Zdravstveno varstvo rastlin na načelih Mednarodne konvencije o varstvu rastlin (IPPC) in WTO-SPS (sanitarno-fitosanitarnega) sporazuma. Organizme, ki so znani kot zelo škodljivi rastlinam, razvršča v prilogi I in II, ki dajeta podlago za uradne ukrepe v primeru pojava. Navkljub ukrepom za preprečevanje vnosa in širjenja organizmov iz prilog I in II, v EU redno najdemo bodisi nove škodljive organizme, ki še niso na seznamih iz prilog, bodisi organizme s seznamov na območjih, kjer prej njihov pojav ni bil znan. EU je na podlagi mednarodnih standardov za fitosanitarne ukrepe (ISPM) razvila postopke medsebojnega obveščanja Evropske komisije in držav članic v primeru najdb ali izbruha novih škodljivih organizmov ali organizmov iz prilog I in II direktive 2000/29. Za nove organizme je potrebno najprej oceniti tveganje. V primeru, da ustrezajo kategoriji karantenskih organizmov, je potrebno določiti ustrezne izvedljive ukrepe za njihovo obvladovanje in jih tudi predpisati, da dosežemo njihovo eradikacijo ali kadar to ni mogoče, da zadržimo njihovo širjenje. Nevarni novi škodljivi organizmi, ki bodo v letu 2007 uvrščeni v prilogo I ali II direktive 2000/29 so tudi: Agrilus planipennis Fairmaire, Chrysanthemum stem necrosis virus (Bezerra et al., 1999) in Scrobipalposis (Tecia) solanivora (Povolny).

1. Reguliranje novih škodljivih organizmov rastlin
Vlasta Knapič
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije,
Einspielerjeva 6, Ljubljana; Vlasta.Knapic@gov.si
Povzetek Scrobipalposis (Tecia) solanivora (Povolny)
V Evropski uniji (EU) - in s tem od 1. maja 2004 tudi v Sloveniji - je varstvo pred t.i.
karantenskimi škodljivimi organizmi predpisano z Direktivo Sveta 2000/29/ES, ki ima značaj
Insecta, Lepidoptera, Gelechiidae
zakona, in z več podzakonskimi uredbami, smernicami in odločbami.
Direktiva Sveta 2000/29/ES temelji na načelih Mednarodne konvencije o varstvu rastlin
(IPPC) in WTO-SPS (sanitarno-fitosanitarnega) sporazuma. Organizme, ki so znani kot zelo
škodljivi rastlinam, razvršča v prilogi I in II, ki dajeta podlago za uradne ukrepe v primeru
pojava.
Odrasla vešča ↑
Navkljub ukrepom za preprečevanje vnosa in širjenja organizmov iz prilog I in II, v EU in njena buba →
redno najdemo bodisi nove škodljive organizme, ki še niso na seznamih iz prilog, bodisi
organizme s seznamov na območjih, kjer prej njihov pojav ni bil znan. Ličinke ↓
EU je na podlagi mednarodnih standardov za fitosanitarne ukrepe (ISPM) razvila postopke
medsebojnega obveščanja Evropske komisije in držav članic v primeru najdb ali izbruha
novih škodljivih organizmov ali organizmov iz prilog I in II direktive 2000/29.
Za nove organizme je potrebno najprej oceniti tveganje. V primeru, da ustrezajo kategoriji
karantenskih organizmov, je potrebno določiti ustrezne izvedljive ukrepe za njihovo
Spremljanje leta metuljčkov je mogoče
obvladovanje in jih tudi predpisati, da dosežemo njihovo eradikacijo ali kadar to ni mogoče, s feromonskimi vabami.
da zadržimo njihovo širjenje. Španska služba za
varstvo rastlin je 1999
poročala, da so na
Nevarni novi škodljivi organizmi, ki bodo v letu 2007 uvrščeni v prilogo I ali II direktive Tenerifih našli infestirana Scrobipalposis solanivora
2000/29 so tudi: Agrilus planipennis Fairmaire, Chrysanthemum stem necrosis virus polja in skladišča. Izbruh (Povolny) je v postopku
(Bezerra et al., 1999) in Scrobipalposis (Tecia) solanivora (Povolny). so zatrli, domnevajo pa, uvrščanja na seznam II.A.I kot
da se je škodljivec karantenski organizem na
zanesel z nelegalnim gomoljih krompirja ter drugih
vnosom krompirja iz vrst iz rodu Solanum L. in
Venezuele, Kolumbije ali njihovih križancev, čeprav so ga
Evropska unija Ekvadorja. do sedaj našli samo na krompirju.
Sodelovanje Komisija – Stalni odbor za zdravstveno varstvo rastlin
Delovna skupina za anekse direktive 2000/29/ES
Krompirjeva vešča Scrobipalpopsis solanivora je pomemben škodljivec krompirja v
institucij: Srednji in Južni Ameriki. Vrsta je bilaprvič opisana leta 1973 v Kostariki. Ugodne
vremenske razmere lahko povečajo škodo, ki jo dela na gomoljih. Pri povprečni
temperaturi 10 °C ima dve generaciji letno, pri 25 °C pa 10 generacij.
Ličinke napadajo gomolje na polju in v skladiščih. Gomolje lahko v celoti uničijo,
poškodovan je lahko tudi nadzemni del. Glavna pot prenosa škodljivca na nova
OCENA TVEGANJA ZARADI območja je z infestiranimi gomolji, zato je predlagan ukrep, da je dovoljen vnos le z
Evropska ŠKODLJIVEGA ORGANIZMA:
Evropska območij, kjer je znano, da se škodljivec ne pojavlja ter da so gomolji v pošiljki brez
- Biologija organizma zemlje in rastlinskih ostankov.
organizacija - Gostiteljske rastline agencija
za varstvo rastlin -Vplivno območje
za varno hrano
Panel za ocene tveganja URAVNAVANJE ŠK. ORGANIZMOV:
- Fitosanitarni ukrepi ali Znanstveni odbor za
Panel za fitosanitarne Vir:
- Drugi ukrepi za varstvo rastlin zdravstveno varstvo rastlin
ukrepe Bartlett, P., I. Akesson, H. Baginska, M. Hnizdl, N. Horn, V. Knapič, A. Orlinski, C. Perez, C. Pacheco, A. Sarens, G.
Schrader, H. Arijs, M. Vereecke: Plant Health Commission Working Group on Review of Annexes I, II, IV and V to
Council Directive 2000/29/EC; Brussels; Reports 2004-2006
Države članice Evropske unije Chrysanthemum stem necrosis virus
Državne organizacije za varstvo rastlin
Virus, Bunyaviridae, Tospovirus
Slovenska služba za varstvo rastlin je 2001 poročala,
Agrilus planipennis da je našla CSNV v 23 vzorcih krizantem
Chrysanthemum in v 2002 v 1 vzorcu gerber Gerbera
Insecta, Coleoptera, Buprestidae (NIB). V inšpekcijskem spremljanju rastlin v
rastlinjakih 2003-2006 virusa CNSV niso več
detektirali, po čemer zaključujemo, da je bila
eradikacija uspešna. Večjo gospodarsko škodo sicer
Agrilus planipennis - smaragdni jesenov lesni hrošč povzroča tudi na pridelku paradižnika.
izvira iz Azije in je bil pred kratkim zanesen v ZDA
in Kanado. Gostiteljice so drevesne vrste Fraxinus,
Juglans mandshurica, Pterocarya rhoifolia, Ulmus
davidiana and U. propinqua. Trenutno ni na voljo
podatkov o občutljivosti evropskih vrst rodu
Fraxinus, a je verjetno, da jih napada. Povzroča resno
škodo tako v gozdovih kot v urbanem okolju, drevesa
lahko propadajo. V ZDA in Kanadi izvajajo
R.A. Mumford DEFRA, UK
karantenske ukrepe za preprečevanje širjenja.
EPPO ga je uvrstil na A1 listo že septembra 2004, saj
v severni Ameriki povzroča veliko škodo. Virus Chrysanthemum stem
Virus CNSV je bil najprej najden v Brazilji, v Evropi pa so bili izbruhi na
necrosis je v postopku
Nizozemskem (1996), v Sloveniji (2001) ter v Veliki Britaniji (2002/2003). Izvor
uvrščanja na seznam I.A.I
Agrilus planipennis Fairmaire je v postopku okužbe so bili latentno okuženi podtaknjenci krizantem, uvoženi iz Brazilije.
kot karantenski organizem,
Odrasel hrošč ↑ in njegova ličinka ↓ uvrščanja na seznam I.A.I . kar omogoča ukrepanje tudi
V VB sta bili okuženi sorti Fiji in Calabria. Ukrepi eradikacije so bili uspešni: uničili
Poti vnosa: Rastline, vključno z bonsaji, četudi so v proti prenašalcem iz vrst
so simptomatične rastline, okužene serije umaknili iz prodaje in omejili prodajo
dormatnem stanju, lahko pod lubjem prenašajo vse Frankliniella occidentalis in
rezanega cvetja le na ratline brez simptomov. Okužene rastline, plevel in druge
razvojne stadije. Glavni vir infestacije je netretiran les F. schultzei .
ostanke so sežgali, zemljo skompostirali in razkužili rastlinjake, preostale rastline pa
in lesen pakirni material. temeljito zaplinili in tretirali s sitemičnim insekticidom. Predlagan je le nadzor uvoza
Predlagana je tudi uvedba posebnih zahtev po krizantem, saj je uvoz
obdelavi lesa za uvoz za vrste iz rodov: Fraxinus, CSNV sistemično okužuje naravne gostiteljske rastline, na dolge razdalje se paradižnika Lycopersicon
Juglans, Ulmus in Pterocarya, vključno z žaganim prenaša s sadikami in potaknjenci, lokalno pa tudi s tripsi. Tripsi se zelo hitro esculentum iz drugih držav
lesom iz ZDA in Kanade ter drugih držav, kjer se namnožujejo in jih je težko zatirati z insekticidi. Ker prenašajo tudi druge vrste kot so mediteranske,
Agrilus planipennis pojavlja. tospovirusov, je pri varstvu rastlin zelo pomembna uporaba lovnih plošč, da prepovedan.
odkrijemo njihovo navzočnost, ter splošna higiena in redno odstranjevanje plevelov.
S. Katovich, 2004