2. CILJI DELAVNICE
•
•
•
•
GEOGRAFIJA JADRANSKE OBALE - OSNOVNI POJMI
RELAX LOGISTIKA
TRAJEKTNE POVEZAVE, AVTOCESTE, MEJNI PREHODI
POZICIONIRANJE HOTELOV V KRAJIH IN PREDLOGI
FAKULTATIVNIH IZLETOV za SLOVENIJO, HRVAŠKO, BOSNA
IN HERCEGOVINO, ČRNO GORO, ALBANIJO IN ITALIJO
• IZPIT IN IZDELAVA ORODJA ZA PRODAJO JADRANA V
OBLIKI SEMINARSKE NALOGE – 01.03.2014
3. Smernice za izdelavo orodja kot pomoč pri
prodaji
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Vaš zemljevid kjer sami vrišete kraje
Seznam vseh trajektnih povezav , čas vožnje trajektov, ceno za osebni avto in cena za potnika
Seznam mejnih prehodov
Avtocestne povezave
Seznam fix zakupljenih kapacitet
Seznam HTL z all inclusive in alll incl light ponudo
Seznam hotelov z družinskimi sobami in hotele kjer sta več dva otroka ali več brazplačno
Kje je možna menjava so ½ v ½+1 in obratno
Seznam hotelov kjer so klubi, ločene Senior klubi, Poletni klubi, Poletni mini klubi
Seznam vseh Montažnih hišic na Jadranu – tudi če niso v katalogu
Seznam hotelov kje je možna menjava 10/11
Zapis prvih uslug v hotelih
Naslovi kje se gostje javijo v apartmajih
Fakultativni izleti
Priloga – RELAX LOGISTIKA
9. SREDOZEMSKO MORJE
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Skoraj v celoti zaprto morje (povprečna globina 1500 m)
Razlika med plimo in oseko je majhna (manj kot 50 cm)
Podnebje je toplo in suho
Morska voda je topla in zelo slana
Zibelka evropske civilizacije (o tem pričajo starodavna mesta v
Egiptu, Grčiji, Italiji, Tuniziji …)
Cesta, ki je ni bilo potrebno graditi
Polje, ki ga ni bilo potrebno sejati in obdelovati
Sredozemska obala je dolga skoraj 4000 km
Ločnica med Evropo in Afriko
VODILNA SVETOVNA TURISTIČNA DESTINACIJA
Tretjina mednarodnega pomorskega prometa
Gibraltarska ožina (povezava z Atlantskim oceanom)
Dardanele (povezava z Marmornim morjem)
Bospor (povezava s Črnim morjem)
Sueški prekop (povezava z Rdečim morjem)
10. SREDOZEMSKO MORJE
• VEČJI OTOKI V SREDOZEMLJU: Balearski otoki (Majorca,
Menorka, Ibiza), Korzika, Sardinija, Sicilija, Kreta,
Rodos; Ciper …
• MORJA V SREDOZEMSKEM MORJU:
- Balearsko morje
- Ligursko morje
- Tirensko morje
- Jadransko morje
- Jonsko morje
- Afriško morje (med Afriko in Sicilijo)
- Egejsko morje (med Grčijo, Kreto in Tunizijo)
- Vzhodno morje (med Turčijo, Azijskimi obalami in
Egiptom)
12. JADRANSKO MORJE
Jadransko morje leži v smeri jugovzhodseverozahod in sega na jugu do 40°, na severu
pa do 45° 45' severne geografske širine. Dolgo je
783,3 km, široko pa v povprečju 157.4 km;
Otrantska vrata, skozi katera se na jugu odpira v
Jonsko morje, so široka 72 km. Veriga otokov
vzdolž severnega dela vzhodne obale nadalje
zmanjša največjo širino odprtega morja za
približno 20 km. Skupna površina morja je
približno 160.000 km².
13. JADRANSKA OBALA
Obala Jadranskega morja, predvsem njen vzhodni del, je izredno razvejana,
sestavljena iz številnih zalivov ter obdana z mnogimi otoki. Zahodna,
italijanska obala je povsem drugačna; pretežno nizka in ravna, sestavljena iz
dolgih peščenih in kamnitih plaž, ki so le mestoma prekinjene s strmejšimi
skalnimi odseki. Na severu jo zaključujejo lagunski in močvirnati predeli okoli
ustja reke Pad ter nekoliko višji in skalnati del severovzhodne obale Tržaškega
zaliva. Skupna dolžina obale Jadranskega morja (kopenski del in obala
otokov) znaša skoraj 8000 km, dolžina samo kopenskega dela pa 3740 km.
Kopenski del obale pripada šestim državam, od tega Sloveniji 47 km (1,2%),
Italiji 1249 km (33,4%), Hrvaški 1778 km (47,5%), Bosni in Hercegovini 21 km
(0,6%), Črni gori 249 km (6,7%) ter Albaniji 396 km (10,6%). Orientacija obale
Jadranskega morja kakor tudi otokov sledi poteku gorskih verig Apeninov, Alp
in Dinarskega gorstva. V Jadranskem morju je preko 1250 otokov,
skoncentriranih predvsem ob vzhodni obali, od katerih so največji Cres, Krk in
Brač.
14. JADRANSKO MORJE
• Velik zaliv Sredozemskega morja
• Povprečna globina je 173 m. Globine Jadranskega morja
padajo pretežno enakomerno od plitvejšega Tržaškega
zaliva (do 25 m), preko Palagruškega praga (do 170 m), ki
deli severni in južni Jadran, do največjih globin južnega
Jadrana, ki segajo do približno 1240 m. Proti Otrantskim
vratom se morsko dno zlagoma dvigne in tvori podmorski
prag na globinah od 600 do 800 m.
• Prozornost jadranskega morja tudi do 56 m (Korčula …)
• Slanost (saliniteta) 38 promil (iznad svetovnega povprečja).
Slanost Jadranskega morja z 38,3 ‰ presega povprečje
Sredozemskega morja; v severnem delu (Beneški zaliv) je
zaradi pritoka reke Pad nekoliko nižja kot v osrednjem in
južnem delu.
• Zelo bogato s podvodnim rastlinskim in živalskim svetom
15. JADRANSKO MORJE
Klimatsko spada večji del Jadranskega morja v mediteranski pas. Le
njegov skrajni severni in severozahodni del imata jasneje izražene
znake submediteranskega in zmernega celinskega podnebja, kar se
odraža predvsem v letnem gibanju temperatur in večji količini padavin
v poletnih mesecih. Površinska temperatura vode umešča Jadransko
morje med topla morja. V zimskih mesecih, ko je podnebje
najhladnejše, je tudi ohlajevanje morja najintenzivnejše in s tem
njegove površinske temperature najnižje. V procesu ohlajevanja se pod
vplivom celine hitreje ohladi priobalni pas, ko temperature padejo tudi
do 7° C na skrajnem severozahodnem delu oziroma do 14° C na južnem
delu. Poleti se morje intenzivno segreva, v odvisnosti od različnih letnih
vplivov Sredozemlja, v povprečju od 22 do 25° C. Velik lokalni vpliv na
temperaturo morja imajo še pritoki rek ter podmorski izviri hladnejše
sladke vode.
16. JADRANSKO MORJE
Značilni vetrovi:
• severnik (N) - tramontana
• sever-severovzhodnik (NNE) - burin
• severovzhodnik (NE) - burja
• vzhodnik (E) - levante
• jugovzhodnik (SE) - jugo, široko
• južnik (S) - oštro
• jugozahodnik (SW) - lebič, garbin
• zahodnik (W) - ponente
• severozahodnik (NW) – maestral
Vetrovi in posledično valovi so pomembni za gibanje in mešanje morske
vode. Vetrovi nastanejo zaradi razlik v zračnem pritisku in pihajo z območja
visokega zračnega pritiska k območjem nizkim zračnim pritiskom. Velikost
valov, ki pri tem nastajajo, je odvisna od jakosti vetra, njegovega trajanja in
dolžine morske površine, na kateri se valovi razvijajo.
17. JADRANSKO MORJE
Burja je veter, ki vpliva ne samo na gibanje vode v Jadranu, temveč tudi na
njeno ohlajanje, ki je posledica navpičnega mešanja morske vode. Burja je
suh in mrzel veter, ki lahko pozimi piha z orkanskimi hitrostmi (200 km/h).
tako hitrost dosežejo le posamezni sunki. Povprečna hitrost je precej manjša,
a še vedno znaša 100-120 km/h. Burja je najmočnejša v Tržaškem zalivu,
Kvarnerju in Velebitskem kanalu. Valovi burje zaradi kratke steze na ozkem
Jadranskem morju ne dosežejo orkanske velikosti. Na odprtem Jadranu lahko
valovi dosežejo do 6 m. Valovi burje so kratki, nepravilni in strmi ter se penijo
in lomijo. Ločimo ciklonsko in anticiklonsko burjo. Ciklonska burja je zelo
močna burja, spremlja jo deževno in oblačno, včasih celo sneg. Taka burja
piha le pozimi in je posledica obsežnega ciklona nad Jadranom, ki srka zrak s
kopnega. Anitciklonska burja nastaja zaradi obsežnih razlik v zračnem pritisku
med anticiklonom med S delom Evrope in ciklonskim območjem nad
Sredozemljem. Anticiklonska burja lahko piha tudi poleti, ko se visok zračni
pritisk iznad Evrope širi proti jugu, zato je anticiklonska burja znanilka lepega
vremena.
18. JADRANSKO MORJE
Burja ni pomembna le za gibanje morske vode, pač pa
tudi zato, ker ustvarja obilen pršec, ki ponekod močno
razširi supralitoralni pas. Ta pas je na izpostavljenih
mestih nekaterih kvarnerskih otokov širok do 10 m. Burji
podoben veter je tramontana, ki piha s severa. Ta veter je
mrzel, vendar ne piha v sunkih in ni tako močan kot burja.
Tramontana je pogostejša na južnem delu Jadrana. Burji
podoben veter je tudi levant, ki piha z vzhoda. Pojavlja se
ob deževnem in hladnem vremenu. Piha bolj ali manj
enakomerno in je pogostejši na severnem Jadranu. Burin
piha z iste strani, kot burja, a je bistveno šibkejši, nastaja
pa le poleti. Je nočni veter, ki v obdobju lepega vremena
zamenjuje dnevni veter – maestral.
19. JADRANSKO MORJE
Drug pomemben veter na Jadranu je jugo, ki piha po
vzdolžni osi Jadranskega morja. To je topel in vlažen zrak,
ki piha enakomerno in ga pogosto spremlja dež. Hitrosti
vetra so manjše kot pri burji, vendar so njegovi valovi
zaradi daljše steze vzdolž Jadrana precej večji. Jugo je zelo
močan na južnem delu Jadrana in ne ustvarja pršca tako,
kot burja.
Jugu podoben veter je garbin, ta je zelo močan in piha z
jugozahoda ali zahoda in ustvarja velike valove. Poleti ima
značilne lokalne termične nevihte, v drugih letnih časih pa
je posledica močnega anticiklona s središčem južno od
Jadrana in izrazitega ciklona severno od Jadrana.
20. JADRANSKO MORJE
Plimovanje je periodično odzivanje trdne zemeljske skorje, ozračja in
in vodovja na motnje v težnostnem polju, ki jih povzročata privlačni sili
Lune in Sonca.
Torej je plimovanje pojem, ki v bistvu ne zajema samo vse svetovne
vode, marveč tudi Zemljino skorjo in celo ozračje. Ker pa so v skorji in
ozračju te anomalije zelo majhne, jih v večini primerov zanemarimo.
Nasprotno temu je plimovanje morja zelo pomembno za plovbo in
obmorske prebivalce, poleg tega pa vplive plimovanja občutijo tudi
ob večini izlivov veletokov (Amazonka, Nil, tudi Temza,.....).
Plimovanje se širi v obliki dolgih valov, ki povzročajo periodično nihanje
gladine. Njeno dviganje imenujemo plima, njeno upadanje pa oseka.
Na splošno se ta dva pojava izmenjata približno štirikrat vsakih 48 ur. (v
resnici je samo plimovanje odvisno Lune, ki kroži okrog Zemlje
približno 24 ur in 50 minut - kar prinese več kot 48 ur).
21. JADRANSKO MORJE
Zakaj se plimski interval pojavi dvakrat na dan in ne le enkrat?
Gravitacijska sile Lune, ki deluje na težišče Zemlje, povzroča vrtenje Zemlje
okoli težišča sistema Zemlja-Luna. Gravitacijska sila Lune ni enaka po celi
prostornini Zemlje, pač pa deluje najmočneje na bližji del površine. Na bolj
oddaljeni strani Zemlje pa je najmanjša. To pomeni, da je voda na oddaljeni
strani Zemlje nekoliko bolj "sproščena" in zato tudi dobi celotna površina
Zemlje obliko žoge za ragbi. Tako sta naenkrat na Zemlji dve plimi in dve oseki.
Razlike v amplitudi plimovanja so po svetu zelo različne. Tako je na primer na
vzhodni obali Kanade (Nova Škotska) razlika med plimo in oseko tudi 14
metrov in več, v Rokavskem prelivu do 10 metrov, na Aljaski in v
severozahodni Avstraliji pa 6 metrov. Na drugi strani lahko že pri v Jadranskem
morju vidimo, da so razlike precej manjše. V južnem Jadranu je razlika med
plimo in oseko ponekod le 30 cm, v severnem Jadranu pa okrog 60 cm. V
svetovnem povprečju znaša amplituda plimovanja 2 do 3 metre, najmanjše
razlike med plimo in oseko pa so okrog ekvatorja. Do tega pride zaradi nagiba
Lunine krožnice glede na Zemljin ekvator (23 stopinj).
22. JADRANSKO MORJE
Bivanje ob morju je prijetno tako poleti kot pozimi. Manjša temperaturna razlika med zimo in poletjem
ter med dnevom in nočjo je blagodejna za počutje. Zrak se odlikuje z večjo vsebnostjo natrijevega
klorida in joda, zlasti ob obali.
Koncentracija teh snovi upada z razdaljo od obale in je odvisna od vetra in velikosti valov. Močna burja
zanese sol tudi dlje od morja. Vsebnost soli krepi sluznico dihalnih poti. Tudi aromatični aerosol borovih
gozdov na morski obali; posebno še skupaj z morskim aerosolom, ugodno vpliva na dihalne poti. Zrak
ob morju je čistejši in ne vsebuje visokih koncentracij alergenov.
Bivanje pri morju pri večini ljudi, tako zdravih kot bolnih, predrami željo po gibanju. Povečana telesna
dejavnost pa spodbudi krvni obtok, dihalne organe in endokrini sestav. Že doživljanje narave lahko pri
ljudeh izzove ugodje, tako da številne blagodejne učinke pripišemo psihosomatskim dejavnikom.
Morska klima je v prid srčno-žilnim bolnikom. Tam se poleti izognejo kontinentalni vročini, ki
obremenjuje krvni obtok, pozimi pa mrazu, na katerega se telo sicer odzove tako, da se skrčijo vnanje
žile in poveča periferni odpor. Ni se bati, da bi zmerno sončenje povečalo krvni tlak. Ugoden učinek ima
morska klima tudi pri okrevanju in rehabilitaciji bolnikov po prebolelem infarktu miokarda, tako
pozimi kot poleti.
Primorsko ozračje, še posebno na otokih, z ugodno temperaturo, vlago, nizko koncentracijo alergenov,
bakterij in drugih nečistoč pomaga ljudem z bronhialnimi težavami.
23. JADRANSKO MORJE
Zaradi ugodnega učinka morske vode in sonca lahko pride do izboljšanja pri
kožnih boleznih, denimo ekcemu, psoriazi in nevrodermitisu.
Ne samo zrak, tudi kopanje v morju je koristno za telo. Plavanje pospeši
dihanje in delovanje srca ter poživi prekrvitev in presnovo. Kopanje v morski
vodi je priporočljivo za ljudi, ki imajo težave s hrbtenico, sklepi in mišicami. V
vodi je vsak gib lažje izvedljiv, to omogoči večje število ponovitev in s tem
krepitev mišic.
Pri otrocih je najboljše, če preživijo pri morju 4-6 tednov. Zimsko obolevanje
takšnih otrok je veliko manjše od običajnega.
Idealno bi bilo, če bi v primorju lahko preživeli 4-6 tednov. Na splošno traja
privajanje na primorje 4-12 dni, potem pa bi naj tam preživeli še 3-4 tedne.
Napačno je mišljenje, da so le poletni meseci primerni, da jih preživimo na
morju. Izkušnje kažejo, da je pri srčno žilnih in pljučnih bolnikih ugodna tudi
zimska klima. Razen pozitivnega učinka morske klime deluje krepilno že sam
umik iz matične klime v neugodnem letnem času.
25. SLOVENSKA OBALA
Za splošen geografski pregled je treba slovensko
morje umestiti v širši geografski prostor.
Slovensko morje obsega del Tržaškega zaliva,
najsevernejšega dela Jadranskega morja, ki je
zarezano med Balkanski in Apeninski polotok.
Jadransko morje je del Sredozemskega morja;
njegov položaj omejujeta severni geografski
širini 45°45' in 39°45' N ter vzhodni geografski
dolžini 12°15' in 19°45' E.
26. SLOVENSKA OBALA
Sloveniji pripada 46.6 km obalne črte Jadranskega
morja. Nekaj pomembnih naravnih in kulturnih
znamenitosti:
- Strunjanski flišni klif
- Strunjanske soline z laguno
- Sladkovodni jezerci v Fiesi
- Sečoveljske soline s solinarskim muzejem
Morje v Piranskem zalivu se poleti v povprečju
segreje do 23,2 stopinj Celzija.
29. SLOVENSKA OBALA
KOPER
Največje mesto na obali in hkrati
najpomembnejše pristanišče. Staro mestno
jedro leži na nekdanjem otoku.
ANKARAN
Obalni kopališki in turistični kraj.
V bližini VALDOLTRA (ortopedska bolnišnica) in
DEBELI RTIČ (Mladinsko letovišče in letovišče
Rdečega križa Slovenije).
32. SLOVENSKA OBALA
Cesta od Kopra proti Izoli poteka neposredno ob
obali, pod visokimi klifnimi stenami.
Pred zožitvijo je ŽUSTERNA – stanovanjska četrt
in hotelski kompleks.
34. SLOVENSKA OBALA
Nadaljevanje vožnje. Stara obalna cesta v IZOLO.
Obvoznica pa do razgledne točke BELVEDERE (60
m.n.v.) – restavracija, motel, avtokamp.
Lep razgled na Izolo, Tržaški zaliv in mogočni
strunjanski klif – najvišja flišna stena ob jadranski
obali – 80 m visoka stena.
Staro mestno jezero zgrajeno na otoku. Bogata
ribiška tradicija.
SIMONOV ZALIV – v rimskem obdobju je bilo tu
pristanišče Haliaetum
40. SLOVENSKA OBALA
Od Belvedera navzdol proti Portorožu je eden od
najlepših obcestnih pinijevih drevoredov v Sloveniji,
Takoj zatem pa odcep za STRUNJAN. Hotel z zdraviliščem
– naravni zdravilni sredstvi sta morska voda in klima.
V laguni so opuščene manjše soline, gojišča školjk.
Območje lagune, strunjanskega klifa in zaledja je
vključeno v KRAJINSKI PARK STRUNJAN.
HOTEL SALINERA
Iz Strunjana vodi obalna cesta do FIESO (dve sladkovodni
jezerci – nastali z izkopom gline za opekarno)
43. SLOVENSKA OBALA
Glavna cesta za Strunjanom pelje do Portoroža –
čudovit pogled na Portoroški zaliv.
PORTOROŽ – najpomembnejši slovenski
kopališki in zdraviliški kraj.
Iz Portoroža mimo Bernardina in čez Beli Križ
pridemo do PIRANA – mesto je v celoti
zavarovano kot kulturnozgodovinski spomenik
(pomorski muzej in akvarij).
55. SLOVENSKA OBALA
Sprehod ob obali iz Portoroža do LUCIJE –
praktično spojena s Portorožem (stanovanjski
bloki). Tu je tudi ena od najpomembnejših marin
v severnem Jadranu.
Dober km naprej pa se že začnejo Sečoveljske
soline.
SEČA
SEČOVLJE
SEČOVELJSKE SOLINE (Krajinski park)
58. HRVAŠKA OBALA
• Velika modrina jadranskega morja in obale, ki skupaj z
otoki meri 7.868 km (samo Hrvaški pripada 74 %
oziroma 5.835 km), je resnično utelešenje najboljših
delov Sredozemlja. Za tiste bolj natančne, pa naslednja
dejstva: bistrina na kopnem sega celo do 56 m,
medtem ko ob obali sega do 5 m. Globina morja na
severu znaša okrog 50 m, medtem ko je pri Palagruži
morje globoko do 250 m. Pri najbolj oddaljenem otoku
Jabuki se globina spusti do 1300 m. Povprečne
temperature morja poleti znašajo od 22 do 27 stopinj
Celzija, medtem ko je najnižja zimska temperatura 7
stopinj, spomladi pa prijetnih 18 stopinj Celzija.
61. HRVAŠKA JADRANSKA OBALA
• Spada med najbolj razčlenjene obale na svetu
(1244 otokov, otočkov in čeri)
• Dolžina obale je 5.835 km (4058 km od tega
pripada otokom)
• Največji otoki (Krk, Cres, Brač, Hvar, Pag, Korčula
…)
• Najdaljši otok je Hvar
• Otok z največjo nadmorsko višino je Brač (Vidova
Gora 780 m)
• Najdaljšo obalo ima otok Pag (270 km)
62. HRVAŠKA
• UPRAVNA RAZDELITEV: 20 administrativnih enot
(županije) + glavno mesto Zagreb (poseben
status)
• 429 občin
• 4,5 mio prebivalcev
• Hrvati (89,6%), Srbi (4,54%), Bošnjaki (0,47),
Italijani (0, 44) …, Slovenci (0,30% - 13.173)
• SABOR
• PREDSEDNIK DRŽAVE: Ivo Josipović
• PREDSEDNIK VLADE: Zoran Milanović
65. Razdalje do glavnih destinacij
Razdalje v kilometrih
DO
PORTOROŽ
UMAG
POREČ
LOŠINJ
KRK
BIOGRAD NA MORU
SPLIT
PLOČE
NEUM
DUBROVNIK
KORČULA
HERCEGNOVI
TIVAT
BUDVA
SUTOMORE
ULCINJ
DRAČ
OHRID
RIMINI
IZ
MB
247 km
259 km
288 km
359 km
283 km
405 km
507 km
608 km
635 km
706 km
656 km
750 km
802 km
823 km
851 km
899 km
1021 km
1086 km
617 km
LJ
120 km
132 km
161 km
230 km
170 km
348 km
450 km
551 km
577 km
649 km
555 km
692 km
744 km
766 km
794 km
842 km
975 km
1107 km
490 km
66. Potovanje iz Maribora
do
PORTOROŽ
UMAG
POREČ
LOŠINJ
KRK
BIOGRAD NA MORU
SPLIT
PLOČE
NEUM
DUBROVNIK
KORČULA
HERCEG NOVI
TIVAT
BUDVA
SUTOMORE
ULCINJ
DRAČ
OHRID
RIMINI
Potovanje IZ MB
km
247 km
259 km
288 km
359 km
283 km
405 km
507 km
608 km
635 km
706 km
656 km
750 km
802 km
823 km
851 km
899 km
1032 km
1086 km
617 km
čas potovanja
cca 2h 55 min
cca 3h 10 min
cca 3h 24 min
cca 5h 15 min
cca 3h 32min
cca 4h 25 min
cca 5h 21min
cca 6h 21min
cca 6h 50min
cca 8h 12min
cca 8h 31min
cca 8h 58min
cca 9h 46 min
cca 10h 14 min
cca 10h 40 min
cca 11h 32 min
cca 13h 03min
cca 12h 42min
cca 6h 32 min
67. Potovanje iz Ljubljane
do
PORTOROŽ
UMAG
POREČ
LOŠINJ
KRK
BIOGRAD NA MORU
SPLIT
PLOČE
NEUM
DUBROVNIK
KORČULA
HERCEG NOVI
TIVAT
BUDVA
SUTOMORE
ULCINJ
DRAČ
OHRID
RIMINI
Potovanje iz LJ
km
120 km
132 km
161 km
230 km
170 km
348 km
450 km
551 km
577 km
649 km
555 km
692 km
744 km
766 km
794 km
842 km
975 km
1107 km
490 km
čas potovanja
cca1h 40 min
cca 1h 52 min
cca 2h 09 min
cca 4h 50 min
cca 2h 55min
cca 4h 53 min
cca 5h 49min
cca 6h 49 min
cca 7h 18 min
cca 9h 40min
cca 8h 59min
cca 9h 25min
cca 10h 14 min
cca 10h 42 min
cca 11h 07min
cca 11h 59min
cca 13h 31min
cca 12h 59min
cca 5h 17min
69. Avtocesta A1 Zagreb – Split
Izvoz
Zagreb - Lučko
Bosiljevo II
Brinje
Žuta Lokva,
Otočac
Preušić
Gospić
Maslenica
Posedarje
Zadar I
Zadar II
Benkovac
Pirovac
Skradin
Vrpolje
Prgomet
Dugopolje
Avtocesta A1 Zagreb - Split
Za destinacijo
Zagreb, Bregana, Lipovac, Goričan, Macelj, Rijeka
Rijeka, Pula
Velebit
Senj, Rijeka, Krk, Cres, Lošinj, Rab, Pag
NP Plitvička Jezera, NP Sjeverni Velebit, Park prirode
Velebit
Velebit
Karlobag
Starigrad, NP Paklenica
Pag
Zadar, Nin, Vir, Silba
Zadar, Ugljan, Pašman, Žut, Dugi otok, Sukošan, Zemunik
Biograd, Kornati, Filip i Jakov, Pakoštane
Murter, Vodice, Jezera, Np Kornati
NP Krka
Primošten, Perković
Kaštela, Trogir
Split, Dubrovnik
70. Primer stroškov cestnin
Relacija
Gruškovje - Zagreb
Obrežje - Zagreb
Zagreb - Split
Zagreb - Zadar I
Zagreb - Ploče
Zagreb - Rijeka
Umag - Pula
Poreč - Rovinj
Avtocesta
A2 - Macelj - Zagreb
A3 - Bregana - Zagreb
A1 - Zagreb - Split
A1 - Zagreb - Split
A1 - Zagreb - Split
A10 Granica BIH - Ploče
A1 - Zagreb - Split
A6 Z- agreb - Rijeka
A9 - Umag - Pula
A9 - Umag - Pula
Uvoz
Trakošćan
Bregana
Zagreb - Lučko
Zagreb - Lučko
Izvoz
Zaprešić
Jankomir
Dugopolje
Zadar I
Strošek Cestnin
48,00kn
6,00kn
181,00 kn
121,00 kn
v Eur
6,36 €
0,80 €
23,99 €
16,04 €
Zagreb - Lučko
Karamatići
228,00 kn
30,22 €
Zagreb - Lučko
Bosiljevo
Umag
Baderina
Bosiljevo II
Rijeka (KUN)
Pula
Kanfanar
31,00kn
38,00kn
41,00 kn
9,00 kn
4,11 €
5,04 €
5,43 €
1,19 €
73. NP BRIONI
Brioni so skupina dveh večjih in dvanajstih manjših otočkov ob
jugozahodni obali Istre v neposredni bližini mesta Pulj. Njihova
površina znaša le sedem kvadratnih kilometrov, ker pa je zaščiteno tudi
okoliško morje znaša celotna površina narodnega parka 34 km².
Brionsko otočje je poznano po svoji razčlenjeni obali in ohranjeni
sredozemski vegetaciji, deloma oblikovani kot pejsažni park. Otočje
slovi po bogati kulturni dediščini iz rimskega in bizantinskega obdobja,
zaradi svoje izjemne lepote pa so Brioni že več kot sto let priljubljeno
letovišče svetovnih državnikov in aristokracije. Otoki niso stalno
naseljeni, je pa zaradi številnih turističnih obiskov z izletniškimi
ladjicami preko leta na njih vedno živahno. Veliki Brion ponuja tudi
možnost namestitve v treh manjših hotelih, ki gostom zagotavljajo mir
v čudoviti naravi nedaleč od turistične gneče bližnjega Pulja. Na otoku
se nahaja tudi najstarejše golf igrišče na Hrvaškem. Kljub velikemu
številu turističnih obiskov je narava še vedno ohranjena, o čemer
pričajo številne ptice selivke, ki na otok priletijo v času zime.
76. NP KORNATI
Kornati so skupina 140 nenaseljenih otokov, otočkov in čeri,
ki se razprostirajo na okoli 70 km². Otočje je poznano po
bizarnih oblikah sten in precej visokih skalah. Zdi se, da je
otokov še več saj stari rek pravi: »Kolikor dni je v letu, toliko je
kornatskih otokov«. Največji del Parka predstavlja glavni otok
Kornat po katerem je cela otočna skupina tudi dobila ime.
Zaradi nevarnosti plovbe, saj gre za labirint sten in morja,
Kornate krasijo številni stari svetilniki, ki so danes prilagojeni
potrebam »robinzonskega« turizma, med njimi pa sta najbolj
znana Blitvenica in Sestrice.
Največji ljubitelji Kornatov so vsekakor navtiki, ki jim Kornati
ponujajo tisto, česar si najbolj želijo: sončni labirint morja in
otokov ter mir v nedotaknjeni naravi.
78. NP KRKA
Narodni park Krka zajema največji del toka reke Krke in poleg
naravnih lepot ponuja tudi številne kulturno-zgodovinske spomenike.
Med njimi je treba omeniti frančiškanski samostan na otočku Visovcu,
ki se kot pejsažni dragulj vzdiguje nad jezerom reke Krke. V sklopu
samostana se nahaja galerija slik, obiskovalcem pa je na voljo tudi
ogled same cerkvice katere začetki segajo v 14. stoletje. Sredi kanjona
v obvodnem delu toka reke stoji pravoslavni samostan Krka kot tudi več
starih graščin. Obiskovalce pritegnejo tudi številni stari mlini
preurejeni v male etnografske muzeje, kjer si lahko ogledajo starinski
način mletja žita. Slednje jim bodo v tradicionalnih nošah uprizorili
interpreti zgodovine, kar najbolj navduši otroke, pogoste obiskovalce
Parka. Glavna atrakcija Narodnega parka reka Krka s sedmimi slapovi
- med katerimi je najbolj znan Roški slap; Skradinski buk pa je največji
in najbolj poznan.
80. NP MLJET
Narodni park Mljet na istoimenskemu otoku predstavlja
najpomembnejše zaščiteno področje na jugu Dalmacije. Park
zajema zahodi del otoka Mljeta, ki je po mnenju mnogih
eden najlepših jadranskih otokov. Park je prekrit z bujno in
raznovrstno sredozemsko vegetacijo. Značilen del parka
predstavljata tudi dva globoka zaliva, ki jima zaradi zelo ozke
povezave z odprtim morjem rečejo jezera – Veliko in Malo
jezero. Mljet slovi tudi po bogati kulturni dediščini v okviru
katere izstopa kompleks benediktinskega samostana, ki je bil
ustanovljen v 12. stoletju. Samostan stoji na malem otočku
sredi Velikega jezera, obkroža pa ga sredozemski park. V
samostanu so bile tekom stoletij napisane številne kronike,
razprave in književna dela. V sklopu bivšega samostana se
nahaja tudi zanimiva cerkvica sv. Marije.
84. NP PAKLENICA
Narodni park Paklenica, ki zajema najbolj atraktivne dele južnega
Velebita in se razteza na 96 km², predstavlja največji naravni biser v
zadrskem področju. Glavno atrakcijo Parka predstavljata dve impresivni
soteski Velike in Male Paklenice, ki se vsekani v goro raztezata od
morja do najvišjih vrhov Velebita. Park, ki je poln nenavadnih kraških
fenomenov in jam, ima zaradi velikih razlik v klimi ohranjeno tudi
bogato floro in favno. Kljub njeni divjini je Paklenica zaradi bližine
Jadranske turistične ceste in avtoceste lahko dostopna. Privlačne in
zastrašujoče vizure Velebita, ki se vzdiguje nad letoviščem StarigradPaklenica, predstavljajo glavni razlog prihoda večine obiskovalcev,
ljubiteljev pustolovščin. Gibanje po Parku olajšajo številni smerokazi v
različnih tujih jezikih. Skozi divjo sotesko Velike Paklenice, kjer so nekoč
gorjanske žene na hrbtih iz primorja prinašale sol, iz rodovitne
notranjosti Like pa žito, se danes razteza prijetna sprehajalna steza.
89. NP PLITVICE
Gre za najbolj poznan hrvaški narodni park in edino naravno lokaliteto,
izmed sedmih zaščitenih hrvaških lokalitet, na Seznamu svetovne dediščine
UNESCO-a. Glavno atrakcijo tega veličastnega dela narave predstavlja 16
manjših jezer, ki so med seboj povezani s slapovi, ki nastajajo z nalaganjem
sadre, posebne vrste apnene kamnine. Narodni park zajema tudi del, kjer se
nahaja zivir reke Korane, na področju obkroženem z gostim gozdom bukve,
jelke in smreke. Krasijo ga različne jame, izviri, cvetoče livade, izmed številnih
živalskih vrst pa je treba izpostaviti rjavega medveda. Park je povezan s
»panoramskimi vlaki« in neslišnimi električnimi ladjami, kar prispeva k
popularnosti Parka. Narodni park lahko obiščete v vseh letnih časih, saj je
težko reči kdaj je najlepši. Morda spomladi, ko na travnikih zacvetijo rože in
ozelenijo gozdovi, morda jeseni, ko se v jezerih orišejo raznolike jesenske
barve ali v času zimske tišine, ko v zasneženi pokrajini zamrznejo slapovi.
Jezera povezujejo steze in poti kar obiskovalcem omogoča dostop do številnih
slapov in obalah jezer, katerih intenzivna zelena barva privablja poglede
radovednih turistov
91. NP RISNJAK
Gre za najbolj gozdnati gorski masiv v Gorskem Kotaru, ki je ime dobil
po risu, svojemu najbolj popularnemu prebivalcu. Površina narodnega
parka znaša 64 km², ker se Park razteza na prehodu iz Alp v Dinaride
ter Sredozemlja v Panonijo, pa so na relativno majhnem področju
zastopane skorajda vse vrste gozdov tega področja, kot tudi številne
rastlinske in živalske vrste. Ljubitelji narave obiskujejo Risnjak
predvsem zaradi naravnih lepot, gozdov, vode in krasa. Med njimi je
največ planincev, ki jih najbolj mami področje okoli najvišjega vrha
masiva. Vrh Risnjaka je atraktiven v vseh letnih časih. Pozimi, ko ga
prekrije sneg, spomladi, ko se travniki pretvorijo v cvetlične vrtove,
poleti, ko tam lahko najdete zavetišče pred poletno vročino in jeseni,
ko se gozdovi odenejo v mavrične jesenske barve. Narodni park je
bogat z živalskim svetom in poleg »zaščitniku« risu je slednji dom tudi
rjavemu medvedu, kunam in polhom. Risnjak slovi po veličastnih
razglednih točkah s katerih se razteza pogled proti otokom
Kvarnerskega zaliva in goram sosednje Sloveniji vse do Alp.
93. NP SEVERNI VELEBIT
Zaradi edinstvene pokrajine in bogatega rastlinskega ter živalskega sveta predstavlja
področje Narodnega parka Severnega Velebita najbolj dragocen predel Velebita. Park
se razteza na 109 kvadratnih kilometrov na področju skrajnega severnega dela gorovja.
Vključuje vrsto izjemnih naravnih atrakcij, kot so kraška fenomena Hajdučki in Rožanski
kukovi, botanični vrt in globoka Lukina jama. Ti fenomeni so tudi razlog, da izmed vseh
hrvaških gor za hrvaške planince prav to gorovje predstavlja največji dragulj. Rožanski
in Hajdučki kukovi, nepregledna množica skalnatih vrhov različnih bizarnih oblik
(kukov) visokih tudi do 200 metrov, se nahajata v samem srcu narodnega parka. Gre za
stroge naravne rezervate, to je najbolj strogo obliko zaščite na področju zaščite okolja
na Hrvaškem. Sredi Hajdučkih kukov na 1.475 metrov nadmorske višine stoji Lukina
jama. Njeno dno se nahaja na samo 83 metrih nadmorske višine in je po globini (1.392
m) osma na svetu. Kljub gorski skalnati divjini je bila v tridesetih letih 20. stoletja skozi
Rožanske kukove zgrajena Premužićeva steza. Ime je dobila po inženirju Anti
Premužiću, zaljubljencu v Velebit, ki jo je tudi zgradil. Gre za najlepšo pešpot na
Hrvaškem, ki tudi obiskovalcem z manjšo kondicijo omogoča varno gibanje po
robovih velikanskih sten in strmih prepadov. Od tam se raztezajo čudoviti razgledi
proti morju in kvarnerskim otokom.
97. NARAVNI PARK BIOKOVO
Gre za največji naravni »okras« srednjedalmatinske obale in
njen edini naravni park. Park slovi po več kot 1.500 metrov
visokih vrhovih in strmih pečinah, ki se le nekaj kilometrov od
obale vzdigujejo v višine kot malo kje na svetu. V času poletne
vročine predstavljajo surove gorske skale Biokova za bližnje
obalno področje svežino, ljubiteljem narave pa ponujajo vrsto
naravnih atrakcij. Poleg osvežitve in čiste narave ponuja
Biokovo svojim obiskovalcem tudi sprehajalne in kolesarske
steze, počivališča in zanimive ostanke iz preteklosti, kjer so se
nekoč po težko prehodnih gorah potepali številni živinorejci.
Danes je od obale Makarske riviere kot tudi notranjosti
Dalmatinske zagore do Naravnega parka, vključujoč njegovega
najvišjega vrha, 1.758 metrov visokega Svetega Jurija, speljana
cesta.
99. NARAVNI PARK KOPAČKI RIT
Gre za razkošje vodnega in gozdnega zelenila v Slavoniji in njen največji
naravni biser. Park zajema močvirno področje okoli ustja Drave in Donave pri
Osijeku, razprostira pa se na 238 hektarjev. Zaradi nedostopnosti in pogostih
poplav je področje Parka že od davnih časov nespremenjeno. Kopački rit se
uvršča v eno izmed največjih naravnih močvirnih področij v Evropi in je
uvrščeno v Ramsarski seznam svetovno pomembnih močvirij, predlagana pa
je tudi njegova uvrstitev na Seznam svetovne naravne dediščine UNESCO-a.
Zaščitni znak Kopačkega rita predstavljajo velika krdela jelenov, čeprav je to
področje zavetišče tudi velikim krdelom divjih prašičev. Kopački rit je habitat
tudi drugim sesalcem, najbolj pa prevladujejo ptice, približno 300 različnih
vrst. Med njimi so najpomembnejše tiste zaščitene, orel belorepec in črna
štorklja. Do Parka se iz bližnjega največjega slavonskega mesta Osijeka lahko
prispe z avtomobilom, pot pa bo spremljal razgled na panonsko pokrajino
močvirja, gozdov in poplavljenih polj. Izletniške ladjice s katerimi se lahko
približate plitvim močvirnim rokavom predstavljajo najboljši način za
spoznavanje in ogled Parka. V lepotah Parka lahko uživajo tudi turisti, ki
plujejo na velikih rečnih križarkah po Donavi, ki predstavlja vzhodno mejo
tega veličastnega naravnega parka.
101. NARAVNI PARK LASTOVSKO OTOČJE
Gre za otočje z izjemno razvejano obalo, veliko zelenila in edinstveno
folklorno dediščino. Eden od razlogov za ohranjenost in posebni
občutek miru in tišine je oddaljenost otočja, do katerega se s kopnega
pluje več kot 4 ure. V vodah Lastovskega arhipelaga bodo na svoj račun
prišli prefinjeni morjeplovci in ljubitelji čiste narave, saj oddaljeno
otočje obiskujejo le izkušeni navtiki. Lastovo je enako atraktivno, če se
mu približamo s severne strani do luke Pasadur, prek odprtega morja
južnega Jadrana do čarobne Skrivene luke ali če enostavno vplujemo v
eno izmed romantičnih uvalic, ki krasijo vse strani tega čudovitega
otoka. Najbolj izkušeni morjeplovci, ki priplujejo do lastovskih vod ne
bodo izpustili priložnosti obiska enemu izmed znanih lastovskih
svetilnikov, kot je to Glavat, ki stoji na majhnem otočku Sušcu
izgubljenem daleč na odprti morski gladini vzhodno od glavnega otoka
Lastova. Danes so svetilniki prilagojeni turističnim namenom, kjer
lahko svoje počitnice preživijo gostje željni resnične romantike.
104. NARAVNI PARK LONJSKO POLJE
Naravni park Lonjsko polje, ki leži v dolini Save vzhodno od Zagreba,
predstavlja največji naravni park v osrednji Hrvaški. Njegova površina
znaša 506 km² in je eno izmed najbolj ohranjenih evropskih močvirij, ki
je zaščiteno z Ramsarsko konvencijo kot močvirje svetovnega pomena.
Park obiskovalcem ponuja občutek tišine in romantičnega miru
velikega močvirnega prostranstva. Gozdovi hrasta obdajajo mirne
vode, ki jo prikrivajo lokvanji. Največje bogastvo Lonjskega polja
predstavljajo ptice iz 250 različnih vrst. Veliko je malih ptic in različnih
vrst rac, med njegovimi najbolj poznanimi stanovalci pa so štorklje, ki
rade gnezdijo na strehah slikovitih starih kmečkih hišk. Ena izmed vasic,
vas Čigoć, je bila leta 1994 proglašena za prvo evropsko vas štorkelj.
Vode Lonskega polja privabljajo tudi ostale živali, kot so kače, med
katerimi je na tem področju manj nevarnih strupenjač kot na jugu
Hrvaške.
106. NARAVNI PARK MEDVEDNICA
Gorski masiv Medvednica, ki ga prekriva gost gozd bukve, hrasta,
kostanja in jelke, sodi med najbolj priljubljeno izletno točko
Zagrebčanov in njegovih gostov. Medvednico prepredajo številne
sprehajalne steze od katerih so tiste manj zahtevne opremljene s
klopmi in informativnimi tabelami, medtem ko so druge težje in bolj
primerne za izkušene planince. Tisti bolj »lene narave« pa se iz mesta
do najvišjega vrha gore lahko popeljejo z žičnico. Eno najbolj
priljubljenih oglednih točk na Medvednici predstavlja srednjeveški grad
Medvedgrad, ki stoji na vzvišenem predelu sredi gostega gozda in je le
pol ure hoje oddaljen od zadnjih mestnih hiš. Medvednica v sebi skriva
tudi druge naravne atrakcije kot so jame, soteske, slapovi, stari rudniki
in slikovite cerkvice. Obiskovalcem je najbolj priljubljen sam vrh gore,
Sljeme, kateremu dominira tv oddajnik. Na vrhu se nahajajo številne
planinske koče kjer se izletniki lahko spočijejo in uživajo v popularnih
»sljemenskih« specialitetah, kot je fižol s klobaso ali sirovi in jabolčni
zavitki.
108. NARAVNI PARK PAPUK
Pozornost obiskovalcev naravnega parka Papuk najbolj pritegne brezkončno
gozdno prostranstvo bukve, hrasta, jelke in ostalega drevja. Impozantna
drevesa krasijo tudi podnožje Papuka, zlasti mestni parki Slatine, Orahovice
ali Našic. Med najlepši del Papuka sodi park-gozd Jankovac, ena najbolj
priljubljenih slavonskih izletniških točk. Gre za čarobno dolino, visoko v hribih,
ki jo krasi nekaj bistrih potokov, okoli katerih se raztezajo cvetlični travniki in
gost bukov gozd ter njegov najlepši okras Jankovački slap. Na Jankovcu se
nahaja tudi istoimenska planinska koča, za številne hrvaške planince ena
najlepših in najbolj prijetnih koč v hrvaških gorah. Ne glede na lepoto gozdov
naravnega parka in njegove bistre potoke ter slapove je tisto po čemer je
Papuk na Hrvaškem edinstven njegova geologija. Tukaj se lahko najde vse
zvrsti kamnin, od davnega geološkega obdobja paleozoika pa vse do
najmlajšega kvartarja. Papuk je prav tako edina hrvaška gora, ki je bogata z
nenavadnimi vulkanskimi kamninami, zato je pri slikovitem mestecu Voćina,
poznanem po nenavadnih slojih, ustanovljen prvi hrvaški geološki park
Rupnica. Zaradi izjemno bogate geologije je Papuk tudi edini hrvaški
predstavnik na seznamu evropskih geoparkov.
110. NARAVNI PARK TELAŠČICA
Globoki zaliv Telašćica sodi med enega najbolj
priljubljenih skrivališč navtikov na Jadranu, saj jim
ponuja varno zavetišče tudi pred najmočnejšim
neurjem. Skalnata obala zaliva je v notranjosti
nizka, medtem ko se z zunanje strani spremeni v
impozantne klife, ki se na nekaterih mestih
vzdigujejo tudi do 180 metrov. Med zalivom in
strmimi klifi stoji posebni dragulj – malo in zelo
slano jezero Mir. Do Telaščiće se lahko pride tudi po
kopnem, deloma po cesti in deloma prek peščenih
stez, ki vodijo skozi slikovito sredozemsko pokrajino.
113. NARAVNI PARK UČKA
Med glavnimi atrakcijami Učke sodijo edinstvene apneniške reliefne
oblike, ki jih najdemo v predelu Vran in na samem vrhu Učke.
Slednjega krasi stolp, na katerem se že tradicionalno fotografirajo
planinci. Z vrha Učke se razteza nepozaben pogled na bližnje otoke in
Opatijsko riviero, ki se za svoje sveže večere lahko zahvali zatišju
bujnega gozda Učke. Vrhovi Učke so pogosto obsijani s soncem tudi
takrat, ko se pod njenimi pobočji spusti megla, kar ustvari posebno
vzdušje. Na Učki lahko sprehajalci in planinci uživajo v sprehodih po
atraktivnih stezah, ki se raztezajo skozi sveže gozdne predele ali po
vetrovnem hrbtu same gore. Tam lahko naletijo na številne druge
atrakcije kot so številne jame in kapelice, ki lahko služijo kot zavetišče
pred slabim vremenom. Najbolj hrabri obiskovalci zaradi zelo
ugodnega zračnega toka, vrhove Učke uporabljajo kot izhodiščno
točko za polete z zmaji.
116. NARAVNI PARK VELEBIT
Velebit je največje in z naravnimi znamenitostmi najbogatejše
hrvaško gorovje. Gre za območje, ki je zaščiteno kot naravni
park in je z 2.000 kvadratnimi kilometri površine največje
zaščiteno območje na Hrvaškem. Znotraj naravnega parka se
nahaja niz manjših zaščitenih področij vključujoč dva
narodna parka: Severni Velebit na področju regije Lika–
Karlovec in Paklenica v Dalmaciji. Velebit odlikujejo tudi
druge naravne atrakcije, zato je celotno približno 150
kilometrov dolgo gorovje zaščiteno tudi kot Svetovni rezervat
biosfere UNESCO-a, zaenkrat edini takšen na Hrvaškem.
Velebit sodi med najbolj znano hrvaško gorovje tudi zaradi
bogastva rastlinskega in živalskega sveta po skupnem številu
vrst in številu endemskih vrst.
118. NARAVNI PARK VRANSKO JEZERO
Naravni park Vransko jezero je idealen za obiskovalce, ki
imajo radi manj naporne oblike preživljanja prostega časa
v naravi. Njegova glavna naravna atrakcija je največje
hrvaško jezero, ki leži blizu morja. Park je habitat
velikemu številu ptic, zlasti različnim vrstam divjih rac in
čapelj. Zato je idealen za opazovanje ptic, ki se jih lahko
opazuje iz več različnih opazovalnic. Jezero ima brakično
vodo, zato so v njej zastopane tako sladkovodne kot tudi
morske ribe, kar predstavlja raj za številne ribiče.
Vransko jezero si lahko obiskovalci ogledajo po vodni poti
kot tudi s kopnega preko nedostopne ali težko dostopne
močvirne pokrajine.
121. NARAVNI PARK ŽUMBERAK
Zahodno od Zagreba leži Naravni park Žumberak – Samoborsko
gorovje. Odlikujejo ga kraški fenomeni netipični za območje okoli
Panonske nižine, globoki kanjoni, bistre rečice s številnimi slapovi in
prostorni cvetlični travniki. Prebivalci Žumberka in višjih gorskih
predelov živijo v slikovitih vasicah na strmih hribčkih. Večinoma gre za
potomce znanih hrvaških čuvajev morja, Uskokov iz mesta Senja z
obale Kvarnerja. Ker je del prebivalcev grškokatoliške vere, številne
slikovite cerkvice krasijo žumberške vasice kot tudi najvišji vrh
Žumberške gore, 1.102 metrov visoko Sveto Gero. Ponekod se
rimskokatoliška in grškokatoliška cerkev nahajata ena ob drugi, kot je
to v vasici Dojutrovica. Podnožje Žumberka – Samoborskega gorovja
deluje umirjeno, zlasti njegovo vinorodno področje Plešivice in je pravo
nasprotje bolj divjemu gorskemu predelu. Za Samoborsko gorovje so
značilni tudi trsi trte, ki sovpadajo s podeželjem in številni gradovi na
okoliških hribih, kot je stari Samobor.
124. HRVAŠKA – TRAJEKTNE POVEZAVE
• Mednarodne trajektne linije
Zadar–Ancona, Split–Ancona, Split–Stari Grad–
Pescara, Ancona–Split–Pescara in Reka–Split–
Stari Grad (Hvar)–Korčula–Sobra (Mljet)–
Dubrovnik– Bari
Dubrovnik–Bari (neposredno): Vis–Ancona, Stari
Grad–Ancona
Med Hrvaško in Italijo obratujejo tudi hitre
ladijske linije poleg trajektnih.
125. HRVAŠKA – TRAJEKTNE LINIJE
• Trajektne linije na obali
Reka–Split–Stari Grad/Hvar–Korčula– Dubrovnik
Lokalne trajektne linije s kopnim povezujejo naslednje
otoke: Cres, Lošinj, Rab, Pag, Ugljan, Pašman, Olib,
Silba, Premuda, Ist, Molat, Sestrunj, Rivanj, Žirje,
Kaprije, Zverinac, Rava Zlarin, Dugi otok, Iž, Šolta, Brač,
Hvar, Vis, polotok Pelješac, Korčula Lastovo in Mljet,
Šipan.
• Lokalne ladijske in hitre linije povezujejo druge
naseljene otoke, na katerih ne obstaja avtomobilski
promet.
126. HRVAŠKA – POVEZAVE Z OTOKI
• Hitre linije (povezave s kopnim ali med otoki)
Reško okrožje – Lošinj, Susak, Unije, Cres, Ilovik, Pag,
Rab
Zadrsko okrožje – Ist, Molat, Dugi otok, Zverinac,
Sestrunj, Rivanj, Olib, Silba, Premuda
Splitsko okrožje – Brač, Hvar, Šolta, Lastovo, Korčula,
Vis, Biševo
Dubrovniško okrožje – Mljet, Šipan, Korčula, Lastovo
Šibeniško okrožje – Žirje, Kaprije
Sezonska linija: Pulj–Unije–Mali Lošinj–Ilovik–Zadar.
127. HRVAŠKA - ladijske povezave
• Ladijske linije (povezave s kopnim ali med
otoki)
Reško okrožje – Lošinj, Srakane, Unije, Ilovik,
Susak
Zadrsko okrožje – Dugi otok, Iž, Rava, Vrgada
Šibeniško okrožje – Prvić, Zlarin
Splitsko okrožje – Drvenik Veli i Mali, Čiovo,
Biševo
Dubrovniško okrožje – Šipan, Lopud, Koločep
128. HRVAŠKA
• Jadrolinija
Glavni hrvaški potniški ladijski prevoznik ima največje
število rednih, mednarodnih in domačih trajektnih, ladijskih
ter hitrih linij. Glavni urad je v Reki.
Carinske izpostave za vstop tujih ladij
Stalne: Umag, Poreč, Rovinj, Pula, Raša/Bršica, Reka, Mali
Lošinj, Zadar, Šibenik, Split, Ploče, Korčula, Vela Luka, Ubli in
Dubrovnik.
Sezonske (v času poletne sezone): ACI Marina Umag,
Novigrad, Sali, Božava, Primošten, Hvar, Stari Grad (Hvar),
Vis, Komiža in Cavtat.
129. HRVAŠKA - PREVOZNIKI
•
•
•
•
•
Dubrovnik G & V Line d.o.o.
Telefon +385(0)20 313 119
Fax +385(0)20 418 186
Web www.gv-line.hr E-mail gv-line@gv-line.hr
•
•
•
•
•
•
Rijeka Jadrolinija
Telefon +385(0)51 666 111
Telefon +385(0)51 211 444
Fax +385(0)51213 116
Web www.jadrolinija.hr E-mail passdept_h@jadrolinija.hr
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Mali Lošinj Lošinjska plovidba - brodarstvo d.d.
iTelefon +385(0)20 711 156
Fax +385(0)20 711 157
Web www.korcula.net E-mail info@medplov.hr
Korčula Mediteranska plovidba d.d.
Telefon +385(0)20 711 156
Fax +385(0)20 711 157
Web www.korcula.net E-mail info@medplov.hr
•
•
Rab Rapska plovidba d.d.
Telefon +385(0)51 724 122
Fax +385(0)51 724 018
Web www.rapska-plovidba.hr
•
•
•
•
•
Split Split Tours
Telefon +385(0)21 338 310
Fax +385(0)21 352 447
Web www.splittours.hr E-mail booking@splittours.hr
E-mail rapska-plovidba@ri.tel.hr
130. •
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
HRVAŠKA – najbolj pomembne trajektne
povezave
VALBISKA (otok Krk)- MERAG (otok Cres)
BRESTOVA (celina) – POROZINA (otok Cres)
STINICA (celina)- MIŠNJAK (otok Rab)
PRIZNA (celina)- ŽIGLJEN (otok Pag)
ZADAR (celina) – PREKO (otok Ugljan)
ZADAR (celina) – BRBINJ (Dugi otok)
SPLIT – STARIGRAD (otok Hvar)
DRVENIK – SUČURAJ (otok Hvar)
DRVENIK – DOMINČE (otok Korčula)
SPLIT – VIS (otok Vis)
SPLIT – SUPETAR (otok Brač)
SPLIT – ROGAČ (otok Šolta)
SPLIT – VELA LUKA (otok Korčula)
VELA LUKA (otok Korčula) – UBLI (otok Lastovo)
MAKARSKA – SUMARTIN (otok Brač)
PLOČE – TRPANJ (polotok Pelješac)
OREBIČ – DOMINČE (otok Korčula)
PRAPRATNO (Pelješac) – SOBRA (otok Mljet)
25 min
20 min
25 min
20 min
30 min
1 ura 20 min
2 uri
35 min
2 uri 15 min
2 uri 20 min
50 min
1 ura
3,5 ure
1 ura 45 min
1 ura
60 min
20 min
45 min
137. UGLJAN – Zadar – Preko (UGLJAN)
Zadar - Preko (UGLJAN)
30.5. - 26.6. in 1.9. - 28.9.
ZADAR
PREKO
5:00
5:30
6:20
6:15
7:30
7:00
8:30 (NP)
8:15
9:30
9:15 (NP)
10:30 (NP)
10:30
11:30
11:30 (NP)
12:15 (NP)
12:15
13:30
13:00 (NP)
14:45
14:30
15:30
15:30
16:40
16:00
18:00
17:20
19:30
18:40
20:45
20:10
22:00
21:20
23:00
22:30
NP - trajekt ne vozi ob nedeljah in
praznikih
27.6 - 31.8.2014
5:00
5:30
6:20
6:15
7:30
7:00
8:30
8:15
9:30
9:15
10:30
10:30
11:30
11:30
12:30
12:30
13:30
13:15
14:45
14:30
15:30
15:30
16:40
16:00
18:00
17:20
19:30
18:30
20:45
20:10
22:00
21:20
23:00
22:30
23:59
0:30
Pri odhodih iz Preka ( 8:15 in 18:40) in iz
1.1. - 29.5 in 29.9. - 31.12.2014
Zadra (11:30 in 14:45) ter ob nedeljah in
6:20 **
5:45**
praznikih (9:30 in 13:30) traja potovanje
7:30
7:00
30 min zaradi pristanka v Ošljaku
8:30*
8:15
9:30
9:15*
Čas potovanja cca 25min *
10:30*
10:30
od
11:30
11:30*
stroški
1.10.2013 30.5. - 28.9.2014
12:15*
12:15
Avto
86,00kn
103,00kn
13:30
13:00*
4 osebe
60,00kn
72,00kn
14:45*
14:30*
skupaj
146,00 kn
175,00kn
15:30
15:30***
cca 19,32€
cca 23,65 €
16:40**
16:00
18:00
17:20**
cena/osebo
15 kn/2€
18 kn/2,40€
19:30
18:40
otrok 3 - 12
7,5 kn/1€ 9 kn/1,20€
20:45
20:10
infanti
gratis
gratis
23:00**
22:30**
* Ne vozi ob nedeljah in praznikih
** Ne vozi na praznike 1.1, 20.4, 25.12 in 26.12
*** Ob nedeljah in praznikih izpljuje ob 15:00
138. DUGI OTOK – Zadar – Brbinj (Dugi otok)
Zadar - Brbinj (DUGI OTOK)
30.5 - 28.9.2014
10:00
10:00
8:00
9:00
12:00
11:00
10:00
9:15
Ob ponedeljkih, torkih, sredah in četrtkih
ZADAR
BRBINJ
14:00
20:15
5:45
12:00
17:15
Ob petkih
16:30
20:00
5:45
14:30
18:15
Ob sobotah
12:00
16:00*
20:00
5:45
10:00
14:00*
Ob nedeljah
18:00
21:45
7:00
16:00
20:00
1.1. - 29.5. in 29.9. - 31.12.2014
Ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah
20:00
6:00
17:00
Ob torkih in sredah
20:00
6:00
16:30
Ob petkih
16:30
20:00
6:00
12:00
18:15
Ob nedeljah in praznikih
20:00
7:30
18:00
-
op: 30.4. pluje kot ob petkih, 2.5. pa kot ob sobotah
* Vozi samo od 5.7 do 30.8
** od 5.7. do 30.8 izpluje ob 18:00
-
17:00**
Čas potovanja
stroški
Avto
4 osebe
skupaj
cca 1h 20 min
od 1.10.2013
147,00kn
100,00kn
247,00 kn
cca 32,69€
30.5. - 28.9.2014
176,00kn
120,00kn
296,00kn
cca 39,18 €
-
-
cena/osebo
otrok 3 - 12
infanti
25kn/3,30€
12,50 kn/1,65€
gratis
30 kn/4,00€
15 kn/2,00€
gratis
140. HVAR – Split – Starigrad (HVAR)
Split - Stari Grad (HVAR)
30.5. - 28.9.2014
SPLIT
STARI GRAD
1:30 (29.6 - 1.9)
5:30
5:00*
7:45
8:30
11:30
11:00
14:00
14:30
17:30
17:00
20:00
23:00 (28.6. 20:30
31.8)
1.1. - 29.5. in 29.9. - 31.12.2014
8:30**
5:30**
14:30
11:30
20:30
17:30
**odhodi ne veljajo za 25. in 25.12
*Prednost pri ukrcavanju
imajo tovorna vozila
Čas potovanja
stroški
Avto
4 osebe
skupaj
cena/osebo
otrok 3 - 12
infanti
cca 120 min
od 1.10.2013
265,00kn
154,00kn
421,00 kn
cca 55,20€
39kn/5,16€
19,50 kn/2,58€
gratis
30.5. - 28.9.2014
318,00kn
188,00kn
506,00kn
cca 66,97 €
47kn/6,22€
23,50 kn/3,10€
gratis
141. HVAR – Drvenik – Sučuraj (HVAR)
Drvenik - Sučuraj
1.1. - 29.5. in 29.9. - 31.12.2014
Drvenik
Sučuraj
8:00*
6:30*
10:30
9:45
14:00
13:15
17:15
15:00
19:00
18:00
22:35**
22:00**
30.5. - 28.9.2014
5:45 (26.7. -17.8) 5:00(26.7. -17.8)
7:30
6:30
9:00
8:15
10:30
9:45
12:00
11:15
13:45
13:00
15:45
15:00
17:15
16:30
19:00
18:00
20:30
19:45
22:35
22:00
* Nedjeljom i blagdanom trajekt iz Sućuraja isplovljava u 07:30 sati, a iz
Drvenika u 08:15 sati Putovanje s polaskom u 07:30 sati iz
Sućuraja i 08:15 sati iz Drvenika ne održava se 01.01., 25.12. i 26.12.2014.g.
** Putovanje s polaskom u 22:00 sati iz Sućuraja i 22:35 sati iz Drvenika
ne održava se 24.12., 25.12. i 31.12.2014.g.
Čas potovanja
stroški
Avto
4 osebe
skupaj
cena/osebo
otrok 3 - 12
infanti
infanti
cca 35min
od 1.10.2013
90,00kn
52,00kn
142,00 kn
cca 18,80€
13kn/1,72€
6,5 kn/0,86€
gratis
gratis
30.5. - 28.9.2014
108,00kn
64,00kn
172,00kn
cca 22,77 €
16 kn/2,12€
9 kn/1,06€
gratis
gratis
142. 7:50 14:20 20:20
7:50 17:50
17:00
12:20
19:20
Petek
10:00
13:20
5:30
7:50
20:50
7:30
9:50
15:30*
17:50
Ob petkih
5:30 15:30
11:00 18:30*
Pon, tor, sre, čet, sob, ned in
PRA
5:30 12:00 18:00
Pon, tor, sre, čet, sob, ned in PRA
13:20 20:50
1.1. -29.5 - 29.9 -31.12.2014
Torek
11:20 17:20 23:20
Torek
Pon, sre, čet, pet,sob in ned
27.6. -31.8.2014
16:20
11:00 18:30
Nedelja in prazniki
17:50
14:00
9:00 15:00 21:00
pon,tor,sre,čet,pet,
sob
9:50
15:30
Ob petkih
7;30
Pon, tor, sre, čet, sob, ned in
PRA
7:50
Nedelja in prazniki
5:30
12:20 19:20
Pon, sre, čet, pet,sob in ned
13:20 20:50
10:00 17:00
Petek
iz splita
na vis
Pon, tor, sre, čet, sob, ned in PRA
11.00 18:30
pon,tor,sre,čet,pet,
sob
V split
Iz Visa
iz splita na vis
Iz Visa v Split
30.5. - 26.6. in 1.9. - 28.9
Split - VIS
VIS – Split - VIS
14:00
16:20
* od 1.1 -28.2 ter od 1.2. in 21.12 vozi ob nedeljah in praznikih iz visa ob 16:30 in iz splita ob
19:00
stroški
od 1.10.2013
30.5. 28.9.2014
Avto
4 osebe
skupaj
308,00kn
180,00kn
488,00 kn
370,00kn
216,00kn
586,00kn
cca 65,04€
cca 78,10 €
cena/osebo
otrok 3 - 12
infanti
45kn/6,00€ 54kn/7,20€
22,50 kn/3€ 27 kn/3,60€
gratis
gratis
143. BRAČ – Split – Supetar (BRAČ)
Split - Supetar (BRAČ)
30.5. - 28.9.
SPLIT
SUPETAR
5:15
5:00
6:15
6:30
7:45
7:45
9:00
9:00
10:30 (27.6 -31.8.)
10:30
11:15
11:45 (27.6 -31.8.)
12:45
14:15
15:15 (27.6 -31.8.)
16:45
18:00
18:30
21:00
12:30
14:00
15:30
16:30 (27.6 -31.8.)
18:00
19:30
20:45
23:59
22:45
1.1. - 29.5. in 29.9 - 31.12.2014
6:15*
9:00
11:00
12:30*
14:15
16:30
18:15
20:30
6:30*
7:45
10:30
12:30
14:30*
15:30
18:00
20:00
23:59
22:45
Čas potovanja
stroški
Avto
4 osebe
skupaj
cena/osebo
otrok 3 - 12
infanti
cca 50 min
od 1.10.2013
130,00kn
112,00kn
242,00 kn
cca 32,03€
28kn/3,71€
12,50 kn/1,85€
gratis
*Ne vozi ob nedeljah in praznikih
zadnji odhod iz obeh krajev ne velja za 24., 25 in 31.12
30.5. - 28.9.2014
160,00kn
132,00kn
292,00kn
cca 38,56 €
33kn/4,37€
15 kn/2,20€
gratis
144. 6:45
11:15
16:15
19:00*
5:30
10:00
12:30
17:30*
-
Ob nedeljah in praznikih
21:15 (27.6 -31.8)
5:30
8:00
10:30
13:00*
17:30**
20:00 (27.6 -31.8)
PON, TOR, SRE, ČET, PET in SOB
6:45
9:15
11:45
16:15
18:45**
1.1. - 29.5 in 29.9 - 31.12.2014
SPLIT
ROGAČ
30.5. - 28.9.2014
Split - Rogač (ŠOLTA)
ŠOLTA – Split – Rogač (ŠOLTA)
*Ob nedeljah in praznikih izpluje ob 15:00
** do 26.6. in od 1.8. gre iz splita ob 20:00 ter iz rogača ob 18:30
8:30**
11:15
16:15
19:00
7:00**
10:00
15:00
17:30*
-
*Od 30.3. do 29.5 gre trajekt iz rogača ob 18:30 in iz Splita 20:00
** Odhodi ne veljajo 25. in 26.12 ter 1.1.
Čas potovanja
stroški
Avto
4 osebe
skupaj
cena/osebo
otrok 3 - 12
infanti
cca 60 min
od 1.10.2013
130,00kn
112,00kn
242,00 kn
cca 32,03€
30.5. 28.9.2014
160,00kn
132,00kn
292,00kn
cca 38,56 €
28kn/3,71€
33kn/4,37€
12,50 kn/1,85€ 15 kn/2,20€
gratis
gratis
145. KORČULA, LASTOVO
Split – Vela Luka (KORČULA) – Ubli (LASTOVO)
Split - Vela Luka (KORČULA) - Ubli (LASTOVO)
30.5. -28.9.2014
Iz Splita
10:15
17:30
Na Korčulo
13:00
20:15
Iz Korčule
13:45
20:45
8:45
Na Lastovo
15:45
0:00
10:45
Iz Lastovega
4:30
11:00
19:00
Na Korčulo
5:45
13:00
21:00
Iz Korčule
6:15
13:45
V Split
9:00
16:30
1.1. -29.5. in 29.9. - 31.12 2014
Pon, sre, čet Tor, Pet Razen v Ned Ned in Pra
Iz Splita
10:30
20:30
15:00
18:00
Na Korčulo
14:00
14:00
17:40
20:45
Iz Korčule
14:15
18:00
21:00
Na Lastovo
15:45
19:15
18:00
Iz Lastovega
16:00
4:30
13:00
Na Korčulo
17:30
5:45
14:15
Iz Korčule
15:00
17:45
6:15
14:30
V Split
18:30
21:15
21:15
17:15
Op.a. 4.3 (Torek) - Pluje kot v pon, sre čet
5.3 (Sreda) - Pluje kot v tor,pet
stroški
Avto
4 osebe
skupaj
od 1.10.2013 30.5. - 28.9.2014
442,00kn
530,00kn
200,00kn
240,00kn
642,00 kn
770,00kn
cca 85,65€
cca 102,62 €
cena/osebo 50kn/6,60€* 60kn/8,00€**
otrok 3 - 12 25 kn/3,30€ 34 kn/4,00€
infanti
gratis
gratis
* pri potovanju iz Splita na Lastovo se cena na oseebo poviša za 7kn
**pri potovanju iz Splita na Lastovo se cena na oseebo poviša za 8kn
146. BRAČ – Makarska – Sumatrin (BRAČ)
Makarska - Sumatrin (BRAČ)
30.5. - 26.6. in 1.9. -28.9. 2014
Makarska
Sumatin
9:00
6:00*
12:30
11:00
17:00
15:00
20:00**
18:30
27.6. - 31.8.2014
8:00
6:00
11:00
9:30
14:30
13:00
18:00
16:30
21:00
20:00
1.1. -29.5. in 29.9. - 31.12.2014
Pon,Tor, Sre,Čet,Pet,Sob
9:00
6:00
12:30
11:00
18:30
15:30
Nedelja in prazniki
9:00*
8:00*
12:30
11:00
19:30
18:00
* Ob nedeljah in praznikih izpluje ob 8:00
** 7.9. izpluje ob 21:00
Čas potovanja
stroški
Avto
4 osebe
skupaj
cena/osebo
otrok 3 - 12
infanti
cca 60 min
od 1.10.2013
130,00kn
112,00kn
242,00 kn
cca 32,03€
30.5. 28.9.2014
160,00kn
132,00kn
292,00kn
cca 38,56 €
28kn/3,71€
33kn/4,37€
12,50 kn/1,85€ 15 kn/2,20€
gratis
gratis
* ne pluje 1.1. in 25.12.2014
21.4. (velikonočni ponedeljek) izpluje iz Sumatrina ob 6:00
147. PELJEŠAC – Ploče – Trpanj (PELJEŠAC)
Ploče - Trpanj (PELJEŠAC)
30.5. - 28.9.2014
PLOČE
TRPANJ
5:00
7:30
6:15
9:00
10:15
11:30
12:45
14:00
15:15
16:30*
17:45 (27.6. - 31.8.)
19:00 (27.6. - 31.8.)
19:30**
20:30**
1.1 - 29.5. in 29.9. -31.12.2014
5:30*
11:15
14:15
6:45*
12:15
17:15
19:30
20:30
* Ne pluje 1.1., 25 in 26.12
* Do 26.6. in od 1.9. izpluje ob 17:15
** Od 27.6. - 31.8. gre iz Ploč ob 20:00 in iz Trpnja ob 21:00
Čas potovanja
stroški
Avto
4 osebe
skupaj
cena/osebo
otrok 3 - 12
infanti
cca 60 min
od 1.10.2013
115,00kn
108,00kn
223,00 kn
cca 29,52€
27kn/3,57€
13,50 kn/1,8€
gratis
30.5. - 28.9.2014
138,00kn
128,00kn
266,00kn
cca 35,21 €
33kn/4,24€
16 kn/2,10€
gratis
148. KORČULA – Orebić – Dominče (KORČULA)
Orebić - Dominče (KORČULA)
1.1. - 29.5. in 29.9. - 31.12.2014
Orebić
Dominče
0:30*
0:10*
6:15*
5:30*
7:20
7:00
8:30*
8:10*
9:30
9:10
11:30
11:10
13:00
12:40
14:30
14:10
15:30*
15:10*
16:30
16:10
18:00
17:40
19:00
18:40
21:10
20:00
22:00
3:40
*Trajekti ne plujejo 1.1., 25. in 26.12.2014
30.5. - 28.9.2014
Orebić
Dominče
0:30
0:01
4:00*
3:30*
5:30
5:00
6:30
6:00
7:20
7:00
8:30
8:00
9:30
9:00
10:30
10:00
11:30
11:00
12:30
12:00
13:30
13:00
14:30
14:00
15:30
15:00
16:45
16:00
18:00
17:30
19:30
19:00
21:00
20:00
22:30
22:00
* Ne pluje ob nedeljah in praznikih
Čas potovanja cca 20 min
stroški
od 1.10.2013
Avto
63,00kn
4 osebe
52,00kn
skupaj
115,00 kn
cca 15,22€
cena/osebo
otrok 3 - 12
infanti
30.5. - 28.9.2014
76,00kn
64,00kn
140,00kn
cca 18,53 €
13kn/1,72€ 16kn/2,12€
6,50 kn/0,86€ 8 kn/1,06€
gratis
gratis
150. MLJET – Praprotno (PELJEŠAC) – Sobra (MLJET)
Praprotno (PELJEŠAC) - Sobra (MLJET)
30.5 -28.9
PRAPROTNO
SOBRA
7:00
6:00
10:15
9:00
13:00
12:00
17:00
16:00
20:30
19:00
1.1. - 29.5 - 29.9 -31.12
7:00*
6:00*
12:00
10:00
17:00
15:00
20:30
18:00
* Ne pluje 1.1., 25 in 26.12
V primeru slabega vremena lahko trajekt izpluje iz Sodre do 60 min kasneje
Čas potovanja
stroški
Avto
4 osebe
skupaj
cena/osebo
otrok 3 - 12
infanti
cca 45 min
od 1.10.2013
126,00kn
108,00kn
234,00 kn
cca 31,03€
27kn/3,57€
13,50 kn/1,8€
gratis
30.5. - 28.9.2014
140,00kn
120,00kn
260,00kn
cca 34,48 €
30kn/3,98€
15 kn/2,00€
gratis
151. LOPUD, ŠIPAN
Dubrovnik – LOPUD – Suđurađ (ŠIPAN)
Dubrovnik - LOPUD - Suđurađ (ŠIPAN)
30.5. -28.9.2014
Iz Dubrovnik
Iz Lopuda
na Šipan
Pon, Sre
9:30
10:30
Pet (4.7. - 29.8)
9:30
10:30
Pon, Sre
15:30
tor,čet, pet*, sob Ned in Pra
15:30
19:00
10:45
10:45
16:30
16:30
Razen Ned
Pon, Sre
Pet (4.7. - 29.8)
Ned in Pra
Iz Šipana
7:00
14:00
14:00
17:30
Iz Lopuda
7:15
V Dubrovnik
8:15
Iz Dubrovnik
Iz Lopuda
na Šipan
Iz Šipana
Iz Lopuda
V Dubrovnik
Pon, sre, Pet
8:30
9:30
9:45
11:00
11:15
12:15
* Ob petkih od 4.7 - 29.8 gre iz Dubrovnika
ob 15:30
POMEMBNO: V Luki na LOPUDU se ne vkrcavajo ali izkrcavajo Motorna
vozila
17:45
15:00
15:00
18:45
1.1. - 15.3 in 29.9. - 31.12.2014
16:00
Sobota
9:00
17:00
18:30
10:00
14:00
19:30
15:00
Iz Dubrovnik
Iz Lopuda
na Šipan
Tor, čet, Sob
15:00
od 1.10.2013 30.5. - 28.9.2014
130,00kn
140,00kn
76,00kn
120,00kn
206,00 kn
260,00kn
cca 27,32€
cca 34,48€
Sre
10:30
11:30
11:45
16:00
15:30
16:30
Sre
Pon, tor, Čet, Pet, Sob
Iz Šipana
Iz Lopuda
V Dubrovnik
stroški
Avto
4 osebe
skupaj
cena/osebo 19,00kn/2,52€ 30kn/3,98€
otrok 3 - 12 9,50 kn/1,26€ 15 kn/2,00€
infanti
gratis
gratis
17.3 - 29.5.
Pon, Pet
15:00
16:00
16:15
20:00
8:00
8:00
14:00
9:00
9:00
15:00
V kolikor zaradi vremenskih razmer trajekt ne bo plul ob pon in sre, bo plul ob tor in čet
po istem voznem redu
Linija ne vozi ob nedeljah in praznikih
152. ISTRA
Istro imenujejo tudi Terra Magica. V resnici je to kulturni arboretum, katerega
dediščina prihaja od Histrov, Keltov, Rimljanov, do Bizantincev, Slovanov in
Benečanov pa vse do Avstro-Ogrske. Kamor koli se boste odpravili, Istra
pomeni pravo območje čudes - vse od Pulja in njenega rimskega amfiteatra
do Rovinja, ki ga imenujejo še male Benetke, Evfrazije v Poreču ter mesta
duhov Dvigrada, Motovuna in mesta umetnosti Grožnjana. Treba je še
izpostaviti, da so pri kraju Bale pred 15 leti na morskem dnu odkrili prvo in
zaenkrat še edino znano okostje dinozavra na območju Sredozemlja.
V istrski oštariji poskusite sledeče dobrote: aperitiv biske, rude in medice,
nato sir in pršut z istrsko supo, pomlad pa zaznamuje fritaja s špargi, med
glavnimi meniji pa so na voljo morski in kontinentalni. Če vam je ljubša
morska hrana, si privoščite ribe, školjke in rake, pripravljene na različne
načine. Če pa ste privrženec kontinentalne hrane, pa poskusite mineštro iz
bobiča, fuže, pljukance in frkance s tartufi, divjačinsko omako, ombolo in
klobase. Med sladicami so vam na voljo kroštule, krofi ali fritule.
153. ISTRA
• UMAG, NOVIGRAD, POREČ, VRSAR, ROVINJ, PULA,
MEDULIN, RABAC …
• Izredna geografska lega
• Nacionalni park Brioni (14 otokov, izjemna naravna in
kulturna dediščina, Titova rezidenca, čudovite plaže,
golf, gastronomija, zoo safari …)
• Rt Kamenjak in medulinski arhipelag (zaščitena
pokrajina)
• Limski kanal (fjord, izleti, školjke)
• Motovunski gozd (tartufi)
• ČRNI TARTUFI
• BELI TARTUFI
154. TARTUFI
Tartufi so nenavaden, skrivnosten gomolj, ki se skriva pod zemljo. Ker
nimajo nadzemnih delov, jih človek sam ne more najti. Lahko pa jih
zavoha posebej izurjen pes ali svinja, ki po zaslugi svojega ostrega
vonja nabiralcem pokažejo skrita mesta, kjer bi se utegnili skrivati
tartufi. Nabiralci tartufov poznajo številne znake, ki jih vodijo do mesta,
kjer bi utegnili biti tartufi. Navadno jih iščejo v bližini posameznih debel
in na obronkih, dobra lokacija pa je navadno najstrožje varovana
družinska skrivnost. V Sloveniji je nabiranje tartufov prepovedano,
kljub temu pa jih poznavalci ("tartufosledniki") vsako leto naberemo od
100 do 200 kilogramov.
Znotraj vsake vrste tartufov obstajajo številne podvrste in vsaka od njih
ima svoje lastnosti in jedi, za katere jo priporočajo. V Istri rasteta
predvsem dve vrsti. V senci bolj priljubljenega belega brata rastejo črni
tartufi, ki idealno dopolnjujejo bele.
157. ISTRA
• KULTURNA DEDIŠČINA:
- Amfiteater v Puli (1. st.),
- Evfrazijeva bazilika v Poreču (zgodnje
bizantinsko obdobje, Unesco)
- Cerkev sv. Evfemije v Rovinju
- Izjema arhitektura istraskih mest (obmorska,
notranjost)
158. ISTRA
• KULINARIKA: tartufi s pljukanci, istraski pršut,
oljčno olje, specialitete iz morja, jedi s šparglji,
kuhan pršut v vinu, istrska supa, fuži z golažem
• VINA: teran, refošk, malvazija
• ISTRSKE VILE: luksuzni turizem, več kot 100 vil
v notranjosti Istre
• Vinske ceste
• Kolesarske poti
220. KVARNER
• CRES, LOŠINJ, KRK, RAB …OPATIJSKA RIVIJERA
• KULTURNA DEDIŠČINA:
- Svetišče matere božje s frančiškanskim
samostanom (Trsat)
- Mesto Rab (srednejveške cerkve in patricijske
palače)
- Baščanska plošča na otoku Krku (največji
hrvaški pisani spomenik v staroslovanski pisavi
glagolici)
223. KVARNER
• KULINARIKA: Kvarnerski škampi, šurlice –
domače testenine z otoka Krka (Dobrinj),
Creška jagnjetina, jedi iz divjih špargljev,
maroni (lovranski kostanji)
• VINA: vrbnička žlahtina, trojščina (otok Susak)
• ZDRAVILIŠKI TURIZEM (Opatija)
224. KVARNER
Kvarner je območje raznovrstnih otokov in nepozabnih rivier: opatijske, crikveniške,
vinodolske in reške. Poleg tega, da je znan kot območje, kjer so letovali člani
avstroogrske monarhije, je tukaj zrasla tudi primorska metropola Reka. Kvarnerski
otoki pa so zgodba zase. V Apsirtski arhipelag, imenovanem po Medejinem bratu
Apsirtu, sodijo otoki Krk, Cres in Lošinj, polni zgodovinskih antičnih ter srednjeveških
ostankov. Med njimi je znameniti bronasti kip atleta tako imenovani Apoximenon, ki so
ga odkrili leta 1999. V morju pri Lošinju so našli izvirno delo grškega kiparja Lizipa iz 4.
stoletja pred našim štetjem, na Krku pa so odkrili še Bašćansko ploščo, ki je prvi klesani
spomenik hrvaškega jezika iz leta 1100.
Bistvene besede, ki označujejo kvarnersko ponudbo, so vrbnička žlahtina, trojšćina,
kvarnerski škamp, jagnjetina, šurlice, maruni, rapska torta. Vrbniška žlahtina je
znamenito avtohtono belo vino, enako velja še za trojšćino z otoka Suska. Kvarnerski
škampi so najboljši in največji v Jadranu, medtem ko je jagnjetina z ovčjim sirom
najbolj znan gastronomski "izdelek" s Kvarnerja. Krške šurlice so posebna vrsta
testenin, ki se izvrstno skladajo z različnimi golaži in morskimi sadeži. Ne smemo
pozabiti še pečenih lovranskih maronov (kostanjev) in filigransko rapsko torto.
274. SEVERNA DALMACIJA
•
-
ZNAMENITOSTI:
Nacionalni park Paklenica
Soteska reke Zrmanje
Telaščica
Vransko jezero
Otok Pag (paška čipka, paški sir, jagnjetina)
Otok Ugljan in Pašman (arhitektura kamnitih hiš)
KULINARIKA: Paški sir in jagnjetina, paška sol,
posedarski pršut, liker Maraschino, črno vino
benkovački Rose, jedi iz morja
295. ZADAR
Zadar je mesto z antičnimi koreninami, z največjim raziskanim rimskim
forumom na vzhodni strani Jadrana in s čudovitimi romanskimi cerkvami kot
so katedrala Sv. Stošije, Sv. Kerševana ter znameniti Sv. Donat. Poleg bogatih
zbirk, knjižnic in arhivov se Zadar ponaša z dejstvom, da je že leta 1396 v tem
mestu bilo ustanovljeno hrvaško vseučilišče. Pred nekaj leti so na zadrski rivi
postavili morske orgle - arhitekturni čudež. Režiser Alfred Hitchcock je za
zadrsko rivo povedal, da se z nje "gleda najlepši sončni zahod". Zadar bolj kot
katero koli drugo mesto pripoveduje zgodbo o bogati zgodovini hrvaške
kulturne identitete. Če se odpravite še v bližnji Nin, boste našli še najmanjšo
katedralo na svetu, ki meri samo 36 korakov.
Kot aperitiv si privoščite sloviti maraschino, desertni liker, narejen iz
avtohtone višnje maraške. Temu sledi paški sir, najbolj cenjen hrvaški sir,
pripravljen iz ovčjega mleka. Poseben okus tega izjemnega sira pripisujejo
prehrani ovac, ki se hranijo z dišečimi mediteranskimi zelišči. Kot glavna jed
vam bo teknil brodet, narejen iz več vrst rib, rakov in školjk, ali pa riba z
roštilja, ki so jo nasolili s paško ali ninsko soljo. Ne pozabite na ninski šokol,
sušeno vratovino, h kateri se prileže kozarec črnega benkovškega vina.
331. DALMACIJA - ŠIBENIK
• Otok Krapanj (najnižji otok na Hrvaškem) – 1,25
m nad morjem; spužve
• Trnjave nad Šibenikom (Sv. Mihovil, Sv, Ivan,
Šubičevac in sv. Nikola)
• Otok Visovac (frančiškanski samostan)
• Skradin
• Šibeniški kanal
• Primošten
• GASTRONOMIJA: Drniški pršut, domače vino –
primoštenski Babić
332. DALMACIJA - ŠIBENIK
• KULTURNA DEDIŠČINA: katedrala sv. Jakova v
Šibeniku (renesansa 15. in 16. stoletje)
• Nacionalni park Kornati (najbolj razvejena
otoška skupina na Mediteranu)
• Nacionalni park Krka (kraški fenomen)
347. DALMACIJA - SPLIT
• KULTURNA DEDIŠČINA:
- Diokleciajnova palača (rimski cesar
Dioklecijan) – Unesco
- Trogir – mestno jedro – Unesco
- Antično mesto Salona (Solin) – glavno mesto
rimske province Dalmacije
- HVAR – renesančno mestno jedro
- Cerkev v Sinju
349. Ali veste, da je edinstveno središče Splita, ki je prav tako pod Unescovo zaščito, nastalo
na temeljih počitniške vile rimskega cesarja Diokleciana iz leta 305? Čeprav je 17
stoletij nepretrganega življenja znotraj obzidja preoblikovalo prvotne dele mesta, kot
je na primer cesarjev mavzolej (ta je kasneje bil vključen v katedralo Sv. Duja), je
dandanes Dioklecianova palača dejanski simbol Splita. Če se boste zapeljali še nekoliko
dlje, boste naleteli še na en biser z Unescovega seznama. Gre za mesto Trogir, ki ga
pogosto imenujejo kar mesto-muzej. Ogleda vredni so tudi otoki splitskega arhipelaga:
kamniti Brač z znano tradicijo klesanja ter sončni Hvar z največjim trgom na obeh
straneh jadranskega morja, s prvim komunalnim gledališčem v Evropi iz leta 1612,
Arsenalom in slavno palačo Tvrdalj, last pesnika in filozofa Petra Hektorovića.
V Splitu poskusite slavno dalmatinsko pašticado - mesno jed, ki se pripravlja kar dva
dni. Če so vam bolj všeč enostavni okusi, si privoščite viško, forsko ali komiško pogačo,
h katerim se prilega kozarček vina vugava in plančić z otoka Hvara. Če potrebujete kaj
okrepčilnega, vam bo teknila bračka ali hvarska smutica - črno vino, pomešano z ovčjim
ali kozjim mlekom. Na območju Cetine in Sinja so gurmanom na voljo rečni raki,
klobase luganige ter sinjski arambašići - sarmice z govedino.
432. DALMACIJA - DUBROVNIK
• “Tisti, ki iščejo raj na zemlji, naj pridejo v
Dubrovnik” – Georg Bernard Shaw.
• KULTURNA DEDIŠČINA:
- Staromestno jedro Dubrovnik – Unesco
- Narona – antično mesto v vasi Vid pri Metkoviču
- Mestno obzidje v Stonu – 5,5 km, 14. st
- Mesto Korčula (Marko Polo)
- Cavtat (staro mestno jedro)
433. DALMACIJA - DUBROVNIK
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Nacionalni park Mljet
Arboretum Trsteno
Dolina reke Neretve
Malostonski zaliv
Otoček Lokrum
Konavovski dvori (Konavle)
Otok Korčula
Polotok Pelješac
Elafitski otoki
KULINARIKA: stonske kamenice, jagnjetina in teletina
pod peko,brodet iz jegulj in žab, morski ježki na Korčuli
..
• VINA: dingač in postup (Pelješac), grk in pošip (Korčula)
434. Mesto-spomenik ali mesto-muzej pod Unescovo zaščito. Dubrovnik je edinstveno
hrvaško mesto s prav posebnim poglavjem hrvaške kulturne dediščine. Krasijo ga
1.940 m dolgo obzidje s stolpi, Orlandov stolp, gotsko-renesančna palača Sponza in
slavni Knežji dvor ter številne cerkve in samostani. Blizu se nahaja tudi polotok
Pelješac, ki je bil nekoč del dubrovniške republike. Na Pelješcu je mestece Ston, ki ga
obkroža 5,5 km dolg zid. Ogledate si lahko še otok Korčulo, ki stoji na ostankih grške
kolonije, z zanimivo razporeditvijo ulic v obliki ribje kosti. Gre za pravi urbanistični
dragulj, ki je znan ne samo po tradicionalni viteški igri z meči tako imenovani moreški
ampak tudi kot rojstni kraj slavnega Marca Pola. Na skrajnem jugu se nahaja otok Mljet
z benediktinskim samostanom iz 12. stoletja, ki leži na otočku sredi Velikega jezera.
Tukaj lahko poskusite stonske ostrige ter dagnje, ki naj bi bile ene od najokusnejših in
najboljših školjk na Jadranu. Med mesnimi jedmi prevladujejo jagnjetina, teletina pod
peko ter morske jedi, prav tako pa so na voljo še brodet iz jegulj in žab iz neretvanske
doline. Mogoče v večji meri kot drugje po obali, dubrovniška regija ponuja posebne
sladice, kot so rožata in kotonjata, ter peciva - mantalato in aracino. Ob okusni hrani si
privoščite vrhunska vina, kot so dingač, pelješki postup, korčulanski pošip in grk, ter
dubrovniška malvazija iz Konavla.
509. ČRNA GORA
Mejni Prehodi med hrvaško in črno goro :
Debeli brijeg - Karasovići na meji Herceg Novi - Dubrovnik in
drugi mejni prehod Kobila - Vitaljina.
TRAJEKT: KAMENARI – LEPETANI
Trajekt vozi neprestano, 24 ur na dan... Od 5:00 do 0:00
vozijo trije trajekti neprestano iz ene strani zaliva na drugo...
Medtem pa od polnoči od do 5:00, vozi samo 1 trajekt, ki
vsako polno uro izpluje iz Kamenarov, Iz Lupetanov pa se
vrača po pol ure... Odhodi trajektov so prilagojeni gostoti
prometa, ki je največja od 7:00 do 9:00, med 12 in 14. Uro
ter od 16ih do 18h.
Zastojev ni... Maksimalen čas za čakanje, vkrcanje, prevoz in
izkrcanje je 15min
Stroški: avto : 8€ + 1€ po potniku