1. ARHITEKTURA 20. STOLETJA Pripravila: Alenka Puschner Šolsko leto 2005/06 Gradivo je namenjeno pripravi dijakov na maturo pri predmetu umetnostna zgodovina, za interno uporabo v šoli!

4. Joseph Paxton, KRISTALNA PALAČA, London, 1851, prvi poskusi skeletne gradnje

5. Joseph Paxton, KRISTALNA PALAČA, London, 1851

6. Arhitektura modernih materialov Eifflov stolp v Parizu, jeklo, 1889

7. London, Tower Bridge (Trdnjavski most), 1866-1894, J. Wolfe-Barry in Horace Jones, litoželezni piloni prekriti z neogotskimi stolpiči Železna skeletna gradnja

8. Louis Henry Sullivan , Zavarovalnica, 1894/95, Buffalo, država New York NAČRTOVANJE NEBOTIČNIKOV Auditorium Building, Chicago INŽENIRSKA ARHITEKTURA

9. Wainwrightov nebotičnik (189O-91) St.Louis

14. Walter GROPIUS , Kompleks BAUHAUSA, DESSAU, 1925-1926

15. W. Gropius, Kompleks Bauhausa, 1925-1926, DESSAU; V tem revolucionarnem sistemu umetnostnega šolanja na BAUHAUSU so se izogibali tradicionalnim in historičnim vsebinam! Šola je zaradi modernih idej pritegnila številne nadarjene umetnike.

16. W. GROPIUS, Bauhaus v DESSAU, 1925-1926; BAUHAUS Na tej šoli so poučevali Wassily Kandinsky, Paul Klee, Hannes Meyer. Leta 1925 se je Bauhaus preselil v DESSAU, stavba novega šolskega kompleksa izraža ideale moderne šole. Steklo, neokrašeni beton in jeklo so tako zaznamovali novo pot arhitekture. Bauhausovski načrti so poudarjali cenenost, učinkovitost in kvaliteto . Vsa ta merila so upoštevali pri gradnji poceni stanovanj, pri pohištvu. W. GROPIUS je izdal brošuro –KAKO GRADIMO CENEJŠE, BOLJŠE, PRIVLAČNEJŠE DOMOVE;

17. Leta 1928 je vodstvo šole prevzel Hannes MEYER . Od leta 1932 je Bauhaus deloval v BERLINU, kjer ga je vodil MIES VAN DER ROHE. Po prihodu nacizma, ki je ostro nastopal proti tovrstni izprijeni umetnosti, so leta 1933 nacisti Bauhaus dokončno zaprli. Vendar s tem delo Bauhausa niso povsem zatrli, saj je MOHOLY NAGY leta 1937 prevzel vodstvo novega BAUHAUSA V CHICAGU , kar je vplivalo na nov ustvarjalni vzpon arhitekture v Ameriki. W. GROPIUS, stavba BAUHAUSA, DESSAU, 1925-1926;

18. Walter GROPIUS: BAUHAUS, Dessau,1925-26

21. Ustanovitev C.I.A.M Bauhas in Le Corbusier vplivata na ustanovitev CIAM – Congrès Internationaux d’Architekture Moderne – Mednarodni kongres za moderno arhitekturo leta 1928, kar je vplivalo na celovit posluh za družbeno vlogo arhitekture in hitrejši pretok arhitekturnih idej

22. LE CORBUSIER , VILA SAVOYE, POISSY, 1929-1930; hiša je dvignjena od tal na nosilcih, na strehi ima vrt kot zasebni zunanji prostor;

23. LE CORBUSIER, Stanovanjska enota, 1945/46-1952, MARSEILLE CHARLES EDOUARD JEANNERET, ki je po letu 1920 uporabil psevdonim LE CORBUSIER , je izdelal številne projekte za “bivalne stroje”, in načrte za življenjske stroje, ki so izražali njegovo pojmovanje velemestne arhitekture, sestavljene iz visokih hiš sredi prostranih zelenih površin, z infrastrukturo in ustreznimi socialnimi službami, kjer se človek ne počuti osamljenega. Sistem pilotov, ravna streha, okna v nizu, svobodna kompozicija fasade ter uporaba železobetona, to je bilo pet Le Corbusierjevih točk.

24. LE CORBUSIER, Stanovanjska enota, MARSEILLE, 1945/46-1952 MODERNI URBANIZEM

25. LE CORBUSIER, MARSEJSKI BLOK streha,

26. LE CORBUSIER, Notre-Dame-du-Haut, RONCHAMP, 1950-1955 MODERNIZEM

28. Mies van der ROHE, SEAGRAMOVA stolpnica, NEW YORK CITY, 1954-1958

29. MIES VAN DER ROHE, Nemški paviljon za svetovno razstavo v BARCELONI leta 1929

31. WRIGHT, HIŠA ROBIEJEV, 1909, Chicago, Illinois

32. WRIGHT, Hiša nad slapom, 1936, Bear Run, Pensilvanija;

33. WRIGHT, HIŠA NAD SLAPOM, Bear Run, Pensilvanija, 1936;

34. Frank Lloyd WRIGHT, Hiša nad slapovi, Bear Run, !936/37 Prostori štrlijo iz osrednjega volumna Velikost in razporeditev prostorov določajo njihove funkcije FUNKCIONALIZEM

35. WRIGHT, GUGGENHEIMOV MUZEJ, NEW YORK, 1949-1959;

36. WRIGHT, Notranjost GUGGENHEIMOVEGA MUZEJA, New York, 1949-1959;

37. WRIGHT, Notranjost GUGGENHEIMOVEGA MUZEJA, New York, 1949-1959

38. OSCAR NIEMEYER učenec Le Corbusiera, Kongresna palača, 1957-60, Trg treh sil, Brazilija KRITIČNI REGIONALIZEM

39. Eero SARINEN, TERMINAL TWA, letališče KENNEDY, (1962)

40. EERO SAARINEN, Terminal TWA, Letališče Kennedy, notranjost

41. EERO SAARINEN, Terminal TWA, Letališče Kennedy, notranjost

42. E. SAARINEN, Terminal TWA, Letališče Kennedy;

43. Sidney, Opera, Jorn Utzon, 1959-1973 Dekonstruktivizem Školjkaste kupole kot razpeta jadra v vetru.

44. Danski arhitekt JORN UTZON, Opera v SYDNEJU

45. Frank Owen GEHRY, GUGGENHEIMOV MUZEJ, BILBAO, 1997; Kopasti oblaki, ki so posedli na obalo reke in se ogledujejo v vodi.

46. Frank GEHRY, GUGGENHEIMOV MUZEJ, BILBAO, 1997

47. Frank GEHRY, GUGGENHEIMOV MUZEJ, BILBAO, 1997; vhod v muzej;

48. Charles MOORE, Italijanski trg v NEW ORLEANSU; POSTMODERNIZEM Ponovno uporaba posamezni elementov slogov starejših obdobij, vendar z novim pomenom.

49. Charles MOORE, Italijanski trg v NEW ORLEANSU, 1975-80; Ponovno uporaba ornamenta, slikovitosti detajlov, drobnarij iz starejših arhitekturnih slogov.

50. Ieoh Ming PEI, LOUVRSKI PIRAMIDI, 1983-1989 Igranje s prosojnostjo stekla in krhkimi kovinskimi strukturami

51. I. M. PEI, LOUVRSKA PIRAMIDA, 1983-1989

52. I. M. PEI: PIRAMIDA V LUOVRU

53. Richard ROGERS in Renzo PIANO, Center GEORGES POMPIDOU, Muzej moderne umetnosti, 1971-1977, Pariz;

54. Richard ROGERS in Renzo PIANO , Center Georges POMPIDOU, Pariz;

55. Literatura in viri Umetnostna zgodovina, predmetni izpitni katalog za splošno maturo 2007, RIC, 2005 Golob, Nataša: Umetnostna zgodovina, učbenik, DZS, 2003 Hollingsworth, Mary: Umetnost v zgodovini človeštva, DZS, !993 Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Modrijan, 1998 Umetnost, svetovna zgodovina, Mladinska knjiga, 2000 Slikovno gradivo Estere Jelenko (CD) Slikovno gradivo s spletnih strani: http://www.hp.uab.edu/image_archive http://www.saed.kent.edu/SAED/History/bldg2b.html