planirawe;
- Sledewe i kontrola na davaweto na besplatnata pravna pomo{;
- Isplata na nadomestocite;
- Promocija na sistemot za besplatna pravna pomo{;
- U~estvo vo me|unarodna pravna pomo{.
Ulogata na Nacionalnoto biro za besplatna pravna pomo{, kako organ koj
u~estvuva vo postapkata za organizacija i vodeweto na besplatnata pravna pomo{,
na teren su{tinskata uloga vo davaweto na besplatnata pravna pomo{ ja igraat
Sovetite na advokatskite zaednici, osnovani na podra~jeto na sekoj osnoven sud vo
Republika Bugarija. Sovetite na advokatskite zaednici nosat odluki po baraweto
na advokatite za zapi{uvawe vo registarot na davateli na besplatna pravna pomo{
i izgotvuvaat lista na advokati za davawe na besplatna pravna pomo{. Ponatamu,
Sovetite odlu~uvaat koi slu~ai na koi advokati }e im bidat dodeleni, ja sledat
rabotata na advokatite i gi primaat i odobruvaat izve{taite za sprovedenata
besplatna pravna pomo{.
Pretsedava~ot na Nacionalnoto biro za besplatna pravna pomo{, odlu~uva
po podnesenoto barawe za besplatna pravna pomo{ i odorbuvawe na istata. Vo
odlu~uvaweto za odobruvawe na besplatna pravna pomo{, Pretsedava~ot e vrzan
za dokazite prilo`eni od strana na baratelot za toa dali istiot gi ispolnuva
ili ne zakonski predvidenite uslovi za dobivawe na besplatnata pravna pomo{.
Otkako Pretsedava~ot }e go odobri baraweto za besplatna pravna pomo{, Sovetot
na advokatskata zaednica odlu~uva koj advokat }e bide dodelen za konkretniot
slu~aj, od listata na davateli na besplatna pravna pomo{. Sovetot, dokolku e vo
mo`nost, }e vodi smetka i za `elbata na korisnikot na besplatna pravna pomo{
pri opredeluvawe na advokatot koj }e gi zastapuva negovite interesi.

30
Finansiraweto na besplatnata pravna pomo{ vo Republika Bugarija,
isto kako i vo site dràvi, pa|a na tovar na buxetskite sredstva, na na~in {to e
formiran poseben fond za finansiraweto na besplatnata pravna pomo{.
5. ê{ka
ê{koto pravo, poimot na besplatna pravna pomo{ go definira kako pravo
na pravna pomo{ bez pari~en nadomestok. Besplatnata pravna pomo{ vo ê{ka
e predvidena za gra|anski i krivi~ni postapki, i istata ja pruàat isklu~ivo
advokati. Odobrenata besplatna pravna pomo{ opfa}a osloboduvawe od pla}awe
na bilo kakvi taksi i nazna~uvawe na advokat koj se finansira od strana na
dràvata. ê{kiot zakonodavec predvidel mo`nost besplatna pravna pomo{ da
se odobruva kako celosno oslobodena od tro{oci ili delumno oslobodena od
tro{oci, vo zavisnost od materijalnata polo`ba na baratelot.
Postapkata za odobruvawe na besplatna pravna pomo{ se inicira so
podnesuvawe na barawe so dokaz za finansiskata sostojba na baratelot. Vo Zakonot
za besplatna pravna pomo{ ne e predvidena posebna forma na baraweto za
odobruvawe na besplatna pravna pomo{, pa istoto moè da se podnese i na zapisnik
pred sudot pred koj se vodi postapkata. Vo ramkite na gra|anskata postapka, pokraj
istaknatoto barawe za odobruvawe na besplatna pravna pomo{, se dostavuvaat i
dokazi – potvrdi za finansiskata sostojba na baratelot. Vo krivi~nata postapka
pak, baratelot nema obvrska da ja dokaùva svojata materijalna polo`ba.
Davateli na besplatna pravna pomo{ vo ê{ka se advokati koi se nazna~uvaat
od strana na nadle`niot sud po pat na slu~aen izbor od Advokatskiot registar.
Otkako advokatot }e bide nazna~en, zaradi ostavruvawe na pravata na korisnikot na
besplatnata pravna pomo{, advokatot ostavruva sredbi so korisnikot. Korisnikot
na besplatnata pravna pomo{ ne e obvrzan so bilo kakvi sudski taksi i nagrada za
advokatot koj mu e nazna~en, a ovie tro{oci gi snosi dràvata. Vo slu~aj koga, kako
{to e spomnato i pogore, na baratelot mu e odobrena besplatna pravna delumno
oslobodena od tro{oci, istiot e vo obrska da ja doplati razlikata od odobreniot
iznos na besplatna pravna pomo{ do relanite tro{oci na postapkata. Koga na
baratelot na besplatnata pravna pomo{ istata mu e odobrena, so nea moè da se
sluì da pred prvostepenite sudovi, kako i pred povisokite sudovi, se do kone~no
zavr{uvawe na postapkata. Isto taka, dokolku na baratelot na besplatnata pravna
pomo{, istata ne mu e odobrena, odlukata moè da ja obàli do povisokiot sud.
6. Hrvatska
So donesuvawe na Zakonot za besplatna pravna pomo{ vo 2008 godina,
hrvatskiot zakonodavec go definira poimot pravna pomo{, i istata ja opredeluva
kako na~in na olesnuvawe na pristapot do sudot i drugi organi koi odlu~uvaat za
pravata i obvrskite na hrvatskite dràvjani i strancite, na na~in {to tro{ocite

31
vo celost ili delumno gi snosi Republika Hrvatska, zemaj}i ja vo predvid
materijalnata polo`ba na strankite i okolnosta da ostavruvaweto na pravoto da
ne go zagrozuva nivnoto izdrùvawe i izdrùvaweto na nivnoto doma}instvo.
Pravnata pomo{ se ostvaruva kako:
- Primarna (op{ta pravna informacija, praven sovet, pravna pomo{ vo
sostav na pismena pred organite na upravata i pravni lica so javni ovlastuvawa,
zastapuvawe vo upravni postaki, pravna pomo{ vo vonsudska postapka, zatsapuvawe
pred Evropskiot sud za ~ovekovi prava i me|unarodni organizacii);
- Sekundarna (zastapuvawe pred sud, pravna pomo{ za mirno re{avawe na
sporot pred sud, sostav na pismena vo sudski postapki).
Ostvaruvaweto na pravoto na besplatna pravna pomo{ se odobruva vo site
postapki pred sudovite, upravni organi i drugi pravni lica so javni ovlastuvawa,
ako se re{ava za egzistencijalni pra{awa za korisnikot na pravnata pomo{.
Odobruvaweto na besplatna pravna pomo{ se ondesuva na potpolno ili delumno
osloboduvawe od pla}aweto na tro{ocite za besplatnata pravna pomo{.
Korisnici na besplatnata pravna pomo{ se hrvatski dràvjani, stranski
dràvjani so reguliran privremen prestoj, stranski dràvjani so reguliran
postojan prestoj, azilanti, stranci pod supsidierna za{tita i stranci pod
privremena za{tita koi nemoàt da gi snosat tro{ocite za pravna pomo{ bez
opasnost za nivnata egzistencija.
Davateli na besplatna pravna pomo{ soglasno zakonot se:
-Advokati(davaatprimarnaisekundarnapravnapomo{,inemoàtdaodbijat
da dadat pravna pomo{, osven vo slu~ai predvideni so Zakonot za advokatura);
- Ovlasteni zdruènija na gra|ani (davaat primarna pravna pomo{ i se
registriraat vo Ministertsvoto za pravda na Republika Hrvatska);
- Pravni fakulteti (vo ramkite na primarnata pravna pomo{ moàt da davaat
op{ta pravna informacija, pravni soveti i sostav na pismena preku formirawe
na pravna klinika vo soglasnost so op{tite akti na fakultetite);
Postapkata za odobruvawe na besplatna pravna pomo{ zapo~nuva, odnosno
se inicira so podnesuvawe na pismeno barawe do op{tinata na ~ie podra~je ìvee
baratelot. Kon baraweto, baratelot mora da podnese dokaz za negovata finansiska
polo`ba, izjava za negovata imotna sostojba, a za to~nosta na podatocite navedeni
vo baraweto i izjavata, baratelot odgovara materijalno i krivi~no. Dokolku
baratelot gi ispolnuva uslovite da bide korisnik na pravna pomo{, istata se
odobruva so re{enie vo koe e opfaten vidot i oblikot na pravnata pomo{.
Hrvatskoto pravo poznava i pravna pomo{ poradi pravi~nost. Baraweto za
dobivawe na pravna pomo{ poradi pravi~nost se podnesuva vo pismena forma,
pred sudot pred koj se vodi postapkata. Baraweto moè da se podnese so samoto
inicirawe na postapkata ili vo samiot tek na postapkata. Vo baraweto mora da bide
navedena pri~inata poradi koe se bara pravnata pomo{ od pri~ina na pravi~nost,

32
a kon baraweto mora da se priloì dokaz za brojot na ~lenovite na doma}instvoto
na baratelot, potvrda od dano~niot organ za visinata na prihodite na baratelot i
~lenovite na negovoto doma}instvo, kako izjava za imotnata sostojba na baratelot
i ~lenovite na negovoto doma}instvo. Sudot pred koj se vodi postapkata, }e odlu~i
za odobruvawe na vakov vid na pravna pomo{ dokolku oceni deka:
- se raboti za sloèna postapka;
- strankata nema sposobnost sama da se zastapuva;
- materijalnite priliki na strankata se takvi da, dokolku istata angaìra
advokat, bi moèlo da se zagrozi izdrùvaweto na strankata i izdrùvaweto na
~lenovite na nejzinoto doma}instvo.
Isto taka hrvatskiot zakonodavec predvidel i postapka za odobruvawe
na pravna pomo{ vo prekugrani~ni sporovi, koja se odobruva na lica koi gi
ispolnuvaat uslovite predvideni so samiot zakon.
Besplatnata pravna pomo{ se finansira od buxetskite sredtsva na dràvata.
Isto taka, moè da bide finansirana i od buxetskite sredstva na edinicite na
lokalnata samouprava, donacii i drugi izvori vo soglasnost so Zakonot za besplatna
pravna pomo{.

33
Konvencija za spre~uvawe
na site oblicina diskriminacija
(CEDAW)
So ratifikuvawe na Konvencijata za spre~uvawe na site oblici na
diskriminacija na ènite, Republika Makedonija zema obvrska za usoglasuvawe na
svoeto zakonodavstvo so celite i principite sodràni vo Konvencijata, a vo vrska
so pra{aweto na ènite i nivnata (ne)diskriminacija.
Kako {to i prethodno e navedeno vo ovoj tekst, vo ramkite na zakonodavstvoto
na Republika Makedonija implementirani se golem del od preporakite koi se
sostaven del na Konvencijata, dadeni od strana na Komitetot za eliminacija na
diskriminacija na ènite na odrànata 34-ta sednica.
Vo odnos na ~len 1 i definirawe na samiot poim diskriminacija na ènite,
napraveneis~ekorvozakonodavstvotonaRepublikaMakednija,sotoa{tovoZakonot
za ednakvi mo`nosti na ènite i maìte e definiran poimot diskriminacija, i toa
kako direktnata, taka i indirektnata diskriminacija. Me|utoa, ne samo so Zakonot
za ednakvi mo`nosti na ènite i maìte od 2006 godina, odnosno so negovite
izmeni od 2008 godina, odredbi za zabrana za diskriminacija vo pravniot sistem na
Republika Makedonija se sodràni i vo Ustavot i niza drugi zakoni, kade istaknata
e, pokraj drugite zabrani za diskriminacija, i diskriminacijata po osnov na pol.
Isto taka so Zakonot za ednakvi mo`nosti na ènite i maìte implementirani
se i preporakite na Komitetot vo odnos na ~len 2 od Konvencijata, na na~in
{to predvideni se sankcii i pravna za{tita vo odnos na (ne)diskriminacija na
ènite. Za ostvaruvaweto na ovaa za{tita zakonodavecot vo Zakonot za ednakvi
mo`nosti na ènite i maìte predvidel posebna upravna postapka za utvrduvawe
na neednakov tretman na ènite i maìte, pa dokolku vo taa postapka se utvrdi
deka bilo postapeno na neednakov na~in, diskriminiranoto lice ima pravo da
povede sudska postapka pred redovnite sudovi vo Republika Makedonija i da bara
nadomest na {teta soglasno pravilata na Zakonot za obligacionite odnosi. Na
ovoj na~in se ovozmoùva materijalna satisfakcija za povredenite prava po osnov
na pol. Vo ovaa smisla, treba da se spomena deka so Krivi~niot zakonik donesen
vo 1996 godina, inkriminirano e krivi~no delo Povreda na ramnopravnosta na
gra|anite, so {to e predvidena kazna zatvor od tri meseci do 3 godini za lice
koe vrz osnova na razlika na polot, rasata, bojata na koàta, nacionalnoto i

34
socijalnoto poteklo, politi~ko i verskoto ubeduvawe, imotnata i op{testvenata
polo`ba, jazikot ili drugo li~no svojstvo ili okolnost, }e mu odzeme ili ograni~i
prava na ~ovekot i gra|aninot utvrdeni so Ustavot, zakonot ili ratifikuvan
me|unaroden dogovor, ili koj vrz osnova na ovie razliki im dava na gra|anite
povlastici sprotivni na Ustavot, zakon ili ratifikuvan me|unaroden dogovor.
Novina vo odnos na krivi~noto delo Povreda na ramnopravnosta na gra|anite e
dopolnuvaweto na ovoj ~len so predviduvawe na krivi~na odgovoronost i za pravno
lice koe }e go stori ova krivi~no delo i za pravnoto lice e predvidena pari~na
kazna. So predvidenosta na krivi~na odgovornost i za pravnoto lice vo vrska so
ova krivi~no delo, Krivi~niot zakonik e vo direktna korelacija so Zakonot za
rabotni odnosi i Zakonot za ednakvi mo`nosti na ènite i maìte. Ova na primer,
dokolku kandidat za vrabotuvawe kaj eden rabotodava~, bide diskvalifikuvan vo
samiot konkurs i postapka za vrabotuvawe po osnov na pol, rabotodava~ot moè
krivi~no da odgovara i da bide kaznet soglasno Krivi~niot zakonik.
Ponatamu, vo odnos na ~len 3 od Konvencijata za spre~uvawe na site
oblici na diskriminacija na ènata, bi istaknale deka napredokot vo ramkite
na zakonodavstvoto na RM se ogleda preku donesuvaweto na Nacionalniot plan
za akcija za ednakvi mo`nosti na ènite i maìte (NPAEM) i vo donesuvaweto
na Periodi~nite planovi za sproveduvawe na Planot za akcija. Vo ovoj kontekst,
ogromen napredok e i formiraweto na Komisija za ednakvi mo`nosti kako postojano
telo vo ramkite na edinicite na lokalnata samouprava, i toa se so cel sledewe i
ocenka na (ne)diskriminacija. Ogromen napredok, e napraven i so usvojuvaweto
na planovi za ednakvi mo`nosti od strana na politi~kite partii, vo odnos na
ednakvata zastapenost na ènite i maìte vo politi~kata svera.
Vo ~len 4 od Konvencijata e predvideno usvojuvawe na posebni privremeni
merki od strana na dràvite koi ja prifatile istata so cel da se zabrza
ramnopravnosta na maìte i ènite de fakto. Se potencira maj~instvoto, {to vo
odnos na toa pra{awe Zakonot za rabotni odnosi so pove}e odrebi istoto pra{awe
go ima regulirano i taa kategorija na lica e posebno za{titena. Za{tita se ogleduva
vo mo`nosta na poveduwe na sudska postapka za raboten spor vo slu~aj na povreda
na pravata na ènite vo period na nivnata bremenost, porodilno otsustvo, kako
i na ènite koi imaat deca so pote{kotii vo razvojot i samohrani roditeli.
Isto taka predvidenoto vo ~len 5 od Konvecijata, kade e postaveno pra{aweto za
op{testvenata i tradicionalna uloga i funkcija na majkata vo podignuvaweto i
ravozjot na decata, e sprovedeno vo na{eto zakonodavstvo preku odredbi vo Zakonot
za semejstvoto.
Republika Makedonoja vo svoeto krivi~no zakonodavstvo go vklu~il ~lenot
6 od Konvencijata, so odrebite za krivi~no delo Trgovija na lu|e i krivi~noto
delo Posreduvawe vo vr{ewe na prostitucija. Vo ovaa nasoka se prevzemaat
posebni merki i i mehanizmi za suzbivawe i za{tita na `rtvite na trgovija so

35
lu|e i prostitucija. Taka, vo soglasnost so Strategijata i Nacionalniot plan za za
borba protiv trgovija so lu|e i ilegalna migracija usvoen od Vladata na Republika
Makedonija, Akcioniot plan za borba protiv trgovija so deca, Ministerstvoto za
trud i socijalna politika vo ramkite na svoite obvrski ja sproveduva i Programata
za resocijalizacija i reintegracija na deca `rtvi na trgovija so lu|e. Osnovna
cel e primena na specifi~ni znaewa, ve{tini i tehniki za rabota so deca –
`rtvi na trgovija so lu|e od strana na nositelite na Programata, zgolemuvawe
na efikasnosta i stru~nost vo rabotata so decata – `rtvi na trgovija so lu|e,
kako i povrzuvawe i sozdavawe na mreà na stru~ni rabotnici vo soraborka i
koordinacijasopolicijata,sudstvoto,obrazovanieto,Centarotzasocijalnarabota
i nevladiniot sektor. So sproveduvaweto na programata se o~ekuva resocijalizacija
i reintegracija na decata – `rtvi na trgovija so lu|e vo op{testvoto, a zaradi
postignuvawe na ovaa cel potrebna e rabota so vospostavuvawe na individualen
tretman. So ovaa programa se o~ekuva razvoj na decata – `rtvi na trgovija so
lu|e zasnovan na principot na ednakvi mo`nosti za razvoj zemaj}i go vo predvid
najdobriot interes na deteto.
Utvrduvaweto na procentot na zastapenost na ènite vo politi~kiot i javniot
ìvot vo Republika Makedonija, se ogleduva vo faktot {to pri izbor na pratenici
voSobranietonaRepublikaMakedonija,vopredloènatalistanakandidatiènite
mora da bidat opfateni so najmalku 30%, kako i da bidat zastapeni vo drugite
slu`bi i javni funkcii, da u~estvuvaat vo rabotata na nevladinite organizacii
i fondacii, koi obrabotuvaat tematika od javniot i politi~kiot ìvot, {to e
vo direktna korelacija so ~lenot 7 od Konvencijata. Ponatamu, od Konvencijata
proizleguva obvrska za sekoja dràva potpisni~ka na istata, da obezbeduva mo`nost
ènite pod ednakvi uslovi so maìte, bez diskriminacija da gi pretstavuvaat
svoite vladi na me|unarodno nivo i da u~estvuvaat vo rabotata vo me|unarodnite
organizacii. Vakvo ne{to e predvideno so Ustavot i zakonite koi ovozmoùvaat
u~estvo na ènite vo javniot i politi~kiot ìvot, kako i na me|unarodno nivo,
me|utoa nema odredbi za nivna procentualna zastapenost, kako na {to na primer e
predvideno za ènite parlamentarki.
Pra{aweto za izbor na dràvjanstvo i implikacijata na dobivawe i
zadrùvawe na istoto so sklu~uvaweto na brak so stranski dràvjanin, e pra{awe
koegoregulira~lenot9odKonvencijata.Pra{awetozadràvjanstvotoeregulirano
so Ustavot na RM i Zakonot za dràvjanstvo. Mora da se spomene deka, ènata,
nezavisno od maòt, ima pravo samata da se opredeli koe dràvjanstvo }e go zeme,
osobeno imaj}i ja vo predvid situacijata koga sklu~uva brak so stranec. Imaj}i go
previd navedenoto, na{iot Zakon za dràvjanstvo duri predviduva mo`nost i za
dvojno dràvjanstvo, kako i pravo na izbor na dràvjanstvo na zaedni~koto dete na
bra~nite drugari.

36
^len 10 od Konvencijata se odnesuva na pra{aweto za ednakov tretman na
ènite i maìte, odnosno nivna ramnopravnost, vo site segmenti na op{testvenoto
ìveewe, so posebno akcentirawe na pravoto na obrazovanie vo site stepeni,
po~nuvaj}i od osnovno obrazovanie, pa se do univerzitetsko, pod ednakvi uslovi za
ènite i maìte. Vo Republika Makedonija, Ustavot na RM go garantira pravoto na
obrazovanie, i pritoa ne predviduva nikakvi polovi ograni~uvawa. Vo Republika
Makedonija, dolgo vreme osnovnoto obrazovanie be{e zadolìtelno za site
gra|ani, a so izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za srednoto obrazovanie od
18.04.2007 godina se vovede i zadolìtelno sredno obrazovanie za sekoj gra|anin
pod ednakvi uslovi koe vo javnite sredni u~ili{ta e besplatno, a predvideni se i
kazni za nepo~itvawe na ovaa obligatornost. Taka, na roditelot odnosno staratelot
na maloleten u~enik, koj nema da go zapi{e u~enikot vo sredno obrazovanie ili
u~enikot ne go posetuva redovno u~ili{teto, }e mu se izre~e globa vo iznos od 1.000
evra vo denarska protivvrednost, a na polnoletniot u~enik dokolku neredovno
go posetuva u~ili{teto }e mu se izre~e globa vo iznos od 800 evra vo denarska
protivvrednost. So toa e napraven golem ~ekor napred vo opismenuvaweto na
gra|anite, {to iskreno kaàno, osven glavniot grad na Makedonija, Skopje, kade
e golem procentot na visoko obrazovani gra|ani, pomalite mesta, nemoàt da se
pofalat so takvo ne{to. Kako nadovrzuvawe na ~lenot 10 od Konvencijata, ~len 11
od istata predviduva ednakov pristap na ènite do rabotnite mesta. Korelacijata
so ~len 10, se ogleduva vo toa, da, ènata koga }e se emancipira i koga }e stekne
opredelen vid obrazovanie, moè ramnopravno da konkurira na pazarot na trudot
kako i maòt. Zakonot za rabotni odnosi na Republika Makedonija, koga zboruva za
baratel na rabota ili pak za rabotnik, ne pravi razlika pome|u èna i ma`, a pritoa
sodrì i ekpslicitni odredbi so koi se zabranuva sekoj vid na diskriminacija,
vku~uvaj}i ja i polovata. Vo ovaa nasoka se i merkite predvideni so ~lenot 11 od
Konvecijata koi dràvite treba da gi prevzemat za ednakva dostapnost na pravata
koi proizleguvaat od rabotniot odnos, koi se odnesuvaat na za{titata na ènata
rabotnik, osobeno vo slu~ai na bremenost, maj~instvo i sli~no, a {to vo Zakonot
za rabotni odnosi takvi postojat. Ponatamu, ~lenot 12 od Konvencijata gi obvrzuva
dràvite ~lenki da prevzemat merki za eliminirawe na dikriminacija na ènite
vo oblasta na zdravstenata za{tita i da im obezbedat soodvetni zdravstveni uslugi
na ènite za vreme na bremenosta, ra|aweto i vo periodot posle ra|aweto na
deteto, so obezbeduvawe na besplatni uslugi vo oblasta na zdravstvenata za{tita.
^lenot 12, vo sekoj slu~aj vo golema mera e razraboten so Ustavot na Republika
Makedonija, koj mu garantira na gra|aninot pravo na zdravstvena za{tita, a vo
isto vreme gra|aninot ima pravo i dol`nost da go ~uva i unapreduva sopstvenoto i
zdravjeto na drugite, kako i so posebni zakoni kako {to se Zakonot za zdravstvena
za{tita i Zakonot za zdravstveno osiguruvawe.

37
So ~lenot 13 od Konvencijata, dràvite ~lenki se obvrzuvaat da gi prevzemat
site soodvetni merki zaradi eliminirawe na diskriminacijata na ènite vo
drugite oblasti na stopanskiot i op{testveniot ìvot, a osobeno da im se obezbedi
ramnopravnost vo:
- semejni davawa;
- pravo na bankarski zaemi, hipotekarni i drugi vidovi finansiski
krediti;
- pravo na u~estvo vo rekreativni aktivnosti: sport i site drugi formi na
kulturen ìvot.
Objektivno gledano vo Republika Makedonija vo sekojdnevieto nema
diskriminacija po odnos na toa koj moè da stekne pravo na sopstvenost, koj moè
da se javi kako kreditobaratel, da bide sportist, bez razlika dali stanuva zbor za
individualen sport ili kolektiven. Vo samite zakonski tekstovi, upotrebeni se
neutralni termini, kako korisnik na kredit, hipotekaren dol`nik ili doveritel i
sli~no, pa ni{to ne odi vo diskriminatorska nasoka. [to se odnesuva do sportot,
vo Republika Makedonija, ènski ekipi ima vo site sportovi, i iskreno mnogu
uspe{no nastapuvaat kako na doma{nite sportski tereni, taka i na me|unarodnite,
a osobeno do pred izvesno vreme, rakometniot ènski {ampion vo Makedonija,
be{e edna od najdobrite Evropski ekipi, duri be{e i Evropski {ampion, i uìva{e
ogromna simpatija kaj site gra|ani, maì i èni i deca, od site nacionalnosti i
pretstavuva{e vistinska gordost na Makedonija.
Konvencijata so ~lenot 14 gi obvrzuva dràvite ~lenki da gi zeme vo predvid
problemite so koi se soo~uva ènata vo selo, kako i nejzinata uloga vo ekonomskiot
opstanok vo semejstvoto, kako i vo rabotata vo sektorite na stopanstvoto, i da
prevzemat soodvetni merki za eliminirawe na diskriminacija na ènite vo
selskite podra~ja preku nivno u~estvo i vklu~enost vo site sveri na ìveeweto
vo nivnite sredini. Vo pravniot sistem na Republika Makedonija, zakonodavecot
dal ednakvi uslovi kako za maìte, taka i za ènite da moàt da se zdruùvaat
i da formiraat zadrugi, im obezbedil ednakov pristap do stopanskite dejnosti,
vrabotuvaweto ili vr{eweto na samostojna dejnost. Problem se javuva vo odnos
na informiranosta na ènite od selskite podra~ja za nivnite prava, koi im se
garantirani na site gra|ani, pa re{avaweto na istiot bi trebalo da bide vo nasoka
na organizirawe na tribini, delewe na informativni flaeri i sli~no, kako bi
moèla i ènata od selo da se informira deka moè da bide zapi{ana vo registar
na individualni zemjodelci, da bide zapi{ana kako trgovec poedinec za vr{ewe na
bilo koja dejnost, da i bide dodeleno zemjodelsko zemji{te vo dràvna sopstevnost
pod koncesija, kako bi moèla da stopanisuva so istoto i drugi pogodnosti.
Vo odnos na ednakvite prava pred zakonot na ènite i maìte, kako i vo
site fazi na postapkata pred sudot, se odnesuva ~lenot 15 od Konvencijata. Vo
Republika Makedonija, Ustavot go garantira pravoto na sopstvenost, i iststoto

38
pretstavuva temelna vrednost. Ne se pravi razlika pome|u èna sopstvenik i ma`
sopstvenik. Ponatmu, site ostanati zakoni, kako na primer Zakonot za obligacioni
odnosi, Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni prava, Zakonot za nasleduvawe,
predviduvaat celosna izedna~enost vo pravata i obvrskite na ènite i maìte. Toa
zna~i deka, ènata moè da sklu~uva dogovori, so istite da steknuva prava i da se
obvrze na obvrska, da stekne sopstvenost, da nasleduva i sli~no.
Posledniot ~len od Konvencijata, ~lenot 16 go postavuva pra{aweto za
obligatornosta na merkite koi dràvite ~lenki treba da gi prevzemat zaradi
otstranuvawe na diskirminacijata na ènite vo oblasta na brakot i semejnite
odnosi, osobeno stavaj}i akcenat na ramnopravnost me|u ènite i maìte
vo sklu~uvaweto na brakot, sloboden izbor na bra~en drugar, ednakvi prava i
odgovornosti vo tekot na traeweto na bra~nata zaednica i vo postapkata za razvod
na brak, ednakvi roditelski prava, ednakvi prava vo planirawe na semejstvo i
ednakvi prava vo pogled na sopstvenosta na imotot na bra~nite drugari. Osven
so Ustavot na Republika Makedonija, koj vo naj{iroka smisla gi garantira site
spomenati ednakvosti, dominanten zakon vo ovaa svera e Zakonot za semejstvoto.
Imeno, istiot gi garantira site spomenati ednakvosti, predvideni so ~lenot 16
od Konvencijata i obezbedil ednakvi prava, obvrski i uslovi vo ostvaruvaweto na
istite. Na primer, ènata slobodno go izbira maòt so koj saka da zasnova bra~na
zaednica, ènata ima pravo na izbor na semejno prezime i sli~no.
Vo odnos na Preporakite na Komitetot na konvencijata za spre~uvawe na site
oblici na diskriminacija ènata, moè da se napomene deka Komitetot izlegol so
dobri i pozitivni ocenki vo pogled na napredokot {to go ima napraveno Republika
Makedonija vo implementacijata na ~lenovite od Konvecijata, so napravenite
izmeni i dopolnuvawe na postojnite, ili pak nosewe na celosno novi zakoni od
razli~ni oblasti, so poso~uvawe u{te na nekoi specifi~ni oblasti, vo koi e
potrebna ponatamo{na implementacija na preporakite, so {to de fakto bi se
obezbedila celosna ramnopravnost pome|u ènite i maìte.
*******
Imaj}i vo predvid deka, generalno zemeno, zakonite vo Republika
Makedonija, se moderni zakoni, koi garantiraat ramnopravnost i go osuduvaat
sekoj oblik na diskriminacija, akcent treba da se stavi vo podignuvawe na svesta
na gra|anite, osobeno na ènite. Istoto moè da se ostavri so podgotvuvawe na
posebni programi i nivno sproveduvawe preku organizirawe na tribini, trkalezni
masi, izgotvuvawe na informativni flaeri i nivna {iroka distribucija, se so
cel za podignuvawe na svesta na ènite i dobivawe informacija za sopstvenite
prava.
I na krajot, vo nasoka na prevzemenite merki i postapuvaweto po dadenite
preporaki dadeni od strana na Komitetot za eliminacija na diskriminacijata na

39
èni vo odnos na implementacijata na Konvenijata za eliminacija na site oblici
na diskriminacija na ènite, bi gi napomenale i prevzemenite aktivnosti od
strana na Vladata na Republika Makedonija vo sorabotka so ministerstvata. Vo
juni 2007 godina Vladata na Republika Makedonija go donese Nacionalniot plan
za rodova ramnopravnost dimenzioniran za periodot 2007-2012. Nacionalniot
plan za akcija za rodova ramnopravnost pretstavuva strate{ki dokument na
Vladata i gi definira celite, merkite, indikatorite, klu~nite kreatori na
politikata za unapreduvawe na rodovata ramnopravnost vo razli~ni oblasti od
ìvotot, odgovornite ~initeli i site zasegnati strani vo vospostavuvaweto na
rodovata ramnopravnost i ednakvite mo`nosti na ènite i maìte vo Republika
Makedonija.
Osnovna cel na Nacionalniot plan za akcija za rodova ramnopravnost e
implementacija na Zakonot za ednakvi mo`nosti na ènite i maìte, unapreduvawe
na rodovata ramnopravnost i vospostavuvawe na ednakvi mo`nosti za ènite i
maìte, kako i obezbeduvawe na kontinuirano unapreduvawe na statusot na ènite
vo Republika Makedonija. Nacionalniot plan za akcija za rodova ramnopravnost
sodrì deset strate{ki celi i aktivnosti koi vo narednite 5 godini treba da se
postignat, a desette strate{ki oblasti na dejstvuvawe se:
- ènata i ~ovekovite prava;
- ènata vo procesite na odlu~uvawe;
- ènata i zdravjeto;
- ènata i socijalnata za{tita;
- ènata i obrazovanieto;
- ènata i vrabotuvaweto;
- ènata i nasilstvoto;
- ènata i mediumite;
- ènata i mirovnite aktivnosti; i
- ènata i ìvotnata sredina.
Odgovoren subjekt, zadolèn za implementacija na Nacionalniot plan za
akcija za rodova ramnopravnost e Ministerstvoto za trud i socijalna politika,
preku Sektorot za ednakvi mo`nosti, resornite ministerstva vo Bladata na
Republika Makedonija kako i odgovornite subjekti vo lokalnata samouprava.
Zaradi uspe{no sproveduvawe na merkite za razvoj i unapreduvawe na rodovata
ramnopravnost, Ministerstvoto za trud i socijalna politika e zadolèno za
izrabotka na Godi{eni operativni planovi. Dosega, od strana na Ministerstvoto
za trud i socijalna politika – Sektor za ednakvi mo`nosti, izraboteni se:
- Operativen plan za 2008 godina za implementacija na Nacionalniot plan
za akcija za rodova ramnopravnost od januari 2008 godina i
- Operativen plan za 2008 godina za implementacija na Nacionalniot plan
za akcija za rodova ramnopravnost od januari 2009 godina.

40
Vo nasoka na obezbeduvawe na rodovata ramnopravnost e postoeweto
i funkcioniraweto na Komisijata za ednakvi mo`nosti na ènite i maìte vo
Sobranieto na Republika Makedonija od septemvri 2006 godina ~ija osnovna
zada~a e da ja sledi zakonskata regulativa {to ja predlaga Vladata na Republika
Makedonija od aspekr na ramnopravnosta na ènite i maìte.
Kako pokazatel vo sproveduvaweto na Nacionalniot plan za akcija za rodova
ramnopravnost bi gi navele i slednite podatoci:
- ènite vo Sobranieto na Republika Makedonija bea zastapeni so 28% vo
2006 godina, a so 30,8% vo 2008 godina;
- ènite vo edinicite na lokalnata samouprava bea zastapeni so 8% vo 2000
godina, so 23% vo 2005 godina i so 26,7% vo 2009 godina.
No i pokraj toa {to procentot na zastapenost na ènata vo politikata vo
odnos na 2000 godina e zgolemen za 2% odnosno za 4% vo 2005 godina, ne smee
da se zanemari faktot {to na ovogodine{nite lokalni izbori – 2009 godina od
predloènite 14 èni kandidatki za rakovodno mesto vo ramkite na op{tinite
nitu edna od niv ne be{e izbrana.

41
Sudski postapki
Vo Republika Makedonija sudskata vlast ja vr{at sudovite i istite se
samostojni i nezavisni dr`avni organi. Sudovite sudat vrz osnova na Ustavot,
zakonite i me|inarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot, a
sudiite vo sudskite postapki vo primenata na pravoto gi za{tituvaat ~ovekovite
slobodi i prava. Sudskata vlast ima nekolku celi i funkcii i istite se:
- napristrasno da se primenuva parvoto nezavisno od polo`bata i svojstvoto
na strankite;
- za{tita, po~ituvawe i unapreduvawe na ~ovekovite prava i osnovni
slobodi;
- obezbeduvawe na ednakvost, ramnopravnost, nediskriminacija po bilo koj
osnov i
- obezbeduvawe na pravna sigurnost vrz osnova na vladeeweto na pravoto.
Sudovite odlu~uvaat vo potapka, koja e propi{ana so zakon, za:
- pravata na ~ovekot i gra|aninot i pravno zasnovanite interesi;
- za sporovite me|u gra|anite i drugite pravni subjekti;
- za krivi~ni dela i prekr{ocite i
- za drugi raboti {to so zakon se staveni vo nadle`nost na sudot.
Sekoj ima pravo na ednakov pristap do sudot zaradi za{tita na sopstvenite
prava i pravno zasnovani interesi, a pri odlu~uvaweto za gra|anskite prava i
obvrski i pri odlu~uvaweto za krivi~na odgovornost, sekoj ima pravo na pravi~no
i javno sudewe vo razumen rok, pred nezavisen i nepristrasen sud. Nikomu ne mo`e
da mu bide ograni~en pristapot do sudot, a zaradi za{tita na osnovnite prava i
slobodi poradi nedostig na materijalni sredstva.
Osnovni na~ela vrz koi se zasnova postapkata pred sudot se slednite:
- zakonitost i legitimnost;
- ramnopravnost na strankite;
- sudewe vo razumen rok;
- pravi~nost;
- javnost;
- kontradiktornost;
- dvostepenost;
- zbornost;
- usnost;
- neposrednost;

42
- pravo na odbrana, odnosno zastapuvawe;
- slobodna ocena na dokazite i
- ekonomi~nost.
Ovie na~ela na postapkata pred sudot, se doureduvaat so zakonite za
parni~nata, vonparni~nata i krivi~nata postapka, koi se procesni zakoni vrz
osnova koi sudot ja vodi postapkata.
Vo sudskiot sistem sudskata vlast ja vr{at osnovni sudovi, apelacioni
sudovi, Upravniot sud i Vrhovniot sud na Republika Makedonija.
Vo Republika Makedonija postojat 27 osnovni sudovi, istite se osnovani na
teritorijata na edna ili pove}e op{tini i sudat vo prv stepen. Isto taka postojat
4 apelacioni sudovi, vo Skopje, Bitola, [tip i Gostivar, i istite se osnovani i
opfa}aat podra~ja na pove}e sudovi od prv stepen. Upravniot sud i Vrhovniot sud
na Republika Makedonija, se so sedi{te vo Skopje, i istite ja vr{at sudskata vlast
na celata teritorija na Republika Makedonija.
Naj~estite postaki koi gi iniciraat `rtvite na semejnoto nasilstvo se:
- postapka za razvod na brak, propratena so barawe za doveruvawe, ~uvawe
i izdrùvawe na maloletnite deca;
- postapka za opredeluvawe na izdr{ka;
- postapka za delba na imot i
- oddelni vidovi krivi~ni postapki.
Postapkata za ravod na brak se poveduva so tu`ba za ravod na brak ili
so predlog za spogodben razvod na brak. Postojat tri pravni osnovi za ravod na
brak:
- zaemna soglasnot na bra~nite drugari;
- bra~niot ìvot e do taa mera naru{en {to zaedni~kiot ìvot stanal
nepodnosliv i
- fakti~ki prestanok na bra~nata zaednica, ako istata prestanala pove}e od
1 godina.
Kako {to e spomenato i pogore, koga ima zaemna soglasnost na bra~nite
drugari, postapkata se poveduva so predlog za spogodben razvod na brak. Dokolku
bra~nite drugari, za vremetraeweto na bra~nata zaednica imaat deca, a decata
se maloletni vo tekot na postapkata za razvodot na brakot, kon predlogot za
spogodben razvod na brakot, do sudot mora da se dostavi i spogodba, potpi{ana
od bra~nite drugari, za na~inot na vr{ewe na roditelskite prava. So spogodbata,
bra~nite drugari me|usebno go ureduvaat pra{aweto, kaj koj roditel detete }e
ìvee, a drugiot roditel na koj na~in i so koja dinamika }e ostvaruva sredbi so
deteto, a isto taka se regulira i pra{aweto za izdrùvawe na deteto i visinata
na sredstvata {to roditelot koj {to ne ìvee so deteto treba da mu gi pla}a na
drugiot roditel na ime izdrùvawe na deteto.

43
Postapkite za razvod na brak, a poradi naru{en zaedni~ki ìvot ili
fakti~ki prestanok na bra~nata zaednica pove}e od 1 godina, se poveduvaat so
tu`ba za razvod na brak. Sosema sprotivno na prethodniot slu~aj, kaj postpkata
inicirana so tu`ba, pokraj tu`benoto barawe za ravod na brak, se postavuva i
barawezadoveruvawe,~uvaweiizdrùvawenamaloletnitedeca,dokolkubra~nite
drugari gi imaat. Vo takov slu~aj sudot so edinstvena presuda odlu~uva za razvodot
i odlu~uva za pra{aweto na koj roditel maloletnite deca }e bidat doverini na
~uvawe i izdrùvawe, a drugiot roditel }e go zadolì da u~estvuva vo mese~nata
izdr{ka so opredel fiksen ili procentualen iznos, normalno dokolku postojat
uslovi za toa. No, pred da za zakaè ro~i{te, na koe }e se odlu~uva po podnesenata
tu`ba, Zakonot za smemejstvo predviduva postapka za mirewe na bra~nite drugari.
Postapka za mirewe na bra~nite drugari se sproveduva najprvin vo Centarot za
socijalna rabota, a potoa se sproveduva i vo sudot. Intencijata na postapkata za
mirewe e da se napravi posleden obid da se razre{at me|usebnite problemi koi se
pojavile kaj bra~nite drugari, so cel izbegnuvawe na razvodot. Mora da se istakne
deka vo tekot na postapkata za mirewe koja se sproveduva pred Centarot za socijalna
rabota, u~estvo zemaat i maloletnite deca, pa Centarot, vrz osnova na izvr{eni
razgovori, kako so bra~nite drugari, taka i so maloletnite deca, izgotvuva mislewe,
koe {to se pripojuva kon spisite na predmetot prethodno dostaven od strana na
sudot do Centarot, zaradi dobivawe na misleweto. Misleweto na Centarot igra
su{tinska uloga pri odlu~uvaweto na sudot, vo odnos na postavenoto barawe za
toa na koj roditel }e mu bidat dovereni decata na ~uvawe. Ova od pri~ina {to
Centarot – Oddelenie za brak i semejstvo, so svojot stru~en tim, koj e sostaven od
pedagozi, psiholozi i socijani rabotnici, e kompetenten pri davaweto na ocenkata
za toa {to e najdobro za maloletnite deca, vo situacija koga bra~nite drugari
odlu~ile da i stavat kraj na bra~nata zaednica. Krajniot zbor, sepak go ima sudot
pri odlu~uvaweto za toa na koj roditel }e bidat doveri decata na ~uvawe. Naj~esto
sudot go prifa}a misleweto, no moè da se slu~i i da odlu~i poinaku dokolku ne
se soglasuva so istoto.
[to se odnesuva do pra{aweto za izdr{ka i postapkata vo koja istata se
dosuduva, kako {to e spomnato i pogore, moè da se predvidi vo spogodbata, koga
brakot se razveduva so predlog za spogodben rzvod na brakot, a moè da se predvidi
i vo tu`bata za razvod. Me|utoa, ne retko se slu~uva da se vodi posebna postapka za
opredeluvawe na izdr{ka. Treba da se spomene deka, edna{ dosudenata izdr{ka,
moè da bide promenata vo zavisnost od promenetite okolknosti kaj liceto koe
e zadolèno istata da ja pla}a. Pa, zatoa vo Zakonot za semejstvoto predvideno e
povtorno inicirawe na postapka so tu`ba so koja moè da se bara zgolemuvawe
ili namaluvawe na edna{ opredelenata izdr{ka, kako {to e spomnato poradi
promeni okolknosti koi {to go naloùvaaat istoto. Koga se zboruva za izdr{kata,
mora da se istakne deka, izdr{kata vo princip se pla}a se dodeka maloletnoto

44
dete ne napolni 18 godini. No, isklu~ok od toa pravilo e, dokolku decata vo
procesot na svoeto {koluvawe i obrazovanie, odlu~at da go prodolàt istoto vo
visoko obrazovna institucija, izdr{kata moè da trae se do navr{uvawe na 26
godi{na vozrast. Isto taka, izdr{kata za polnoletno lice, koe e nesposobno za
rabota poradi bolest, fizi~ki ili psihi~ki nedostatok i nema dovolno sredstva
za ìvot, roditelite se dol`ni da go izdrùvaat dodeka trae nesposobnosta. Vo
ovaa nasoka e i obvrskata za izdrùvawe na bra~niot drugar koj nema dovolno
sredstva za izdrùvawe i e nesposoben za rabota, pa sposobniot bra~en drugar e
dolèn da pla}a izdr{ka srazmerno na svoite mo`nosti, se dodeka trae vakvata
sostojba.
Postapkakojana~estosepoveduvaposlezavr{uvawetonapostapkatazarazvod
na brak, e postapkata za delba na imotot koj{to bra~nite drugari go steknale za
vremetraeweto na bra~nata zaednica. Stanuva zbor za postapka koja e regulirana vo
na Zakonot za vonparni~na postapka. Istata se poveduva so predlog na porane{nite
bra~ni drugari, i dokolku ne se pojavi spor pome|u niv za na~inot i uslovite za
delba za imotot, delbata se vr{i kaj notar vo forma na notarski akt. Dokolku
se javi spor za na~inot i uslovite za delba na zaedni~kiot imot, sudot zakaùva
ro~i{te i odlu~uva za predlogot, pritoa imaj}i vo predvid opravdanite intersi
na u~esnicite vo postapka, za toa na koj eden eden od niv }e mu pripadne opredelen
del na imotot. Sudot odlu~uva vrz osnova na predloènite dokazi dostaveni so
predlogot, a dokolku ima potreba i vr{i raspit na strankite, soslu{uva svedoci,
izleguva na uvid na lice mesto ili koristi drugi dokazni sredstva.
Vo zavisnost od vidot na krivi~noto delo i od toa {to e predvideno vo
Krivi~niot zakonik, krivi~nite postapki se poveduvaat od strana na javniot
obvinitel, po podnesena krivi~na prijava ili predlog, ili pak od o{teteniot
kako privaten tuìtel. Vo postakite koi gi poveduva, javniot obvinitel e toj
koj{to go goni storitelot na krivi~noto delo i ja dokaùva negovata vina, dodeka
o{teteniot nema aktivna uloga vo samata postapka. Vo postapkata o{teteniot moè
da se priklu~i kon krivi~niot progon i da predjavi o{tetno pobaruvawe, dokolku
ima osnov za toa, no sepak glavniot zbor vo vodeweto na postapkata go ima javniot
obvinitel. So poveduvawe na postapkata od samiot o{teten kako privaten tuìtel,
o{teteniot ima aktivna uloga vo dokaùvaweto na vinata kaj obvinetiot. Kaj
krivi~nite postaki koi se poveduvaat za krivi~ni dela kade o{teteniot e `rtva
na semejno nasilstvo, uloga zema i Centarot za socijalna rabota, vo sorabotka so
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i Javnoto obvinitelstvo. Naj~esti krivi~ni
dela koi gi pogoduvaat `rtvite na semejno nasilstvo i diskriminacija se krivi~nite
dela Telesna povreda, Te{ka telesna povreda, Nepla}awe izdr{ka, Polov napad
vrz dete, Posreduvawe pri vr{ewe prostitucija, Maltretirawe vo vr{ewe na
slu`bata, Zagrozuvawe na sigurnosta i drugi krivi~ni dela.

45
Do ovoj moment, ve}e e izgotven noviot Zakon za krivi~na postapka, koj {to
treba da pomine vo sobraniska procedura. Istiot predviduva novini vo krivi~nata
postapka i vo istiot za prvpat se voveduva poimot `rtva i pravata na `rtvata
vo krivi~nata postapka. So seu{te va`e~kiot zakon, `rtvata se izedna~uva{e so
o{teteniot, {to kako e spomnato pogore, so noviot zakon e napravena izmena.
Genaralno zemeno, `rtvite na semejno nasilstvo imaat strav od instituciite
na sistemot i te{ko se odlu~uvaat da povedat bilo kakva postpka, bez razlika dali
e krivi~na ili gra|anska. Povedenite sudski postaki, vo pricip se zavr{uvaat vo
razumen rok, no ima situacii kade {to postakite traat i podolgo, pred se zaradi
bezpotrebno odolgovlekuvawe od strana na samite u~esnici vo postapkata. Me|utoa,
kako {to i predhodno e navedeno, neophodna e me|uinstitucionalna sorabotka
vo vakvite postapki i ~esto postakite traat mnogu pove}e od previdenoto zaradi
me|usebnata (ne)komunikacija pome|u instituciite.

nasilstvo_i_diskriminacija_final

nasilstvo_i_diskriminacija_final

Empfohlen

Empfohlen

Weitere ähnliche Inhalte

Was ist angesagt?

Was ist angesagt? (20)

Ähnlich wie nasilstvo_i_diskriminacija_final

Ähnlich wie nasilstvo_i_diskriminacija_final (20)

nasilstvo_i_diskriminacija_final