SlideShare ist ein Scribd-Unternehmen logo
1 von 544
Downloaden Sie, um offline zu lesen
JADRANSKO
MORJE
CILJI DELAVNICE
•
•
•
•

GEOGRAFIJA JADRANSKE OBALE - OSNOVNI POJMI
RELAX LOGISTIKA
TRAJEKTNE POVEZAVE, AVTOCESTE, MEJNI PREHODI
POZICIONIRANJE HOTELOV V KRAJIH IN PREDLOGI
FAKULTATIVNIH IZLETOV za SLOVENIJO, HRVAŠKO, BOSNA
IN HERCEGOVINO, ČRNO GORO, ALBANIJO IN ITALIJO
• IZPIT IN IZDELAVA ORODJA ZA PRODAJO JADRANA V
OBLIKI SEMINARSKE NALOGE – 01.03.2014
Smernice za izdelavo orodja kot pomoč pri
prodaji
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•

Vaš zemljevid kjer sami vrišete kraje
Seznam vseh trajektnih povezav , čas vožnje trajektov, ceno za osebni avto in cena za potnika
Seznam mejnih prehodov
Avtocestne povezave
Seznam fix zakupljenih kapacitet
Seznam HTL z all inclusive in alll incl light ponudo
Seznam hotelov z družinskimi sobami in hotele kjer sta več dva otroka ali več brazplačno
Kje je možna menjava so ½ v ½+1 in obratno
Seznam hotelov kjer so klubi, ločene Senior klubi, Poletni klubi, Poletni mini klubi
Seznam vseh Montažnih hišic na Jadranu – tudi če niso v katalogu
Seznam hotelov kje je možna menjava 10/11
Zapis prvih uslug v hotelih
Naslovi kje se gostje javijo v apartmajih
Fakultativni izleti
Priloga – RELAX LOGISTIKA
SREDOZEMSKO MORJE – satelitska slika
MEDITERANSKO MORJE
SREDOZEMSKO MORJE - zemljevid
SREDOZEMSKO MORJE
SREDOZEMSKO MORJE – satelitska slika
SREDOZEMSKO MORJE
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•

Skoraj v celoti zaprto morje (povprečna globina 1500 m)
Razlika med plimo in oseko je majhna (manj kot 50 cm)
Podnebje je toplo in suho
Morska voda je topla in zelo slana
Zibelka evropske civilizacije (o tem pričajo starodavna mesta v
Egiptu, Grčiji, Italiji, Tuniziji …)
Cesta, ki je ni bilo potrebno graditi
Polje, ki ga ni bilo potrebno sejati in obdelovati
Sredozemska obala je dolga skoraj 4000 km
Ločnica med Evropo in Afriko
VODILNA SVETOVNA TURISTIČNA DESTINACIJA
Tretjina mednarodnega pomorskega prometa
Gibraltarska ožina (povezava z Atlantskim oceanom)
Dardanele (povezava z Marmornim morjem)
Bospor (povezava s Črnim morjem)
Sueški prekop (povezava z Rdečim morjem)
SREDOZEMSKO MORJE
• VEČJI OTOKI V SREDOZEMLJU: Balearski otoki (Majorca,
Menorka, Ibiza), Korzika, Sardinija, Sicilija, Kreta,
Rodos; Ciper …
• MORJA V SREDOZEMSKEM MORJU:
- Balearsko morje
- Ligursko morje
- Tirensko morje
- Jadransko morje
- Jonsko morje
- Afriško morje (med Afriko in Sicilijo)
- Egejsko morje (med Grčijo, Kreto in Tunizijo)
- Vzhodno morje (med Turčijo, Azijskimi obalami in
Egiptom)
JADRANSKO MORJE
JADRANSKO MORJE
Jadransko morje leži v smeri jugovzhodseverozahod in sega na jugu do 40°, na severu
pa do 45° 45' severne geografske širine. Dolgo je
783,3 km, široko pa v povprečju 157.4 km;
Otrantska vrata, skozi katera se na jugu odpira v
Jonsko morje, so široka 72 km. Veriga otokov
vzdolž severnega dela vzhodne obale nadalje
zmanjša največjo širino odprtega morja za
približno 20 km. Skupna površina morja je
približno 160.000 km².
JADRANSKA OBALA
Obala Jadranskega morja, predvsem njen vzhodni del, je izredno razvejana,
sestavljena iz številnih zalivov ter obdana z mnogimi otoki. Zahodna,
italijanska obala je povsem drugačna; pretežno nizka in ravna, sestavljena iz
dolgih peščenih in kamnitih plaž, ki so le mestoma prekinjene s strmejšimi
skalnimi odseki. Na severu jo zaključujejo lagunski in močvirnati predeli okoli
ustja reke Pad ter nekoliko višji in skalnati del severovzhodne obale Tržaškega
zaliva. Skupna dolžina obale Jadranskega morja (kopenski del in obala
otokov) znaša skoraj 8000 km, dolžina samo kopenskega dela pa 3740 km.
Kopenski del obale pripada šestim državam, od tega Sloveniji 47 km (1,2%),
Italiji 1249 km (33,4%), Hrvaški 1778 km (47,5%), Bosni in Hercegovini 21 km
(0,6%), Črni gori 249 km (6,7%) ter Albaniji 396 km (10,6%). Orientacija obale
Jadranskega morja kakor tudi otokov sledi poteku gorskih verig Apeninov, Alp
in Dinarskega gorstva. V Jadranskem morju je preko 1250 otokov,
skoncentriranih predvsem ob vzhodni obali, od katerih so največji Cres, Krk in
Brač.
JADRANSKO MORJE
• Velik zaliv Sredozemskega morja
• Povprečna globina je 173 m. Globine Jadranskega morja
padajo pretežno enakomerno od plitvejšega Tržaškega
zaliva (do 25 m), preko Palagruškega praga (do 170 m), ki
deli severni in južni Jadran, do največjih globin južnega
Jadrana, ki segajo do približno 1240 m. Proti Otrantskim
vratom se morsko dno zlagoma dvigne in tvori podmorski
prag na globinah od 600 do 800 m.
• Prozornost jadranskega morja tudi do 56 m (Korčula …)
• Slanost (saliniteta) 38 promil (iznad svetovnega povprečja).
Slanost Jadranskega morja z 38,3 ‰ presega povprečje
Sredozemskega morja; v severnem delu (Beneški zaliv) je
zaradi pritoka reke Pad nekoliko nižja kot v osrednjem in
južnem delu.
• Zelo bogato s podvodnim rastlinskim in živalskim svetom
JADRANSKO MORJE
Klimatsko spada večji del Jadranskega morja v mediteranski pas. Le
njegov skrajni severni in severozahodni del imata jasneje izražene
znake submediteranskega in zmernega celinskega podnebja, kar se
odraža predvsem v letnem gibanju temperatur in večji količini padavin
v poletnih mesecih. Površinska temperatura vode umešča Jadransko
morje med topla morja. V zimskih mesecih, ko je podnebje
najhladnejše, je tudi ohlajevanje morja najintenzivnejše in s tem
njegove površinske temperature najnižje. V procesu ohlajevanja se pod
vplivom celine hitreje ohladi priobalni pas, ko temperature padejo tudi
do 7° C na skrajnem severozahodnem delu oziroma do 14° C na južnem
delu. Poleti se morje intenzivno segreva, v odvisnosti od različnih letnih
vplivov Sredozemlja, v povprečju od 22 do 25° C. Velik lokalni vpliv na
temperaturo morja imajo še pritoki rek ter podmorski izviri hladnejše
sladke vode.
JADRANSKO MORJE
Značilni vetrovi:
• severnik (N) - tramontana
• sever-severovzhodnik (NNE) - burin
• severovzhodnik (NE) - burja
• vzhodnik (E) - levante
• jugovzhodnik (SE) - jugo, široko
• južnik (S) - oštro
• jugozahodnik (SW) - lebič, garbin
• zahodnik (W) - ponente
• severozahodnik (NW) – maestral
Vetrovi in posledično valovi so pomembni za gibanje in mešanje morske
vode. Vetrovi nastanejo zaradi razlik v zračnem pritisku in pihajo z območja
visokega zračnega pritiska k območjem nizkim zračnim pritiskom. Velikost
valov, ki pri tem nastajajo, je odvisna od jakosti vetra, njegovega trajanja in
dolžine morske površine, na kateri se valovi razvijajo.
JADRANSKO MORJE
Burja je veter, ki vpliva ne samo na gibanje vode v Jadranu, temveč tudi na
njeno ohlajanje, ki je posledica navpičnega mešanja morske vode. Burja je
suh in mrzel veter, ki lahko pozimi piha z orkanskimi hitrostmi (200 km/h).
tako hitrost dosežejo le posamezni sunki. Povprečna hitrost je precej manjša,
a še vedno znaša 100-120 km/h. Burja je najmočnejša v Tržaškem zalivu,
Kvarnerju in Velebitskem kanalu. Valovi burje zaradi kratke steze na ozkem
Jadranskem morju ne dosežejo orkanske velikosti. Na odprtem Jadranu lahko
valovi dosežejo do 6 m. Valovi burje so kratki, nepravilni in strmi ter se penijo
in lomijo. Ločimo ciklonsko in anticiklonsko burjo. Ciklonska burja je zelo
močna burja, spremlja jo deževno in oblačno, včasih celo sneg. Taka burja
piha le pozimi in je posledica obsežnega ciklona nad Jadranom, ki srka zrak s
kopnega. Anitciklonska burja nastaja zaradi obsežnih razlik v zračnem pritisku
med anticiklonom med S delom Evrope in ciklonskim območjem nad
Sredozemljem. Anticiklonska burja lahko piha tudi poleti, ko se visok zračni
pritisk iznad Evrope širi proti jugu, zato je anticiklonska burja znanilka lepega
vremena.
JADRANSKO MORJE
Burja ni pomembna le za gibanje morske vode, pač pa
tudi zato, ker ustvarja obilen pršec, ki ponekod močno
razširi supralitoralni pas. Ta pas je na izpostavljenih
mestih nekaterih kvarnerskih otokov širok do 10 m. Burji
podoben veter je tramontana, ki piha s severa. Ta veter je
mrzel, vendar ne piha v sunkih in ni tako močan kot burja.
Tramontana je pogostejša na južnem delu Jadrana. Burji
podoben veter je tudi levant, ki piha z vzhoda. Pojavlja se
ob deževnem in hladnem vremenu. Piha bolj ali manj
enakomerno in je pogostejši na severnem Jadranu. Burin
piha z iste strani, kot burja, a je bistveno šibkejši, nastaja
pa le poleti. Je nočni veter, ki v obdobju lepega vremena
zamenjuje dnevni veter – maestral.
JADRANSKO MORJE
Drug pomemben veter na Jadranu je jugo, ki piha po
vzdolžni osi Jadranskega morja. To je topel in vlažen zrak,
ki piha enakomerno in ga pogosto spremlja dež. Hitrosti
vetra so manjše kot pri burji, vendar so njegovi valovi
zaradi daljše steze vzdolž Jadrana precej večji. Jugo je zelo
močan na južnem delu Jadrana in ne ustvarja pršca tako,
kot burja.
Jugu podoben veter je garbin, ta je zelo močan in piha z
jugozahoda ali zahoda in ustvarja velike valove. Poleti ima
značilne lokalne termične nevihte, v drugih letnih časih pa
je posledica močnega anticiklona s središčem južno od
Jadrana in izrazitega ciklona severno od Jadrana.
JADRANSKO MORJE
Plimovanje je periodično odzivanje trdne zemeljske skorje, ozračja in
in vodovja na motnje v težnostnem polju, ki jih povzročata privlačni sili
Lune in Sonca.
Torej je plimovanje pojem, ki v bistvu ne zajema samo vse svetovne
vode, marveč tudi Zemljino skorjo in celo ozračje. Ker pa so v skorji in
ozračju te anomalije zelo majhne, jih v večini primerov zanemarimo.
Nasprotno temu je plimovanje morja zelo pomembno za plovbo in
obmorske prebivalce, poleg tega pa vplive plimovanja občutijo tudi
ob večini izlivov veletokov (Amazonka, Nil, tudi Temza,.....).
Plimovanje se širi v obliki dolgih valov, ki povzročajo periodično nihanje
gladine. Njeno dviganje imenujemo plima, njeno upadanje pa oseka.
Na splošno se ta dva pojava izmenjata približno štirikrat vsakih 48 ur. (v
resnici je samo plimovanje odvisno Lune, ki kroži okrog Zemlje
približno 24 ur in 50 minut - kar prinese več kot 48 ur).
JADRANSKO MORJE
Zakaj se plimski interval pojavi dvakrat na dan in ne le enkrat?
Gravitacijska sile Lune, ki deluje na težišče Zemlje, povzroča vrtenje Zemlje
okoli težišča sistema Zemlja-Luna. Gravitacijska sila Lune ni enaka po celi
prostornini Zemlje, pač pa deluje najmočneje na bližji del površine. Na bolj
oddaljeni strani Zemlje pa je najmanjša. To pomeni, da je voda na oddaljeni
strani Zemlje nekoliko bolj "sproščena" in zato tudi dobi celotna površina
Zemlje obliko žoge za ragbi. Tako sta naenkrat na Zemlji dve plimi in dve oseki.
Razlike v amplitudi plimovanja so po svetu zelo različne. Tako je na primer na
vzhodni obali Kanade (Nova Škotska) razlika med plimo in oseko tudi 14
metrov in več, v Rokavskem prelivu do 10 metrov, na Aljaski in v
severozahodni Avstraliji pa 6 metrov. Na drugi strani lahko že pri v Jadranskem
morju vidimo, da so razlike precej manjše. V južnem Jadranu je razlika med
plimo in oseko ponekod le 30 cm, v severnem Jadranu pa okrog 60 cm. V
svetovnem povprečju znaša amplituda plimovanja 2 do 3 metre, najmanjše
razlike med plimo in oseko pa so okrog ekvatorja. Do tega pride zaradi nagiba
Lunine krožnice glede na Zemljin ekvator (23 stopinj).
JADRANSKO MORJE
Bivanje ob morju je prijetno tako poleti kot pozimi. Manjša temperaturna razlika med zimo in poletjem
ter med dnevom in nočjo je blagodejna za počutje. Zrak se odlikuje z večjo vsebnostjo natrijevega
klorida in joda, zlasti ob obali.
Koncentracija teh snovi upada z razdaljo od obale in je odvisna od vetra in velikosti valov. Močna burja
zanese sol tudi dlje od morja. Vsebnost soli krepi sluznico dihalnih poti. Tudi aromatični aerosol borovih
gozdov na morski obali; posebno še skupaj z morskim aerosolom, ugodno vpliva na dihalne poti. Zrak
ob morju je čistejši in ne vsebuje visokih koncentracij alergenov.
Bivanje pri morju pri večini ljudi, tako zdravih kot bolnih, predrami željo po gibanju. Povečana telesna
dejavnost pa spodbudi krvni obtok, dihalne organe in endokrini sestav. Že doživljanje narave lahko pri
ljudeh izzove ugodje, tako da številne blagodejne učinke pripišemo psihosomatskim dejavnikom.
Morska klima je v prid srčno-žilnim bolnikom. Tam se poleti izognejo kontinentalni vročini, ki
obremenjuje krvni obtok, pozimi pa mrazu, na katerega se telo sicer odzove tako, da se skrčijo vnanje
žile in poveča periferni odpor. Ni se bati, da bi zmerno sončenje povečalo krvni tlak. Ugoden učinek ima
morska klima tudi pri okrevanju in rehabilitaciji bolnikov po prebolelem infarktu miokarda, tako
pozimi kot poleti.
Primorsko ozračje, še posebno na otokih, z ugodno temperaturo, vlago, nizko koncentracijo alergenov,
bakterij in drugih nečistoč pomaga ljudem z bronhialnimi težavami.
JADRANSKO MORJE
Zaradi ugodnega učinka morske vode in sonca lahko pride do izboljšanja pri
kožnih boleznih, denimo ekcemu, psoriazi in nevrodermitisu.
Ne samo zrak, tudi kopanje v morju je koristno za telo. Plavanje pospeši
dihanje in delovanje srca ter poživi prekrvitev in presnovo. Kopanje v morski
vodi je priporočljivo za ljudi, ki imajo težave s hrbtenico, sklepi in mišicami. V
vodi je vsak gib lažje izvedljiv, to omogoči večje število ponovitev in s tem
krepitev mišic.
Pri otrocih je najboljše, če preživijo pri morju 4-6 tednov. Zimsko obolevanje
takšnih otrok je veliko manjše od običajnega.
Idealno bi bilo, če bi v primorju lahko preživeli 4-6 tednov. Na splošno traja
privajanje na primorje 4-12 dni, potem pa bi naj tam preživeli še 3-4 tedne.
Napačno je mišljenje, da so le poletni meseci primerni, da jih preživimo na
morju. Izkušnje kažejo, da je pri srčno žilnih in pljučnih bolnikih ugodna tudi
zimska klima. Razen pozitivnega učinka morske klime deluje krepilno že sam
umik iz matične klime v neugodnem letnem času.
SLOVENIJA
SLOVENSKA OBALA
Za splošen geografski pregled je treba slovensko
morje umestiti v širši geografski prostor.
Slovensko morje obsega del Tržaškega zaliva,
najsevernejšega dela Jadranskega morja, ki je
zarezano med Balkanski in Apeninski polotok.
Jadransko morje je del Sredozemskega morja;
njegov položaj omejujeta severni geografski
širini 45°45' in 39°45' N ter vzhodni geografski
dolžini 12°15' in 19°45' E.
SLOVENSKA OBALA
Sloveniji pripada 46.6 km obalne črte Jadranskega
morja. Nekaj pomembnih naravnih in kulturnih
znamenitosti:
- Strunjanski flišni klif
- Strunjanske soline z laguno
- Sladkovodni jezerci v Fiesi
- Sečoveljske soline s solinarskim muzejem
Morje v Piranskem zalivu se poleti v povprečju
segreje do 23,2 stopinj Celzija.
SLOVENSKA OBALA
KOPER
SLOVENSKA OBALA
KOPER
Največje mesto na obali in hkrati
najpomembnejše pristanišče. Staro mestno
jedro leži na nekdanjem otoku.
ANKARAN
Obalni kopališki in turistični kraj.
V bližini VALDOLTRA (ortopedska bolnišnica) in
DEBELI RTIČ (Mladinsko letovišče in letovišče
Rdečega križa Slovenije).
SLOVENSKA OBALA
SLOVENSKA OBALA
SLOVENSKA OBALA
Cesta od Kopra proti Izoli poteka neposredno ob
obali, pod visokimi klifnimi stenami.
Pred zožitvijo je ŽUSTERNA – stanovanjska četrt
in hotelski kompleks.
ŽUSTERNA
SLOVENSKA OBALA
Nadaljevanje vožnje. Stara obalna cesta v IZOLO.
Obvoznica pa do razgledne točke BELVEDERE (60
m.n.v.) – restavracija, motel, avtokamp.
Lep razgled na Izolo, Tržaški zaliv in mogočni
strunjanski klif – najvišja flišna stena ob jadranski
obali – 80 m visoka stena.
Staro mestno jezero zgrajeno na otoku. Bogata
ribiška tradicija.
SIMONOV ZALIV – v rimskem obdobju je bilo tu
pristanišče Haliaetum
Strunjanski klifi
IZOLA
IZOLA
IZOLA
IZOLA
SLOVENSKA OBALA
Od Belvedera navzdol proti Portorožu je eden od
najlepših obcestnih pinijevih drevoredov v Sloveniji,
Takoj zatem pa odcep za STRUNJAN. Hotel z zdraviliščem
– naravni zdravilni sredstvi sta morska voda in klima.
V laguni so opuščene manjše soline, gojišča školjk.
Območje lagune, strunjanskega klifa in zaledja je
vključeno v KRAJINSKI PARK STRUNJAN.
HOTEL SALINERA
Iz Strunjana vodi obalna cesta do FIESO (dve sladkovodni
jezerci – nastali z izkopom gline za opekarno)
STRUNJAN
STRUNJAN
SLOVENSKA OBALA
Glavna cesta za Strunjanom pelje do Portoroža –
čudovit pogled na Portoroški zaliv.
PORTOROŽ – najpomembnejši slovenski
kopališki in zdraviliški kraj.
Iz Portoroža mimo Bernardina in čez Beli Križ
pridemo do PIRANA – mesto je v celoti
zavarovano kot kulturnozgodovinski spomenik
(pomorski muzej in akvarij).
PORTOROŽ
PORTOROŽ
PORTOROŽ
PORTOROŽ
PORTOROŽ
PORTOROŽ
PORTOROŽ
PORTOROŽ
PORTOROŽ
PIRAN
PIRAN
SLOVENSKA OBALA
Sprehod ob obali iz Portoroža do LUCIJE –
praktično spojena s Portorožem (stanovanjski
bloki). Tu je tudi ena od najpomembnejših marin
v severnem Jadranu.
Dober km naprej pa se že začnejo Sečoveljske
soline.
SEČA
SEČOVLJE
SEČOVELJSKE SOLINE (Krajinski park)
SLOVENSKA OBALA
SLOVENSKA OBALA
HRVAŠKA OBALA
• Velika modrina jadranskega morja in obale, ki skupaj z
otoki meri 7.868 km (samo Hrvaški pripada 74 %
oziroma 5.835 km), je resnično utelešenje najboljših
delov Sredozemlja. Za tiste bolj natančne, pa naslednja
dejstva: bistrina na kopnem sega celo do 56 m,
medtem ko ob obali sega do 5 m. Globina morja na
severu znaša okrog 50 m, medtem ko je pri Palagruži
morje globoko do 250 m. Pri najbolj oddaljenem otoku
Jabuki se globina spusti do 1300 m. Povprečne
temperature morja poleti znašajo od 22 do 27 stopinj
Celzija, medtem ko je najnižja zimska temperatura 7
stopinj, spomladi pa prijetnih 18 stopinj Celzija.
MEJNI PREHODI S HRVAŠKO
Predstavitev Jadran
HRVAŠKA JADRANSKA OBALA
• Spada med najbolj razčlenjene obale na svetu
(1244 otokov, otočkov in čeri)
• Dolžina obale je 5.835 km (4058 km od tega
pripada otokom)
• Največji otoki (Krk, Cres, Brač, Hvar, Pag, Korčula
…)
• Najdaljši otok je Hvar
• Otok z največjo nadmorsko višino je Brač (Vidova
Gora 780 m)
• Najdaljšo obalo ima otok Pag (270 km)
HRVAŠKA
• UPRAVNA RAZDELITEV: 20 administrativnih enot
(županije) + glavno mesto Zagreb (poseben
status)
• 429 občin
• 4,5 mio prebivalcev
• Hrvati (89,6%), Srbi (4,54%), Bošnjaki (0,47),
Italijani (0, 44) …, Slovenci (0,30% - 13.173)
• SABOR
• PREDSEDNIK DRŽAVE: Ivo Josipović
• PREDSEDNIK VLADE: Zoran Milanović
Predstavitev Jadran
Predstavitev Jadran
Razdalje do glavnih destinacij
Razdalje v kilometrih
DO
PORTOROŽ
UMAG
POREČ
LOŠINJ
KRK
BIOGRAD NA MORU
SPLIT
PLOČE
NEUM
DUBROVNIK
KORČULA
HERCEGNOVI
TIVAT
BUDVA
SUTOMORE
ULCINJ
DRAČ
OHRID
RIMINI

IZ

MB
247 km
259 km
288 km
359 km
283 km
405 km
507 km
608 km
635 km
706 km
656 km
750 km
802 km
823 km
851 km
899 km
1021 km
1086 km
617 km

LJ
120 km
132 km
161 km
230 km
170 km
348 km
450 km
551 km
577 km
649 km
555 km
692 km
744 km
766 km
794 km
842 km
975 km
1107 km
490 km
Potovanje iz Maribora
do
PORTOROŽ
UMAG
POREČ
LOŠINJ
KRK
BIOGRAD NA MORU
SPLIT
PLOČE
NEUM
DUBROVNIK
KORČULA
HERCEG NOVI
TIVAT
BUDVA
SUTOMORE
ULCINJ
DRAČ
OHRID
RIMINI

Potovanje IZ MB
km
247 km
259 km
288 km
359 km
283 km
405 km
507 km
608 km
635 km
706 km
656 km
750 km
802 km
823 km
851 km
899 km
1032 km
1086 km
617 km

čas potovanja
cca 2h 55 min
cca 3h 10 min
cca 3h 24 min
cca 5h 15 min
cca 3h 32min
cca 4h 25 min
cca 5h 21min
cca 6h 21min
cca 6h 50min
cca 8h 12min
cca 8h 31min
cca 8h 58min
cca 9h 46 min
cca 10h 14 min
cca 10h 40 min
cca 11h 32 min
cca 13h 03min
cca 12h 42min
cca 6h 32 min
Potovanje iz Ljubljane
do
PORTOROŽ
UMAG
POREČ
LOŠINJ
KRK
BIOGRAD NA MORU
SPLIT
PLOČE
NEUM
DUBROVNIK
KORČULA
HERCEG NOVI
TIVAT
BUDVA
SUTOMORE
ULCINJ
DRAČ
OHRID
RIMINI

Potovanje iz LJ
km
120 km
132 km
161 km
230 km
170 km
348 km
450 km
551 km
577 km
649 km
555 km
692 km
744 km
766 km
794 km
842 km
975 km
1107 km
490 km

čas potovanja
cca1h 40 min
cca 1h 52 min
cca 2h 09 min
cca 4h 50 min
cca 2h 55min
cca 4h 53 min
cca 5h 49min
cca 6h 49 min
cca 7h 18 min
cca 9h 40min
cca 8h 59min
cca 9h 25min
cca 10h 14 min
cca 10h 42 min
cca 11h 07min
cca 11h 59min
cca 13h 31min
cca 12h 59min
cca 5h 17min
Predstavitev Jadran
Avtocesta A1 Zagreb – Split
Izvoz
Zagreb - Lučko
Bosiljevo II
Brinje
Žuta Lokva,
Otočac
Preušić
Gospić
Maslenica
Posedarje
Zadar I
Zadar II
Benkovac
Pirovac
Skradin
Vrpolje
Prgomet
Dugopolje

Avtocesta A1 Zagreb - Split
Za destinacijo
Zagreb, Bregana, Lipovac, Goričan, Macelj, Rijeka
Rijeka, Pula
Velebit
Senj, Rijeka, Krk, Cres, Lošinj, Rab, Pag
NP Plitvička Jezera, NP Sjeverni Velebit, Park prirode
Velebit
Velebit
Karlobag
Starigrad, NP Paklenica
Pag
Zadar, Nin, Vir, Silba
Zadar, Ugljan, Pašman, Žut, Dugi otok, Sukošan, Zemunik
Biograd, Kornati, Filip i Jakov, Pakoštane
Murter, Vodice, Jezera, Np Kornati
NP Krka
Primošten, Perković
Kaštela, Trogir
Split, Dubrovnik
Primer stroškov cestnin
Relacija
Gruškovje - Zagreb
Obrežje - Zagreb
Zagreb - Split
Zagreb - Zadar I
Zagreb - Ploče
Zagreb - Rijeka

Umag - Pula
Poreč - Rovinj

Avtocesta
A2 - Macelj - Zagreb
A3 - Bregana - Zagreb
A1 - Zagreb - Split
A1 - Zagreb - Split
A1 - Zagreb - Split
A10 Granica BIH - Ploče
A1 - Zagreb - Split
A6 Z- agreb - Rijeka
A9 - Umag - Pula
A9 - Umag - Pula

Uvoz
Trakošćan
Bregana
Zagreb - Lučko
Zagreb - Lučko

Izvoz
Zaprešić
Jankomir
Dugopolje
Zadar I

Strošek Cestnin
48,00kn
6,00kn
181,00 kn
121,00 kn

v Eur
6,36 €
0,80 €
23,99 €
16,04 €

Zagreb - Lučko

Karamatići

228,00 kn

30,22 €

Zagreb - Lučko
Bosiljevo
Umag
Baderina

Bosiljevo II
Rijeka (KUN)
Pula
Kanfanar

31,00kn
38,00kn
41,00 kn
9,00 kn

4,11 €
5,04 €
5,43 €
1,19 €
HRVAŠKA – NACIONALNI PARKI
•
•
•
•
•
•
•
•

NP BRIJONI
NP SEVERNI VELEBIT
NP PAKLENICA
NP KORNATI
NP KRKA
NP MLJET
NP PLITVIČKA JEZERA
NP RISNJAK
HRVAŠKI NACIONALNI PARKI
NP BRIONI
Brioni so skupina dveh večjih in dvanajstih manjših otočkov ob
jugozahodni obali Istre v neposredni bližini mesta Pulj. Njihova
površina znaša le sedem kvadratnih kilometrov, ker pa je zaščiteno tudi
okoliško morje znaša celotna površina narodnega parka 34 km².
Brionsko otočje je poznano po svoji razčlenjeni obali in ohranjeni
sredozemski vegetaciji, deloma oblikovani kot pejsažni park. Otočje
slovi po bogati kulturni dediščini iz rimskega in bizantinskega obdobja,
zaradi svoje izjemne lepote pa so Brioni že več kot sto let priljubljeno
letovišče svetovnih državnikov in aristokracije. Otoki niso stalno
naseljeni, je pa zaradi številnih turističnih obiskov z izletniškimi
ladjicami preko leta na njih vedno živahno. Veliki Brion ponuja tudi
možnost namestitve v treh manjših hotelih, ki gostom zagotavljajo mir
v čudoviti naravi nedaleč od turistične gneče bližnjega Pulja. Na otoku
se nahaja tudi najstarejše golf igrišče na Hrvaškem. Kljub velikemu
številu turističnih obiskov je narava še vedno ohranjena, o čemer
pričajo številne ptice selivke, ki na otok priletijo v času zime.
BRIONI
BRIONI
NP KORNATI
Kornati so skupina 140 nenaseljenih otokov, otočkov in čeri,
ki se razprostirajo na okoli 70 km². Otočje je poznano po
bizarnih oblikah sten in precej visokih skalah. Zdi se, da je
otokov še več saj stari rek pravi: »Kolikor dni je v letu, toliko je
kornatskih otokov«. Največji del Parka predstavlja glavni otok
Kornat po katerem je cela otočna skupina tudi dobila ime.
Zaradi nevarnosti plovbe, saj gre za labirint sten in morja,
Kornate krasijo številni stari svetilniki, ki so danes prilagojeni
potrebam »robinzonskega« turizma, med njimi pa sta najbolj
znana Blitvenica in Sestrice.
Največji ljubitelji Kornatov so vsekakor navtiki, ki jim Kornati
ponujajo tisto, česar si najbolj želijo: sončni labirint morja in
otokov ter mir v nedotaknjeni naravi.
KORNATI
NP KRKA
Narodni park Krka zajema največji del toka reke Krke in poleg
naravnih lepot ponuja tudi številne kulturno-zgodovinske spomenike.
Med njimi je treba omeniti frančiškanski samostan na otočku Visovcu,
ki se kot pejsažni dragulj vzdiguje nad jezerom reke Krke. V sklopu
samostana se nahaja galerija slik, obiskovalcem pa je na voljo tudi
ogled same cerkvice katere začetki segajo v 14. stoletje. Sredi kanjona
v obvodnem delu toka reke stoji pravoslavni samostan Krka kot tudi več
starih graščin. Obiskovalce pritegnejo tudi številni stari mlini
preurejeni v male etnografske muzeje, kjer si lahko ogledajo starinski
način mletja žita. Slednje jim bodo v tradicionalnih nošah uprizorili
interpreti zgodovine, kar najbolj navduši otroke, pogoste obiskovalce
Parka. Glavna atrakcija Narodnega parka reka Krka s sedmimi slapovi
- med katerimi je najbolj znan Roški slap; Skradinski buk pa je največji
in najbolj poznan.
NP KRKA
NP MLJET
Narodni park Mljet na istoimenskemu otoku predstavlja
najpomembnejše zaščiteno področje na jugu Dalmacije. Park
zajema zahodi del otoka Mljeta, ki je po mnenju mnogih
eden najlepših jadranskih otokov. Park je prekrit z bujno in
raznovrstno sredozemsko vegetacijo. Značilen del parka
predstavljata tudi dva globoka zaliva, ki jima zaradi zelo ozke
povezave z odprtim morjem rečejo jezera – Veliko in Malo
jezero. Mljet slovi tudi po bogati kulturni dediščini v okviru
katere izstopa kompleks benediktinskega samostana, ki je bil
ustanovljen v 12. stoletju. Samostan stoji na malem otočku
sredi Velikega jezera, obkroža pa ga sredozemski park. V
samostanu so bile tekom stoletij napisane številne kronike,
razprave in književna dela. V sklopu bivšega samostana se
nahaja tudi zanimiva cerkvica sv. Marije.
NP MLJET
NP MLJET
NP MLJET
NP PAKLENICA
Narodni park Paklenica, ki zajema najbolj atraktivne dele južnega
Velebita in se razteza na 96 km², predstavlja največji naravni biser v
zadrskem področju. Glavno atrakcijo Parka predstavljata dve impresivni
soteski Velike in Male Paklenice, ki se vsekani v goro raztezata od
morja do najvišjih vrhov Velebita. Park, ki je poln nenavadnih kraških
fenomenov in jam, ima zaradi velikih razlik v klimi ohranjeno tudi
bogato floro in favno. Kljub njeni divjini je Paklenica zaradi bližine
Jadranske turistične ceste in avtoceste lahko dostopna. Privlačne in
zastrašujoče vizure Velebita, ki se vzdiguje nad letoviščem StarigradPaklenica, predstavljajo glavni razlog prihoda večine obiskovalcev,
ljubiteljev pustolovščin. Gibanje po Parku olajšajo številni smerokazi v
različnih tujih jezikih. Skozi divjo sotesko Velike Paklenice, kjer so nekoč
gorjanske žene na hrbtih iz primorja prinašale sol, iz rodovitne
notranjosti Like pa žito, se danes razteza prijetna sprehajalna steza.
NP PAKLENICA
NP PAKLENICA
NP PAKLENICA
NP PAKLENICA
NP PLITVICE
Gre za najbolj poznan hrvaški narodni park in edino naravno lokaliteto,
izmed sedmih zaščitenih hrvaških lokalitet, na Seznamu svetovne dediščine
UNESCO-a. Glavno atrakcijo tega veličastnega dela narave predstavlja 16
manjših jezer, ki so med seboj povezani s slapovi, ki nastajajo z nalaganjem
sadre, posebne vrste apnene kamnine. Narodni park zajema tudi del, kjer se
nahaja zivir reke Korane, na področju obkroženem z gostim gozdom bukve,
jelke in smreke. Krasijo ga različne jame, izviri, cvetoče livade, izmed številnih
živalskih vrst pa je treba izpostaviti rjavega medveda. Park je povezan s
»panoramskimi vlaki« in neslišnimi električnimi ladjami, kar prispeva k
popularnosti Parka. Narodni park lahko obiščete v vseh letnih časih, saj je
težko reči kdaj je najlepši. Morda spomladi, ko na travnikih zacvetijo rože in
ozelenijo gozdovi, morda jeseni, ko se v jezerih orišejo raznolike jesenske
barve ali v času zimske tišine, ko v zasneženi pokrajini zamrznejo slapovi.

Jezera povezujejo steze in poti kar obiskovalcem omogoča dostop do številnih
slapov in obalah jezer, katerih intenzivna zelena barva privablja poglede
radovednih turistov
NP PLITVICE
NP RISNJAK
Gre za najbolj gozdnati gorski masiv v Gorskem Kotaru, ki je ime dobil
po risu, svojemu najbolj popularnemu prebivalcu. Površina narodnega
parka znaša 64 km², ker se Park razteza na prehodu iz Alp v Dinaride
ter Sredozemlja v Panonijo, pa so na relativno majhnem področju
zastopane skorajda vse vrste gozdov tega področja, kot tudi številne
rastlinske in živalske vrste. Ljubitelji narave obiskujejo Risnjak
predvsem zaradi naravnih lepot, gozdov, vode in krasa. Med njimi je
največ planincev, ki jih najbolj mami področje okoli najvišjega vrha
masiva. Vrh Risnjaka je atraktiven v vseh letnih časih. Pozimi, ko ga
prekrije sneg, spomladi, ko se travniki pretvorijo v cvetlične vrtove,
poleti, ko tam lahko najdete zavetišče pred poletno vročino in jeseni,
ko se gozdovi odenejo v mavrične jesenske barve. Narodni park je
bogat z živalskim svetom in poleg »zaščitniku« risu je slednji dom tudi
rjavemu medvedu, kunam in polhom. Risnjak slovi po veličastnih
razglednih točkah s katerih se razteza pogled proti otokom
Kvarnerskega zaliva in goram sosednje Sloveniji vse do Alp.
NP RISNJAK
NP SEVERNI VELEBIT
Zaradi edinstvene pokrajine in bogatega rastlinskega ter živalskega sveta predstavlja
področje Narodnega parka Severnega Velebita najbolj dragocen predel Velebita. Park
se razteza na 109 kvadratnih kilometrov na področju skrajnega severnega dela gorovja.
Vključuje vrsto izjemnih naravnih atrakcij, kot so kraška fenomena Hajdučki in Rožanski
kukovi, botanični vrt in globoka Lukina jama. Ti fenomeni so tudi razlog, da izmed vseh
hrvaških gor za hrvaške planince prav to gorovje predstavlja največji dragulj. Rožanski
in Hajdučki kukovi, nepregledna množica skalnatih vrhov različnih bizarnih oblik
(kukov) visokih tudi do 200 metrov, se nahajata v samem srcu narodnega parka. Gre za
stroge naravne rezervate, to je najbolj strogo obliko zaščite na področju zaščite okolja
na Hrvaškem. Sredi Hajdučkih kukov na 1.475 metrov nadmorske višine stoji Lukina
jama. Njeno dno se nahaja na samo 83 metrih nadmorske višine in je po globini (1.392
m) osma na svetu. Kljub gorski skalnati divjini je bila v tridesetih letih 20. stoletja skozi
Rožanske kukove zgrajena Premužićeva steza. Ime je dobila po inženirju Anti
Premužiću, zaljubljencu v Velebit, ki jo je tudi zgradil. Gre za najlepšo pešpot na
Hrvaškem, ki tudi obiskovalcem z manjšo kondicijo omogoča varno gibanje po
robovih velikanskih sten in strmih prepadov. Od tam se raztezajo čudoviti razgledi
proti morju in kvarnerskim otokom.
NP SEVERNI VELEBIT
NARAVNI PARKI HR
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.

BIOKOVO
KOPAČKI RIT
LASTOVSKO OTOČJE
LONSKO POLJE
MEDVEDNICA
PAPUK
TELAŠČICA
UČKA
VELEBIT
VRANSKO JEZERO
ŽUMBERAK
NARAVNI PARKI HR
NARAVNI PARK BIOKOVO
Gre za največji naravni »okras« srednjedalmatinske obale in
njen edini naravni park. Park slovi po več kot 1.500 metrov
visokih vrhovih in strmih pečinah, ki se le nekaj kilometrov od
obale vzdigujejo v višine kot malo kje na svetu. V času poletne
vročine predstavljajo surove gorske skale Biokova za bližnje
obalno področje svežino, ljubiteljem narave pa ponujajo vrsto
naravnih atrakcij. Poleg osvežitve in čiste narave ponuja
Biokovo svojim obiskovalcem tudi sprehajalne in kolesarske
steze, počivališča in zanimive ostanke iz preteklosti, kjer so se
nekoč po težko prehodnih gorah potepali številni živinorejci.
Danes je od obale Makarske riviere kot tudi notranjosti
Dalmatinske zagore do Naravnega parka, vključujoč njegovega
najvišjega vrha, 1.758 metrov visokega Svetega Jurija, speljana
cesta.
NARAVNI PARK BIOKOVO
NARAVNI PARK KOPAČKI RIT
Gre za razkošje vodnega in gozdnega zelenila v Slavoniji in njen največji
naravni biser. Park zajema močvirno področje okoli ustja Drave in Donave pri
Osijeku, razprostira pa se na 238 hektarjev. Zaradi nedostopnosti in pogostih
poplav je področje Parka že od davnih časov nespremenjeno. Kopački rit se
uvršča v eno izmed največjih naravnih močvirnih področij v Evropi in je
uvrščeno v Ramsarski seznam svetovno pomembnih močvirij, predlagana pa
je tudi njegova uvrstitev na Seznam svetovne naravne dediščine UNESCO-a.
Zaščitni znak Kopačkega rita predstavljajo velika krdela jelenov, čeprav je to
področje zavetišče tudi velikim krdelom divjih prašičev. Kopački rit je habitat
tudi drugim sesalcem, najbolj pa prevladujejo ptice, približno 300 različnih
vrst. Med njimi so najpomembnejše tiste zaščitene, orel belorepec in črna
štorklja. Do Parka se iz bližnjega največjega slavonskega mesta Osijeka lahko
prispe z avtomobilom, pot pa bo spremljal razgled na panonsko pokrajino
močvirja, gozdov in poplavljenih polj. Izletniške ladjice s katerimi se lahko
približate plitvim močvirnim rokavom predstavljajo najboljši način za
spoznavanje in ogled Parka. V lepotah Parka lahko uživajo tudi turisti, ki
plujejo na velikih rečnih križarkah po Donavi, ki predstavlja vzhodno mejo
tega veličastnega naravnega parka.
NARAVNI PARK KOPAČKI RIT
NARAVNI PARK LASTOVSKO OTOČJE
Gre za otočje z izjemno razvejano obalo, veliko zelenila in edinstveno
folklorno dediščino. Eden od razlogov za ohranjenost in posebni
občutek miru in tišine je oddaljenost otočja, do katerega se s kopnega
pluje več kot 4 ure. V vodah Lastovskega arhipelaga bodo na svoj račun
prišli prefinjeni morjeplovci in ljubitelji čiste narave, saj oddaljeno
otočje obiskujejo le izkušeni navtiki. Lastovo je enako atraktivno, če se
mu približamo s severne strani do luke Pasadur, prek odprtega morja
južnega Jadrana do čarobne Skrivene luke ali če enostavno vplujemo v
eno izmed romantičnih uvalic, ki krasijo vse strani tega čudovitega
otoka. Najbolj izkušeni morjeplovci, ki priplujejo do lastovskih vod ne
bodo izpustili priložnosti obiska enemu izmed znanih lastovskih
svetilnikov, kot je to Glavat, ki stoji na majhnem otočku Sušcu
izgubljenem daleč na odprti morski gladini vzhodno od glavnega otoka
Lastova. Danes so svetilniki prilagojeni turističnim namenom, kjer
lahko svoje počitnice preživijo gostje željni resnične romantike.
NARAVNI PARK LASTOVSKO OTOČJE
NARAVNI PARK LASTOVSKO OTOČJE
NARAVNI PARK LONJSKO POLJE
Naravni park Lonjsko polje, ki leži v dolini Save vzhodno od Zagreba,
predstavlja največji naravni park v osrednji Hrvaški. Njegova površina
znaša 506 km² in je eno izmed najbolj ohranjenih evropskih močvirij, ki
je zaščiteno z Ramsarsko konvencijo kot močvirje svetovnega pomena.
Park obiskovalcem ponuja občutek tišine in romantičnega miru
velikega močvirnega prostranstva. Gozdovi hrasta obdajajo mirne
vode, ki jo prikrivajo lokvanji. Največje bogastvo Lonjskega polja
predstavljajo ptice iz 250 različnih vrst. Veliko je malih ptic in različnih
vrst rac, med njegovimi najbolj poznanimi stanovalci pa so štorklje, ki
rade gnezdijo na strehah slikovitih starih kmečkih hišk. Ena izmed vasic,
vas Čigoć, je bila leta 1994 proglašena za prvo evropsko vas štorkelj.
Vode Lonskega polja privabljajo tudi ostale živali, kot so kače, med
katerimi je na tem področju manj nevarnih strupenjač kot na jugu
Hrvaške.
NARAVNI PARK LONJSKO POLJE
NARAVNI PARK MEDVEDNICA
Gorski masiv Medvednica, ki ga prekriva gost gozd bukve, hrasta,
kostanja in jelke, sodi med najbolj priljubljeno izletno točko
Zagrebčanov in njegovih gostov. Medvednico prepredajo številne
sprehajalne steze od katerih so tiste manj zahtevne opremljene s
klopmi in informativnimi tabelami, medtem ko so druge težje in bolj
primerne za izkušene planince. Tisti bolj »lene narave« pa se iz mesta
do najvišjega vrha gore lahko popeljejo z žičnico. Eno najbolj
priljubljenih oglednih točk na Medvednici predstavlja srednjeveški grad
Medvedgrad, ki stoji na vzvišenem predelu sredi gostega gozda in je le
pol ure hoje oddaljen od zadnjih mestnih hiš. Medvednica v sebi skriva
tudi druge naravne atrakcije kot so jame, soteske, slapovi, stari rudniki
in slikovite cerkvice. Obiskovalcem je najbolj priljubljen sam vrh gore,
Sljeme, kateremu dominira tv oddajnik. Na vrhu se nahajajo številne
planinske koče kjer se izletniki lahko spočijejo in uživajo v popularnih
»sljemenskih« specialitetah, kot je fižol s klobaso ali sirovi in jabolčni
zavitki.
NARAVNI PARK MEDVEDNICA
NARAVNI PARK PAPUK
Pozornost obiskovalcev naravnega parka Papuk najbolj pritegne brezkončno
gozdno prostranstvo bukve, hrasta, jelke in ostalega drevja. Impozantna
drevesa krasijo tudi podnožje Papuka, zlasti mestni parki Slatine, Orahovice
ali Našic. Med najlepši del Papuka sodi park-gozd Jankovac, ena najbolj
priljubljenih slavonskih izletniških točk. Gre za čarobno dolino, visoko v hribih,
ki jo krasi nekaj bistrih potokov, okoli katerih se raztezajo cvetlični travniki in
gost bukov gozd ter njegov najlepši okras Jankovački slap. Na Jankovcu se
nahaja tudi istoimenska planinska koča, za številne hrvaške planince ena
najlepših in najbolj prijetnih koč v hrvaških gorah. Ne glede na lepoto gozdov
naravnega parka in njegove bistre potoke ter slapove je tisto po čemer je
Papuk na Hrvaškem edinstven njegova geologija. Tukaj se lahko najde vse
zvrsti kamnin, od davnega geološkega obdobja paleozoika pa vse do
najmlajšega kvartarja. Papuk je prav tako edina hrvaška gora, ki je bogata z
nenavadnimi vulkanskimi kamninami, zato je pri slikovitem mestecu Voćina,
poznanem po nenavadnih slojih, ustanovljen prvi hrvaški geološki park
Rupnica. Zaradi izjemno bogate geologije je Papuk tudi edini hrvaški
predstavnik na seznamu evropskih geoparkov.
NARAVNI PARK PAPUK
NARAVNI PARK TELAŠČICA
Globoki zaliv Telašćica sodi med enega najbolj
priljubljenih skrivališč navtikov na Jadranu, saj jim
ponuja varno zavetišče tudi pred najmočnejšim
neurjem. Skalnata obala zaliva je v notranjosti
nizka, medtem ko se z zunanje strani spremeni v
impozantne klife, ki se na nekaterih mestih
vzdigujejo tudi do 180 metrov. Med zalivom in
strmimi klifi stoji posebni dragulj – malo in zelo
slano jezero Mir. Do Telaščiće se lahko pride tudi po
kopnem, deloma po cesti in deloma prek peščenih
stez, ki vodijo skozi slikovito sredozemsko pokrajino.
NARAVNI PARK TELAŠČICA
NARAVNI PARK TELAŠČICA
NARAVNI PARK UČKA
Med glavnimi atrakcijami Učke sodijo edinstvene apneniške reliefne
oblike, ki jih najdemo v predelu Vran in na samem vrhu Učke.
Slednjega krasi stolp, na katerem se že tradicionalno fotografirajo
planinci. Z vrha Učke se razteza nepozaben pogled na bližnje otoke in
Opatijsko riviero, ki se za svoje sveže večere lahko zahvali zatišju
bujnega gozda Učke. Vrhovi Učke so pogosto obsijani s soncem tudi
takrat, ko se pod njenimi pobočji spusti megla, kar ustvari posebno
vzdušje. Na Učki lahko sprehajalci in planinci uživajo v sprehodih po
atraktivnih stezah, ki se raztezajo skozi sveže gozdne predele ali po
vetrovnem hrbtu same gore. Tam lahko naletijo na številne druge
atrakcije kot so številne jame in kapelice, ki lahko služijo kot zavetišče
pred slabim vremenom. Najbolj hrabri obiskovalci zaradi zelo
ugodnega zračnega toka, vrhove Učke uporabljajo kot izhodiščno
točko za polete z zmaji.
NARAVNI PARK UČKA
NARAVNI PARK UČKA
NARAVNI PARK VELEBIT
Velebit je največje in z naravnimi znamenitostmi najbogatejše
hrvaško gorovje. Gre za območje, ki je zaščiteno kot naravni
park in je z 2.000 kvadratnimi kilometri površine največje
zaščiteno območje na Hrvaškem. Znotraj naravnega parka se
nahaja niz manjših zaščitenih področij vključujoč dva
narodna parka: Severni Velebit na področju regije Lika–
Karlovec in Paklenica v Dalmaciji. Velebit odlikujejo tudi
druge naravne atrakcije, zato je celotno približno 150
kilometrov dolgo gorovje zaščiteno tudi kot Svetovni rezervat
biosfere UNESCO-a, zaenkrat edini takšen na Hrvaškem.
Velebit sodi med najbolj znano hrvaško gorovje tudi zaradi
bogastva rastlinskega in živalskega sveta po skupnem številu
vrst in številu endemskih vrst.
NARAVNI PARK VELEBIT
NARAVNI PARK VRANSKO JEZERO
Naravni park Vransko jezero je idealen za obiskovalce, ki
imajo radi manj naporne oblike preživljanja prostega časa
v naravi. Njegova glavna naravna atrakcija je največje
hrvaško jezero, ki leži blizu morja. Park je habitat
velikemu številu ptic, zlasti različnim vrstam divjih rac in
čapelj. Zato je idealen za opazovanje ptic, ki se jih lahko
opazuje iz več različnih opazovalnic. Jezero ima brakično
vodo, zato so v njej zastopane tako sladkovodne kot tudi
morske ribe, kar predstavlja raj za številne ribiče.
Vransko jezero si lahko obiskovalci ogledajo po vodni poti
kot tudi s kopnega preko nedostopne ali težko dostopne
močvirne pokrajine.
NARAVNI PARK VRANSKO JEZERO
NARAVNI PARK VRANSKO JEZERO
NARAVNI PARK ŽUMBERAK
Zahodno od Zagreba leži Naravni park Žumberak – Samoborsko
gorovje. Odlikujejo ga kraški fenomeni netipični za območje okoli
Panonske nižine, globoki kanjoni, bistre rečice s številnimi slapovi in
prostorni cvetlični travniki. Prebivalci Žumberka in višjih gorskih
predelov živijo v slikovitih vasicah na strmih hribčkih. Večinoma gre za
potomce znanih hrvaških čuvajev morja, Uskokov iz mesta Senja z
obale Kvarnerja. Ker je del prebivalcev grškokatoliške vere, številne
slikovite cerkvice krasijo žumberške vasice kot tudi najvišji vrh
Žumberške gore, 1.102 metrov visoko Sveto Gero. Ponekod se
rimskokatoliška in grškokatoliška cerkev nahajata ena ob drugi, kot je
to v vasici Dojutrovica. Podnožje Žumberka – Samoborskega gorovja
deluje umirjeno, zlasti njegovo vinorodno področje Plešivice in je pravo
nasprotje bolj divjemu gorskemu predelu. Za Samoborsko gorovje so
značilni tudi trsi trte, ki sovpadajo s podeželjem in številni gradovi na
okoliških hribih, kot je stari Samobor.
NARAVNI PARK ŽUMBERAK
NOČITVE SLOVENSKIH TURISTOV PO REGIJAH

•
•
•
•
•
•

ISTRA (42%)
KVARNER (27%)
ZADAR (15%)
SPLIT (7%)
ŠIBENIK (5%)
DUBROVNIK (4%)
HRVAŠKA – TRAJEKTNE POVEZAVE
• Mednarodne trajektne linije
Zadar–Ancona, Split–Ancona, Split–Stari Grad–
Pescara, Ancona–Split–Pescara in Reka–Split–
Stari Grad (Hvar)–Korčula–Sobra (Mljet)–
Dubrovnik– Bari
Dubrovnik–Bari (neposredno): Vis–Ancona, Stari
Grad–Ancona
Med Hrvaško in Italijo obratujejo tudi hitre
ladijske linije poleg trajektnih.
HRVAŠKA – TRAJEKTNE LINIJE
• Trajektne linije na obali
Reka–Split–Stari Grad/Hvar–Korčula– Dubrovnik
Lokalne trajektne linije s kopnim povezujejo naslednje
otoke: Cres, Lošinj, Rab, Pag, Ugljan, Pašman, Olib,
Silba, Premuda, Ist, Molat, Sestrunj, Rivanj, Žirje,
Kaprije, Zverinac, Rava Zlarin, Dugi otok, Iž, Šolta, Brač,
Hvar, Vis, polotok Pelješac, Korčula Lastovo in Mljet,
Šipan.
• Lokalne ladijske in hitre linije povezujejo druge
naseljene otoke, na katerih ne obstaja avtomobilski
promet.
HRVAŠKA – POVEZAVE Z OTOKI
• Hitre linije (povezave s kopnim ali med otoki)
Reško okrožje – Lošinj, Susak, Unije, Cres, Ilovik, Pag,
Rab
Zadrsko okrožje – Ist, Molat, Dugi otok, Zverinac,
Sestrunj, Rivanj, Olib, Silba, Premuda
Splitsko okrožje – Brač, Hvar, Šolta, Lastovo, Korčula,
Vis, Biševo
Dubrovniško okrožje – Mljet, Šipan, Korčula, Lastovo
Šibeniško okrožje – Žirje, Kaprije
Sezonska linija: Pulj–Unije–Mali Lošinj–Ilovik–Zadar.
HRVAŠKA - ladijske povezave
• Ladijske linije (povezave s kopnim ali med
otoki)
Reško okrožje – Lošinj, Srakane, Unije, Ilovik,
Susak
Zadrsko okrožje – Dugi otok, Iž, Rava, Vrgada
Šibeniško okrožje – Prvić, Zlarin
Splitsko okrožje – Drvenik Veli i Mali, Čiovo,
Biševo
Dubrovniško okrožje – Šipan, Lopud, Koločep
HRVAŠKA
• Jadrolinija
Glavni hrvaški potniški ladijski prevoznik ima največje
število rednih, mednarodnih in domačih trajektnih, ladijskih
ter hitrih linij. Glavni urad je v Reki.

Carinske izpostave za vstop tujih ladij
Stalne: Umag, Poreč, Rovinj, Pula, Raša/Bršica, Reka, Mali
Lošinj, Zadar, Šibenik, Split, Ploče, Korčula, Vela Luka, Ubli in
Dubrovnik.
Sezonske (v času poletne sezone): ACI Marina Umag,
Novigrad, Sali, Božava, Primošten, Hvar, Stari Grad (Hvar),
Vis, Komiža in Cavtat.
HRVAŠKA - PREVOZNIKI
•
•
•
•
•

Dubrovnik G & V Line d.o.o.
Telefon +385(0)20 313 119
Fax +385(0)20 418 186
Web www.gv-line.hr E-mail gv-line@gv-line.hr

•
•
•
•
•
•

Rijeka Jadrolinija
Telefon +385(0)51 666 111
Telefon +385(0)51 211 444
Fax +385(0)51213 116
Web www.jadrolinija.hr E-mail passdept_h@jadrolinija.hr

•
•
•
•
•
•
•
•
•
•

Mali Lošinj Lošinjska plovidba - brodarstvo d.d.
iTelefon +385(0)20 711 156
Fax +385(0)20 711 157
Web www.korcula.net E-mail info@medplov.hr

Korčula Mediteranska plovidba d.d.
Telefon +385(0)20 711 156
Fax +385(0)20 711 157
Web www.korcula.net E-mail info@medplov.hr

•
•

Rab Rapska plovidba d.d.
Telefon +385(0)51 724 122
Fax +385(0)51 724 018
Web www.rapska-plovidba.hr

•
•
•
•
•

Split Split Tours
Telefon +385(0)21 338 310
Fax +385(0)21 352 447
Web www.splittours.hr E-mail booking@splittours.hr

E-mail rapska-plovidba@ri.tel.hr
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•

HRVAŠKA – najbolj pomembne trajektne
povezave
VALBISKA (otok Krk)- MERAG (otok Cres)
BRESTOVA (celina) – POROZINA (otok Cres)
STINICA (celina)- MIŠNJAK (otok Rab)
PRIZNA (celina)- ŽIGLJEN (otok Pag)
ZADAR (celina) – PREKO (otok Ugljan)
ZADAR (celina) – BRBINJ (Dugi otok)
SPLIT – STARIGRAD (otok Hvar)
DRVENIK – SUČURAJ (otok Hvar)
DRVENIK – DOMINČE (otok Korčula)
SPLIT – VIS (otok Vis)
SPLIT – SUPETAR (otok Brač)
SPLIT – ROGAČ (otok Šolta)
SPLIT – VELA LUKA (otok Korčula)
VELA LUKA (otok Korčula) – UBLI (otok Lastovo)
MAKARSKA – SUMARTIN (otok Brač)
PLOČE – TRPANJ (polotok Pelješac)
OREBIČ – DOMINČE (otok Korčula)
PRAPRATNO (Pelješac) – SOBRA (otok Mljet)

25 min
20 min
25 min
20 min
30 min
1 ura 20 min
2 uri
35 min
2 uri 15 min
2 uri 20 min
50 min
1 ura
3,5 ure
1 ura 45 min
1 ura
60 min
20 min
45 min
TRAJEKTI: Riječko okružje
Brestova – Porozina
Valbiska – Merag
Stinica – Mišnjak
Prizna - Žigljan
CRES - Valbiska (KRK) - Merag (CRES))
Valbiska (KRK) - Merag (CRES)
30.5. - 26.6. in 1.9. - 28.9.2014
Valbiska

Merag

0:01
0:30
5:45
6:30
7:15
8:30
9:15
10:00
10:45
11:30
12:15
13:00
13:45
14:30
15:15
16:00
16:45
17:30
18:15
19:00
19:45
20:30
22:00
22:30
27.6. - 31.8.2014
0:01
0:30
5:45
6:30
7:15
8:30
9:15
10:00
10:45
11:30
12:15
13:00
13:45
14:30
15:15
16:00
16:45
17:30
18:15
19:00
19:45
20:30
21:15
22:00
22:30
23:00

11.4. -29.5. in 29.9. - 31.12.
Valbiska
Merag
0:01
0:30
5:45
6:30
7:15
8:30
9:15
10:00
10:45
11:30
13:30
15:00
15:45
17:30
18:15
19:00
20:00
20:30
22:00
22:30
1.1. - 10.4.
7:15
6:30
9:15
8:30
10:45
10:00
13:30
12:30
15:45
15:00
18:15
17:30
20:00
19:00
22:30
22:00

Čas Potovanja cca 25 min
stroški
od 1.10.2013 30.5. - 28.9.2014
Avto
96,00kn
115,00kn
4 osebe
60,00 kn
72,00kn
skupaj
156kn
187kn
cca 20,50 €
cca 24,75 €
cena/osebo
otrok 3 - 12
infanti

15 kn/2€
7,5 kn/1€
gratis

18 kn/2,40€
9 kn/1,20€
gratis
CRES – Brestova – Porozina (CRES)
Brestova - Porozina (CRES)
1.1. - 29.5.2014 in 29.9. - 31.12.2014
Brestova
Porozina
6:30*
6:00*
7:30
7:00
9:30
9:00
11:30
11:00
13:30
13:00
16:30
16:00
18:30
18:00
19:30
19:00
30.5. - 26.6.2014 - 1.9. - 28.9.2014
6:45
6:00
8:15
7:30
9:45
9:00
11:15
10:30
12:45
12:00
14:15
13:30
15:45
15:00
17:15
16:30
18:45
18:00
20:00
19:30
21:00
20:30

27.6. - 31.8.2014
Brestova
Porozina
0:30
0:01
5:30
5:00
6:45
6:00
8:15
7:30
9:45
9:00
11:15
10:30
12:45
12:00
14:15
13:30
15:45
15:00
18:00
17:00
20:00
19:00
21:00
20:30
22:30
22:00

Čas Potovanja cca 25 min
stroški
od 1.10.2013 30.5. - 28.9.2014
Avto
96,00kn
115,00kn
4 osebe
60,00 kn
72,00kn
skupaj
156kn
187kn
cca 20,50 €
cca 24,75 €
cena/osebo
otrok 3 - 12
infanti

15 kn/2€
7,5 kn/1€
gratis

18 kn/2,40€
9 kn/1,20€
gratis
RAB – Stinica – Mišnjak (RAB)
Stinica - Mišnjak (RAB)
Odhodi iz Mišnjaka

Odhodi iz Stinice

JAN, FEB, MAR,

JAN, FEB, MAR,

APR, MAJ

JUN,SEP

APR, MAJ

JUN,SEP

JUL,AVG

5:45
6:45

5:45
6:45

5:00
5:45

4:00
5:00

6:15
7:15

6:15
7:15

5:30
6:15

4:30
5:30

7:45

7:45

6:45

5:45

8:15

8:15

7:15

6:15

8:45
10:30***
12:00**

8:45
10:30
12:00

7:45
8:45
10:30

6:30
7:30
8:30

9:15
11:00***
12:30**

9:15
11:00
12:30

8:15
9:15
11:00

7:00
8:00
9:15

13:00***
15:00**
16:00***
17:30**
19:30**
21:30
23:30

13:00
15:00
16:00
17:30
19:30
20:30
21:30
23:30

12:00
13:00
14:00
15:00
16:00
17:00
18:00
19:00
20:30 (sam sep)
21:30
23:30

9:30
10:00
10:30
11:00
12:00
13:00
14:00
15:00
16:00
17:00
18:00
18:30
19:30
20:30
21:30
22:30
23:30

14:00***
15:30**
16:30***
18:30**
20:30**
22:00
0:00

14:00
15:30
16:30
18:30
20:00
21:00
22:00
0:00

12:30
14:00 (Sep 13:30)
15:00 (Sep 14:30)
15:30
16:30
17:30
18:30
19:30
21:00 (Sep 20:30)
22:00
0:00

10:00
10:30
11:00
11:30
12:30
13:30
14:30
15:30
16:30
17:30
18:30
19:00
20:00
21:00
22:00
23:00
0:00

OKT, NOV, DEC

JUL,AVG OKT, NOV, DEC

Čas Potovanja cca 25 min
stroški
1. jan - 31.maj in 1.okt - 31.12 1 jun - 30. sep
Avto
85,00kn
98,00kn
4 osebe
60,00 kn
68,00kn
skupaj
145kn
166kn
cca 19,19 €
cca 21,97 €
cena/osebo
otrok 3 - 12
infanti

15 kn/2€
6kn/0,79€
gratis

17 kn/2,25€
7kn/0,93€
gratis
PAG – Prizna – Žigljen (PAG)
Prizna - Žigljen (PAG)
30.5. - 26.6. in 1.9. - 28.9.2014
Prizna
Žigljen
5:30
6:45
7:45
9:00
10:00
11:15
12:30
13:30
15:00
16:30
17:45
19:15
20:45
22:30
23:30 (od
26.6.)

6:00
7:15
8:15
9:30
10:30
12:00
13:00
14:00
15:30
17:00
18:30
20:00
21:30
23:00
-

27.6. - 31.8.2014
Prizna
Žigljen
0:30
0:01
4:30
04:00
5:30
5:00
6:30
6:00
7:30
07:00
8:30
08:00
9:30
09:00
10:30
10:00
11:30
11:00
12:30
12:00
13:30
13:00
14:30
14:00
15:30
15:00
16:30
16:00
17:30
17:00
18:30
18:00
19:30
19:00
20:30
20:00
21:30
21:00
22:30
22:00
23:30 ( do
30.08.)
23:00

11.4. - 29.5. in 29.9. - 31.12.2014
Prizna
Žigljen
5:30*
6:00*
7:00
7:30
8:00
8:30
9:30
10:00
11:00
11:30
12:15
12:45
13:15
13:45
15:00
15:30
16:30
17:00
18:00
18:30
19:30
20:00
21:00**
21:30**
22:00***
22:15***

* Ne vozi ob nedeljah in praznikih
** od 3.11.2014 vozi iz prizne ob 21:30 in i
Žigljana ob 22:00
*** vozi samo do
2.11.2014

Čas potovanja cca 15min
stroški
od 1.10.2013
Avto
80,00kn
4 osebe
56,00kn
skupaj
136,00kn
Cca 18,00 €
cena/osebo
otrok 3 - 12
infanti

15 kn/2€
7,5 kn/1€
gratis

30.5. - 28.9.2014
96,00kn
68,00kn
164kn
cca 21,71 €
17 kn/2,25€
8,5 kn/1,13€
gratis
TRAJEKTI: Zadarsko okružje
Zadar – Preko
Zadar - Brbinj
UGLJAN – Zadar – Preko (UGLJAN)
Zadar - Preko (UGLJAN)
30.5. - 26.6. in 1.9. - 28.9.
ZADAR
PREKO
5:00
5:30
6:20
6:15
7:30
7:00
8:30 (NP)
8:15
9:30
9:15 (NP)
10:30 (NP)
10:30
11:30
11:30 (NP)
12:15 (NP)
12:15
13:30
13:00 (NP)
14:45
14:30
15:30
15:30
16:40
16:00
18:00
17:20
19:30
18:40
20:45
20:10
22:00
21:20
23:00
22:30
NP - trajekt ne vozi ob nedeljah in
praznikih

27.6 - 31.8.2014
5:00
5:30
6:20
6:15
7:30
7:00
8:30
8:15
9:30
9:15
10:30
10:30
11:30
11:30
12:30
12:30
13:30
13:15
14:45
14:30
15:30
15:30
16:40
16:00
18:00
17:20
19:30
18:30
20:45
20:10
22:00
21:20
23:00
22:30
23:59
0:30

Pri odhodih iz Preka ( 8:15 in 18:40) in iz
1.1. - 29.5 in 29.9. - 31.12.2014
Zadra (11:30 in 14:45) ter ob nedeljah in
6:20 **
5:45**
praznikih (9:30 in 13:30) traja potovanje
7:30
7:00
30 min zaradi pristanka v Ošljaku
8:30*
8:15
9:30
9:15*
Čas potovanja cca 25min *
10:30*
10:30
od
11:30
11:30*
stroški
1.10.2013 30.5. - 28.9.2014
12:15*
12:15
Avto
86,00kn
103,00kn
13:30
13:00*
4 osebe
60,00kn
72,00kn
14:45*
14:30*
skupaj
146,00 kn
175,00kn
15:30
15:30***
cca 19,32€
cca 23,65 €
16:40**
16:00
18:00
17:20**
cena/osebo
15 kn/2€
18 kn/2,40€
19:30
18:40
otrok 3 - 12
7,5 kn/1€ 9 kn/1,20€
20:45
20:10
infanti
gratis
gratis
23:00**
22:30**
* Ne vozi ob nedeljah in praznikih
** Ne vozi na praznike 1.1, 20.4, 25.12 in 26.12
*** Ob nedeljah in praznikih izpljuje ob 15:00
DUGI OTOK – Zadar – Brbinj (Dugi otok)
Zadar - Brbinj (DUGI OTOK)
30.5 - 28.9.2014

10:00
10:00

8:00
9:00

12:00
11:00
10:00
9:15

Ob ponedeljkih, torkih, sredah in četrtkih
ZADAR
BRBINJ
14:00
20:15
5:45
12:00
17:15
Ob petkih
16:30
20:00
5:45
14:30
18:15
Ob sobotah
12:00
16:00*
20:00
5:45
10:00
14:00*
Ob nedeljah
18:00
21:45
7:00
16:00
20:00
1.1. - 29.5. in 29.9. - 31.12.2014
Ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah
20:00
6:00
17:00
Ob torkih in sredah
20:00
6:00
16:30
Ob petkih
16:30
20:00
6:00
12:00
18:15
Ob nedeljah in praznikih
20:00
7:30
18:00
-

op: 30.4. pluje kot ob petkih, 2.5. pa kot ob sobotah

* Vozi samo od 5.7 do 30.8
** od 5.7. do 30.8 izpluje ob 18:00

-

17:00**

Čas potovanja
stroški
Avto
4 osebe
skupaj

cca 1h 20 min
od 1.10.2013
147,00kn
100,00kn
247,00 kn
cca 32,69€

30.5. - 28.9.2014
176,00kn
120,00kn
296,00kn
cca 39,18 €

-

-

cena/osebo
otrok 3 - 12
infanti

25kn/3,30€
12,50 kn/1,65€
gratis

30 kn/4,00€
15 kn/2,00€
gratis
SREDNJA DALMACIJA
Split – Supetar
Makarska – Sumatrin
Drvenik – Sučuraj
Split – Rogač
Ploče – Trpanj
Orebić – Dominče
Split – Vis
Split – Vela Luka – Ubli
HVAR – Split – Starigrad (HVAR)
Split - Stari Grad (HVAR)
30.5. - 28.9.2014
SPLIT
STARI GRAD
1:30 (29.6 - 1.9)
5:30
5:00*
7:45
8:30
11:30
11:00
14:00
14:30
17:30
17:00
20:00
23:00 (28.6. 20:30
31.8)
1.1. - 29.5. in 29.9. - 31.12.2014
8:30**
5:30**
14:30
11:30
20:30
17:30
**odhodi ne veljajo za 25. in 25.12

*Prednost pri ukrcavanju
imajo tovorna vozila

Čas potovanja
stroški
Avto
4 osebe
skupaj

cena/osebo
otrok 3 - 12
infanti

cca 120 min
od 1.10.2013
265,00kn
154,00kn
421,00 kn
cca 55,20€
39kn/5,16€
19,50 kn/2,58€
gratis

30.5. - 28.9.2014
318,00kn
188,00kn
506,00kn
cca 66,97 €
47kn/6,22€
23,50 kn/3,10€
gratis
HVAR – Drvenik – Sučuraj (HVAR)
Drvenik - Sučuraj
1.1. - 29.5. in 29.9. - 31.12.2014
Drvenik
Sučuraj
8:00*
6:30*
10:30
9:45
14:00
13:15
17:15
15:00
19:00
18:00
22:35**
22:00**
30.5. - 28.9.2014
5:45 (26.7. -17.8) 5:00(26.7. -17.8)
7:30
6:30
9:00
8:15
10:30
9:45
12:00
11:15
13:45
13:00
15:45
15:00
17:15
16:30
19:00
18:00
20:30
19:45
22:35
22:00

* Nedjeljom i blagdanom trajekt iz Sućuraja isplovljava u 07:30 sati, a iz
Drvenika u 08:15 sati Putovanje s polaskom u 07:30 sati iz
Sućuraja i 08:15 sati iz Drvenika ne održava se 01.01., 25.12. i 26.12.2014.g.
** Putovanje s polaskom u 22:00 sati iz Sućuraja i 22:35 sati iz Drvenika
ne održava se 24.12., 25.12. i 31.12.2014.g.

Čas potovanja
stroški
Avto
4 osebe
skupaj

cena/osebo
otrok 3 - 12
infanti
infanti

cca 35min
od 1.10.2013
90,00kn
52,00kn
142,00 kn
cca 18,80€
13kn/1,72€
6,5 kn/0,86€
gratis
gratis

30.5. - 28.9.2014
108,00kn
64,00kn
172,00kn
cca 22,77 €
16 kn/2,12€
9 kn/1,06€
gratis
gratis
7:50 14:20 20:20

7:50 17:50

17:00

12:20

19:20

Petek

10:00

13:20

5:30

7:50

20:50

7:30

9:50

15:30*

17:50

Ob petkih

5:30 15:30

11:00 18:30*

Pon, tor, sre, čet, sob, ned in
PRA

5:30 12:00 18:00

Pon, tor, sre, čet, sob, ned in PRA

13:20 20:50

1.1. -29.5 - 29.9 -31.12.2014

Torek
11:20 17:20 23:20

Torek

Pon, sre, čet, pet,sob in ned

27.6. -31.8.2014

16:20

11:00 18:30

Nedelja in prazniki

17:50

14:00

9:00 15:00 21:00

pon,tor,sre,čet,pet,
sob

9:50

15:30

Ob petkih

7;30

Pon, tor, sre, čet, sob, ned in
PRA

7:50

Nedelja in prazniki

5:30

12:20 19:20

Pon, sre, čet, pet,sob in ned

13:20 20:50

10:00 17:00

Petek

iz splita
na vis

Pon, tor, sre, čet, sob, ned in PRA

11.00 18:30

pon,tor,sre,čet,pet,
sob
V split
Iz Visa

iz splita na vis
Iz Visa v Split

30.5. - 26.6. in 1.9. - 28.9

Split - VIS

VIS – Split - VIS

14:00

16:20

* od 1.1 -28.2 ter od 1.2. in 21.12 vozi ob nedeljah in praznikih iz visa ob 16:30 in iz splita ob
19:00

stroški

od 1.10.2013

30.5. 28.9.2014

Avto
4 osebe
skupaj

308,00kn
180,00kn
488,00 kn

370,00kn
216,00kn
586,00kn

cca 65,04€

cca 78,10 €

cena/osebo
otrok 3 - 12
infanti

45kn/6,00€ 54kn/7,20€
22,50 kn/3€ 27 kn/3,60€
gratis
gratis
BRAČ – Split – Supetar (BRAČ)
Split - Supetar (BRAČ)

30.5. - 28.9.
SPLIT

SUPETAR

5:15

5:00

6:15

6:30

7:45

7:45

9:00

9:00

10:30 (27.6 -31.8.)

10:30

11:15

11:45 (27.6 -31.8.)

12:45
14:15
15:15 (27.6 -31.8.)
16:45
18:00
18:30
21:00

12:30
14:00
15:30
16:30 (27.6 -31.8.)
18:00
19:30
20:45

23:59

22:45

1.1. - 29.5. in 29.9 - 31.12.2014
6:15*
9:00
11:00
12:30*
14:15
16:30
18:15
20:30

6:30*
7:45
10:30
12:30
14:30*
15:30
18:00
20:00

23:59

22:45

Čas potovanja
stroški
Avto
4 osebe
skupaj

cena/osebo
otrok 3 - 12
infanti

cca 50 min
od 1.10.2013
130,00kn
112,00kn
242,00 kn
cca 32,03€
28kn/3,71€
12,50 kn/1,85€
gratis

*Ne vozi ob nedeljah in praznikih
zadnji odhod iz obeh krajev ne velja za 24., 25 in 31.12

30.5. - 28.9.2014
160,00kn
132,00kn
292,00kn
cca 38,56 €
33kn/4,37€
15 kn/2,20€
gratis
6:45
11:15
16:15
19:00*
5:30
10:00
12:30
17:30*
-

Ob nedeljah in praznikih

21:15 (27.6 -31.8)
5:30
8:00
10:30
13:00*
17:30**
20:00 (27.6 -31.8)

PON, TOR, SRE, ČET, PET in SOB

6:45
9:15
11:45
16:15
18:45**

1.1. - 29.5 in 29.9 - 31.12.2014

SPLIT
ROGAČ

30.5. - 28.9.2014

Split - Rogač (ŠOLTA)

ŠOLTA – Split – Rogač (ŠOLTA)

*Ob nedeljah in praznikih izpluje ob 15:00
** do 26.6. in od 1.8. gre iz splita ob 20:00 ter iz rogača ob 18:30

8:30**
11:15
16:15
19:00
7:00**
10:00
15:00
17:30*
-

*Od 30.3. do 29.5 gre trajekt iz rogača ob 18:30 in iz Splita 20:00
** Odhodi ne veljajo 25. in 26.12 ter 1.1.

Čas potovanja
stroški
Avto
4 osebe
skupaj

cena/osebo
otrok 3 - 12
infanti

cca 60 min
od 1.10.2013
130,00kn
112,00kn
242,00 kn
cca 32,03€

30.5. 28.9.2014
160,00kn
132,00kn
292,00kn
cca 38,56 €

28kn/3,71€
33kn/4,37€
12,50 kn/1,85€ 15 kn/2,20€
gratis
gratis
KORČULA, LASTOVO
Split – Vela Luka (KORČULA) – Ubli (LASTOVO)
Split - Vela Luka (KORČULA) - Ubli (LASTOVO)
30.5. -28.9.2014
Iz Splita
10:15
17:30
Na Korčulo
13:00
20:15
Iz Korčule
13:45
20:45
8:45
Na Lastovo
15:45
0:00
10:45
Iz Lastovega
4:30
11:00
19:00
Na Korčulo
5:45
13:00
21:00
Iz Korčule
6:15
13:45
V Split
9:00
16:30
1.1. -29.5. in 29.9. - 31.12 2014
Pon, sre, čet Tor, Pet Razen v Ned Ned in Pra
Iz Splita
10:30
20:30
15:00
18:00
Na Korčulo
14:00
14:00
17:40
20:45
Iz Korčule
14:15
18:00
21:00
Na Lastovo
15:45
19:15
18:00
Iz Lastovega
16:00
4:30
13:00
Na Korčulo
17:30
5:45
14:15
Iz Korčule
15:00
17:45
6:15
14:30
V Split
18:30
21:15
21:15
17:15
Op.a. 4.3 (Torek) - Pluje kot v pon, sre čet
5.3 (Sreda) - Pluje kot v tor,pet

stroški
Avto
4 osebe
skupaj

od 1.10.2013 30.5. - 28.9.2014
442,00kn
530,00kn
200,00kn
240,00kn
642,00 kn
770,00kn
cca 85,65€
cca 102,62 €

cena/osebo 50kn/6,60€* 60kn/8,00€**
otrok 3 - 12 25 kn/3,30€ 34 kn/4,00€
infanti
gratis
gratis
* pri potovanju iz Splita na Lastovo se cena na oseebo poviša za 7kn
**pri potovanju iz Splita na Lastovo se cena na oseebo poviša za 8kn
BRAČ – Makarska – Sumatrin (BRAČ)
Makarska - Sumatrin (BRAČ)
30.5. - 26.6. in 1.9. -28.9. 2014
Makarska
Sumatin
9:00
6:00*
12:30
11:00
17:00
15:00
20:00**
18:30
27.6. - 31.8.2014
8:00
6:00
11:00
9:30
14:30
13:00
18:00
16:30
21:00
20:00
1.1. -29.5. in 29.9. - 31.12.2014
Pon,Tor, Sre,Čet,Pet,Sob
9:00
6:00
12:30
11:00
18:30
15:30
Nedelja in prazniki
9:00*
8:00*
12:30
11:00
19:30
18:00

* Ob nedeljah in praznikih izpluje ob 8:00
** 7.9. izpluje ob 21:00

Čas potovanja
stroški
Avto
4 osebe
skupaj

cena/osebo
otrok 3 - 12
infanti

cca 60 min
od 1.10.2013
130,00kn
112,00kn
242,00 kn
cca 32,03€

30.5. 28.9.2014
160,00kn
132,00kn
292,00kn
cca 38,56 €

28kn/3,71€
33kn/4,37€
12,50 kn/1,85€ 15 kn/2,20€
gratis
gratis

* ne pluje 1.1. in 25.12.2014
21.4. (velikonočni ponedeljek) izpluje iz Sumatrina ob 6:00
PELJEŠAC – Ploče – Trpanj (PELJEŠAC)
Ploče - Trpanj (PELJEŠAC)
30.5. - 28.9.2014
PLOČE

TRPANJ

5:00
7:30

6:15
9:00

10:15

11:30

12:45

14:00

15:15

16:30*

17:45 (27.6. - 31.8.)

19:00 (27.6. - 31.8.)

19:30**

20:30**

1.1 - 29.5. in 29.9. -31.12.2014
5:30*
11:15
14:15

6:45*
12:15
17:15

19:30

20:30

* Ne pluje 1.1., 25 in 26.12

* Do 26.6. in od 1.9. izpluje ob 17:15
** Od 27.6. - 31.8. gre iz Ploč ob 20:00 in iz Trpnja ob 21:00

Čas potovanja
stroški
Avto
4 osebe
skupaj

cena/osebo
otrok 3 - 12
infanti

cca 60 min
od 1.10.2013
115,00kn
108,00kn
223,00 kn
cca 29,52€
27kn/3,57€
13,50 kn/1,8€
gratis

30.5. - 28.9.2014
138,00kn
128,00kn
266,00kn
cca 35,21 €
33kn/4,24€
16 kn/2,10€
gratis
KORČULA – Orebić – Dominče (KORČULA)
Orebić - Dominče (KORČULA)
1.1. - 29.5. in 29.9. - 31.12.2014
Orebić

Dominče

0:30*

0:10*

6:15*

5:30*

7:20

7:00

8:30*

8:10*

9:30

9:10

11:30

11:10

13:00

12:40

14:30

14:10

15:30*

15:10*

16:30

16:10

18:00

17:40

19:00

18:40

21:10

20:00

22:00

3:40

*Trajekti ne plujejo 1.1., 25. in 26.12.2014

30.5. - 28.9.2014
Orebić
Dominče
0:30
0:01
4:00*
3:30*
5:30
5:00
6:30
6:00
7:20
7:00
8:30
8:00
9:30
9:00
10:30
10:00
11:30
11:00
12:30
12:00
13:30
13:00
14:30
14:00
15:30
15:00
16:45
16:00
18:00
17:30
19:30
19:00
21:00
20:00
22:30
22:00

* Ne pluje ob nedeljah in praznikih

Čas potovanja cca 20 min
stroški
od 1.10.2013
Avto
63,00kn
4 osebe
52,00kn
skupaj
115,00 kn
cca 15,22€
cena/osebo
otrok 3 - 12
infanti

30.5. - 28.9.2014
76,00kn
64,00kn
140,00kn
cca 18,53 €

13kn/1,72€ 16kn/2,12€
6,50 kn/0,86€ 8 kn/1,06€
gratis
gratis
Dubrovnik – Lopud – Suđurađ
Praprotno – Sobra
MLJET – Praprotno (PELJEŠAC) – Sobra (MLJET)
Praprotno (PELJEŠAC) - Sobra (MLJET)
30.5 -28.9
PRAPROTNO
SOBRA
7:00
6:00
10:15
9:00
13:00
12:00
17:00
16:00
20:30
19:00
1.1. - 29.5 - 29.9 -31.12
7:00*
6:00*
12:00
10:00
17:00
15:00
20:30
18:00
* Ne pluje 1.1., 25 in 26.12

V primeru slabega vremena lahko trajekt izpluje iz Sodre do 60 min kasneje

Čas potovanja
stroški
Avto
4 osebe
skupaj

cena/osebo
otrok 3 - 12
infanti

cca 45 min
od 1.10.2013
126,00kn
108,00kn
234,00 kn
cca 31,03€
27kn/3,57€
13,50 kn/1,8€
gratis

30.5. - 28.9.2014
140,00kn
120,00kn
260,00kn
cca 34,48 €
30kn/3,98€
15 kn/2,00€
gratis
LOPUD, ŠIPAN
Dubrovnik – LOPUD – Suđurađ (ŠIPAN)
Dubrovnik - LOPUD - Suđurađ (ŠIPAN)
30.5. -28.9.2014
Iz Dubrovnik
Iz Lopuda
na Šipan

Pon, Sre
9:30
10:30

Pet (4.7. - 29.8)
9:30
10:30

Pon, Sre
15:30

tor,čet, pet*, sob Ned in Pra
15:30
19:00

10:45

10:45

16:30

16:30

Razen Ned

Pon, Sre

Pet (4.7. - 29.8)

Ned in Pra

Iz Šipana

7:00

14:00

14:00

17:30

Iz Lopuda

7:15

V Dubrovnik

8:15

Iz Dubrovnik
Iz Lopuda
na Šipan
Iz Šipana
Iz Lopuda
V Dubrovnik

Pon, sre, Pet
8:30
9:30
9:45
11:00
11:15
12:15

* Ob petkih od 4.7 - 29.8 gre iz Dubrovnika
ob 15:30
POMEMBNO: V Luki na LOPUDU se ne vkrcavajo ali izkrcavajo Motorna
vozila

17:45
15:00

15:00

18:45

1.1. - 15.3 in 29.9. - 31.12.2014
16:00

Sobota
9:00

17:00
18:30

10:00
14:00

19:30

15:00

Iz Dubrovnik
Iz Lopuda
na Šipan

Tor, čet, Sob
15:00

od 1.10.2013 30.5. - 28.9.2014
130,00kn
140,00kn
76,00kn
120,00kn
206,00 kn
260,00kn
cca 27,32€
cca 34,48€

Sre
10:30
11:30
11:45

16:00

15:30
16:30

Sre

Pon, tor, Čet, Pet, Sob

Iz Šipana
Iz Lopuda
V Dubrovnik

stroški
Avto
4 osebe
skupaj

cena/osebo 19,00kn/2,52€ 30kn/3,98€
otrok 3 - 12 9,50 kn/1,26€ 15 kn/2,00€
infanti
gratis
gratis

17.3 - 29.5.
Pon, Pet
15:00
16:00
16:15

20:00

8:00

8:00

14:00

9:00

9:00

15:00

V kolikor zaradi vremenskih razmer trajekt ne bo plul ob pon in sre, bo plul ob tor in čet
po istem voznem redu

Linija ne vozi ob nedeljah in praznikih
ISTRA
Istro imenujejo tudi Terra Magica. V resnici je to kulturni arboretum, katerega
dediščina prihaja od Histrov, Keltov, Rimljanov, do Bizantincev, Slovanov in
Benečanov pa vse do Avstro-Ogrske. Kamor koli se boste odpravili, Istra
pomeni pravo območje čudes - vse od Pulja in njenega rimskega amfiteatra
do Rovinja, ki ga imenujejo še male Benetke, Evfrazije v Poreču ter mesta
duhov Dvigrada, Motovuna in mesta umetnosti Grožnjana. Treba je še
izpostaviti, da so pri kraju Bale pred 15 leti na morskem dnu odkrili prvo in
zaenkrat še edino znano okostje dinozavra na območju Sredozemlja.
V istrski oštariji poskusite sledeče dobrote: aperitiv biske, rude in medice,
nato sir in pršut z istrsko supo, pomlad pa zaznamuje fritaja s špargi, med
glavnimi meniji pa so na voljo morski in kontinentalni. Če vam je ljubša
morska hrana, si privoščite ribe, školjke in rake, pripravljene na različne
načine. Če pa ste privrženec kontinentalne hrane, pa poskusite mineštro iz
bobiča, fuže, pljukance in frkance s tartufi, divjačinsko omako, ombolo in
klobase. Med sladicami so vam na voljo kroštule, krofi ali fritule.
ISTRA
• UMAG, NOVIGRAD, POREČ, VRSAR, ROVINJ, PULA,
MEDULIN, RABAC …
• Izredna geografska lega
• Nacionalni park Brioni (14 otokov, izjemna naravna in
kulturna dediščina, Titova rezidenca, čudovite plaže,
golf, gastronomija, zoo safari …)
• Rt Kamenjak in medulinski arhipelag (zaščitena
pokrajina)
• Limski kanal (fjord, izleti, školjke)
• Motovunski gozd (tartufi)
• ČRNI TARTUFI
• BELI TARTUFI
TARTUFI
Tartufi so nenavaden, skrivnosten gomolj, ki se skriva pod zemljo. Ker
nimajo nadzemnih delov, jih človek sam ne more najti. Lahko pa jih
zavoha posebej izurjen pes ali svinja, ki po zaslugi svojega ostrega
vonja nabiralcem pokažejo skrita mesta, kjer bi se utegnili skrivati
tartufi. Nabiralci tartufov poznajo številne znake, ki jih vodijo do mesta,
kjer bi utegnili biti tartufi. Navadno jih iščejo v bližini posameznih debel
in na obronkih, dobra lokacija pa je navadno najstrožje varovana
družinska skrivnost. V Sloveniji je nabiranje tartufov prepovedano,
kljub temu pa jih poznavalci ("tartufosledniki") vsako leto naberemo od
100 do 200 kilogramov.
Znotraj vsake vrste tartufov obstajajo številne podvrste in vsaka od njih
ima svoje lastnosti in jedi, za katere jo priporočajo. V Istri rasteta
predvsem dve vrsti. V senci bolj priljubljenega belega brata rastejo črni
tartufi, ki idealno dopolnjujejo bele.
Predstavitev Jadran
ISTRSKI Y
ISTRA
• KULTURNA DEDIŠČINA:
- Amfiteater v Puli (1. st.),
- Evfrazijeva bazilika v Poreču (zgodnje
bizantinsko obdobje, Unesco)
- Cerkev sv. Evfemije v Rovinju
- Izjema arhitektura istraskih mest (obmorska,
notranjost)
ISTRA
• KULINARIKA: tartufi s pljukanci, istraski pršut,
oljčno olje, specialitete iz morja, jedi s šparglji,
kuhan pršut v vinu, istrska supa, fuži z golažem
• VINA: teran, refošk, malvazija
• ISTRSKE VILE: luksuzni turizem, več kot 100 vil
v notranjosti Istre
• Vinske ceste
• Kolesarske poti
SAVUDRIJA
KANEGRA
SAVUDRIJA
SAVUDRIJA
KANEGRA
UMAG
UMAG
Predstavitev Jadran
HOTEL SOL GARDEN ISTRA
HOTEL SOL UMAG
HOTEL MELIA CORAL
Predstavitev Jadran
UMAG
STELA MARIS
NOVIGRAD
NOVIGRAD
Predstavitev Jadran
POREČ
POREČ
HOTEL DELFIN
HOTEL PARENTIUM
HOTEL LAGUNA MULINDRIO
HOTEL LAGUNA ALBATROS
HOTEL LAGUNA ALBATROS
APARTMAJI ASTRA
POREČ - BRULO
Poreč – Plava laguna
Poreč – Zelena Laguna
VRSAR
FUNTANA
HN FUNTANA
VRSAR HN FUNTANA
VRSAR
VRSAR
HOTEL PINETA
ROVINJ
ROVINJ
Hotel Istra
HOTEL EDEN + HOTEL LONE
HOTEL PARK
VILLAS RUBIN
ROVINJ
Predstavitev Jadran
HOTEL VALDALISO
PULA
HOTEL PULA
Predstavitev Jadran
Predstavitev Jadran
Predstavitev Jadran
PULA – MEDULIN
HOTEL BELVEDERE 2* (POLPENZION)
BANJOLE
TN CENTINERA
Predstavitev Jadran
DUGA UVALA
Predstavitev Jadran
Predstavitev Jadran
Predstavitev Jadran
RABAC
RABAC
RABAC
RABAC
KVARNER
• CRES, LOŠINJ, KRK, RAB …OPATIJSKA RIVIJERA
• KULTURNA DEDIŠČINA:
- Svetišče matere božje s frančiškanskim
samostanom (Trsat)
- Mesto Rab (srednejveške cerkve in patricijske
palače)
- Baščanska plošča na otoku Krku (največji
hrvaški pisani spomenik v staroslovanski pisavi
glagolici)
KVARNER
KVARNER
KVARNER
• KULINARIKA: Kvarnerski škampi, šurlice –
domače testenine z otoka Krka (Dobrinj),
Creška jagnjetina, jedi iz divjih špargljev,
maroni (lovranski kostanji)
• VINA: vrbnička žlahtina, trojščina (otok Susak)
• ZDRAVILIŠKI TURIZEM (Opatija)
KVARNER
Kvarner je območje raznovrstnih otokov in nepozabnih rivier: opatijske, crikveniške,
vinodolske in reške. Poleg tega, da je znan kot območje, kjer so letovali člani
avstroogrske monarhije, je tukaj zrasla tudi primorska metropola Reka. Kvarnerski
otoki pa so zgodba zase. V Apsirtski arhipelag, imenovanem po Medejinem bratu
Apsirtu, sodijo otoki Krk, Cres in Lošinj, polni zgodovinskih antičnih ter srednjeveških
ostankov. Med njimi je znameniti bronasti kip atleta tako imenovani Apoximenon, ki so
ga odkrili leta 1999. V morju pri Lošinju so našli izvirno delo grškega kiparja Lizipa iz 4.
stoletja pred našim štetjem, na Krku pa so odkrili še Bašćansko ploščo, ki je prvi klesani
spomenik hrvaškega jezika iz leta 1100.
Bistvene besede, ki označujejo kvarnersko ponudbo, so vrbnička žlahtina, trojšćina,
kvarnerski škamp, jagnjetina, šurlice, maruni, rapska torta. Vrbniška žlahtina je
znamenito avtohtono belo vino, enako velja še za trojšćino z otoka Suska. Kvarnerski
škampi so najboljši in največji v Jadranu, medtem ko je jagnjetina z ovčjim sirom
najbolj znan gastronomski "izdelek" s Kvarnerja. Krške šurlice so posebna vrsta
testenin, ki se izvrstno skladajo z različnimi golaži in morskimi sadeži. Ne smemo
pozabiti še pečenih lovranskih maronov (kostanjev) in filigransko rapsko torto.
OTOK CRES
OTOK CRES
CRES
Predstavitev Jadran
OTOK KRK
Predstavitev Jadran
Predstavitev Jadran
Predstavitev Jadran
KRK - NJIVICE
KRK - NJIVICE
KRK - MALINSKA
OTOK KRK - KRK
KRK – HOTEL DRAŽICA
OTOK KRK - PUNAT
OTOK KRK - PUNAT
OTOK KRK - PUNAT
OTOK KRK - PUNAT
OTOK KRK - PUNAT
KRK - BAŠKA
Predstavitev Jadran
OTOK KRK - BAŠKA
OTOK KRK - BAŠKA
LOŠINJ
OSOR
HOTEL VESPERA + AURORA
HOTEL BELELVUE
VELI LOŠINJ
VELI LOŠINJ – HOTEL PUNTA
OPATIJSKA RIVIERA
OPATIJA
OPATIJA
HOTEL AMBASADOR
HOTEL ADMIRAL
LUNGO MARE - OPATIJA
MOŠĆENIČKA DRAGA
Predstavitev Jadran
UVALA SCOTT
RIVIERA CRIKVENICA
CRIKVENICA
Predstavitev Jadran
Predstavitev Jadran
SELCE
SELCE – HOTEL ZAGREB
NOVI VINODOLSKI
OTOK RAB
RAB
RAB
RAB - LOPAR
SEVERNA DALMACIJA
• KARLOBAG !!!!!! STARIGRAD/PAKLENICA –
začetek Dalmacije
SEVERNA DALMACIJA
•
-

ZNAMENITOSTI:
Nacionalni park Paklenica
Soteska reke Zrmanje
Telaščica
Vransko jezero
Otok Pag (paška čipka, paški sir, jagnjetina)
Otok Ugljan in Pašman (arhitektura kamnitih hiš)
KULINARIKA: Paški sir in jagnjetina, paška sol,
posedarski pršut, liker Maraschino, črno vino
benkovački Rose, jedi iz morja
SEVERNA DALMACIJA
KARLOBAG
KARLOBAG – HOTEL ZAGREB 3*
KARLOBAG – HOTEL ZAGREB 3*
STARIGRAD -PAKLENICA
HOTEL ALAN
HOTEL ALAN
OTOK PAG
Predstavitev Jadran
PAŠKI MOST
PAŠKE SOLINE
MESTO PAG
HOTEL PAGUS
NOVALJA
NOVALJA
STRAŠKO
STRAŠKO
STRAŠKO
RIVIERA ZADAR
ZADAR
ZADAR
Zadar je mesto z antičnimi koreninami, z največjim raziskanim rimskim
forumom na vzhodni strani Jadrana in s čudovitimi romanskimi cerkvami kot
so katedrala Sv. Stošije, Sv. Kerševana ter znameniti Sv. Donat. Poleg bogatih
zbirk, knjižnic in arhivov se Zadar ponaša z dejstvom, da je že leta 1396 v tem
mestu bilo ustanovljeno hrvaško vseučilišče. Pred nekaj leti so na zadrski rivi
postavili morske orgle - arhitekturni čudež. Režiser Alfred Hitchcock je za
zadrsko rivo povedal, da se z nje "gleda najlepši sončni zahod". Zadar bolj kot
katero koli drugo mesto pripoveduje zgodbo o bogati zgodovini hrvaške
kulturne identitete. Če se odpravite še v bližnji Nin, boste našli še najmanjšo
katedralo na svetu, ki meri samo 36 korakov.
Kot aperitiv si privoščite sloviti maraschino, desertni liker, narejen iz
avtohtone višnje maraške. Temu sledi paški sir, najbolj cenjen hrvaški sir,
pripravljen iz ovčjega mleka. Poseben okus tega izjemnega sira pripisujejo
prehrani ovac, ki se hranijo z dišečimi mediteranskimi zelišči. Kot glavna jed
vam bo teknil brodet, narejen iz več vrst rib, rakov in školjk, ali pa riba z
roštilja, ki so jo nasolili s paško ali ninsko soljo. Ne pozabite na ninski šokol,
sušeno vratovino, h kateri se prileže kozarec črnega benkovškega vina.
ZADAR – MORSKE ORGLE
ZADAR – POZDRAV SVETLOBI
ZADAR
ZADAR
ZADAR - BORIK
HOTEL DONAT
HOTEL DONAT
HOTEL DONAT
OTOK UGLJAN
KUKLJICA – TN ZELENA PUNTA
OTOK UGLJAN – APP ZELENA PUNTA
OTOK UGLJAN – APP ZELENA PUNTA
OTOK UGLJAN – APP ZELENA PUNTA
4* (HB)
OTOK UGLJAN – APP ZELENA PUNTA
4* (HB)
OTOK UGLJAN – TN ZELENA PUNTA
OTOK UGLJAN – APP ZELENA PUNTA
OTOK UGLJAN – TN ZELENA PUNTA
SV. FILIP I JAKOV
SV. FILIP I JAKOV
BIOGRAD NA MORU
BIOGRAD NA MORU
Predstavitev Jadran
BIOGRAD – KAMP SOLINE
BIOGRAD –KAMP SOLINE
PLAŽA SOLINE
PAKOŠTANE
PAKOŠTANE – CLUB PINE BEACH
PIROVAC
PIROVAC – HOTEL MIRAN
VODICE
VODICE – HOTEL OLYMPIA
VODICE – HOTEL PUNTA
VODICE – HOTEL IMPERIAL
DALMACIJA – ŠIBENIK
ŠIBENIŠKA RIVIERA
DALMACIJA - ŠIBENIK
• Otok Krapanj (najnižji otok na Hrvaškem) – 1,25
m nad morjem; spužve
• Trnjave nad Šibenikom (Sv. Mihovil, Sv, Ivan,
Šubičevac in sv. Nikola)
• Otok Visovac (frančiškanski samostan)
• Skradin
• Šibeniški kanal
• Primošten
• GASTRONOMIJA: Drniški pršut, domače vino –
primoštenski Babić
DALMACIJA - ŠIBENIK
• KULTURNA DEDIŠČINA: katedrala sv. Jakova v
Šibeniku (renesansa 15. in 16. stoletje)
• Nacionalni park Kornati (najbolj razvejena
otoška skupina na Mediteranu)
• Nacionalni park Krka (kraški fenomen)
SOLARIS
SOLARIS
SOLARIS
• FILM
PRIMOŠTEN
Predstavitev Jadran
TROGIR
HOTEL MEDENA
HOTEL MEDENA
Predstavitev Jadran
KAŠTELI
KAŠTEL - ŠTAFILIĆ
Predstavitev Jadran
SREDNJA DALMACIJA
Predstavitev Jadran
DALMACIJA - SPLIT
• KULTURNA DEDIŠČINA:
- Diokleciajnova palača (rimski cesar
Dioklecijan) – Unesco
- Trogir – mestno jedro – Unesco
- Antično mesto Salona (Solin) – glavno mesto
rimske province Dalmacije
- HVAR – renesančno mestno jedro
- Cerkev v Sinju
DALMACIJA - SPLIT
•
•
•
•
•
•
•

BRAČ, ŠOLTA, VIS, HVAR
Lavanda na Hvaru (Brusje)
Zlatni rat – plaža
Modra Špilja – otok Biševo
Makarska rivijera
Biokovo
Kulinarika: viška pogača …
Ali veste, da je edinstveno središče Splita, ki je prav tako pod Unescovo zaščito, nastalo
na temeljih počitniške vile rimskega cesarja Diokleciana iz leta 305? Čeprav je 17
stoletij nepretrganega življenja znotraj obzidja preoblikovalo prvotne dele mesta, kot
je na primer cesarjev mavzolej (ta je kasneje bil vključen v katedralo Sv. Duja), je
dandanes Dioklecianova palača dejanski simbol Splita. Če se boste zapeljali še nekoliko
dlje, boste naleteli še na en biser z Unescovega seznama. Gre za mesto Trogir, ki ga
pogosto imenujejo kar mesto-muzej. Ogleda vredni so tudi otoki splitskega arhipelaga:
kamniti Brač z znano tradicijo klesanja ter sončni Hvar z največjim trgom na obeh
straneh jadranskega morja, s prvim komunalnim gledališčem v Evropi iz leta 1612,
Arsenalom in slavno palačo Tvrdalj, last pesnika in filozofa Petra Hektorovića.
V Splitu poskusite slavno dalmatinsko pašticado - mesno jed, ki se pripravlja kar dva
dni. Če so vam bolj všeč enostavni okusi, si privoščite viško, forsko ali komiško pogačo,
h katerim se prilega kozarček vina vugava in plančić z otoka Hvara. Če potrebujete kaj
okrepčilnega, vam bo teknila bračka ali hvarska smutica - črno vino, pomešano z ovčjim
ali kozjim mlekom. Na območju Cetine in Sinja so gurmanom na voljo rečni raki,
klobase luganige ter sinjski arambašići - sarmice z govedino.
SPLIT
SPLIT
STOBREČ
LE MERIDIEN LAV
OTOK VIS
Predstavitev Jadran
Predstavitev Jadran
Predstavitev Jadran
HOTEL ISSA 3*
HOTEL ISSA
KOMIŽA
OTOK HVAR
OTOK HVAR – STARIGRAD
Predstavitev Jadran
STARIGRAD
Predstavitev Jadran
Predstavitev Jadran
OTOK HVAR - STARIGRAD
OTOK HVAR - STARIGRAD
HOTEL IN DEP LAVANDA
OTOK HVAR – JELSA
HOTEL HVAR 3*
OTOK HVAR – JELSA
OTOK HVAR – JELSA
HOTEL HVAR
OTOK HVAR - HVAR
HOTEL AMFORA
HOTEL AMFORA
OTOK BRAČ
OTOK BRAČ
SUPETAR
SUPETAR
OTOK BRAČ – SUPETAR
Hotel WATERMAN SUPETRUS RESORT
SUPETRUS RESORT
SUPETAR
KAMP
Predstavitev Jadran
BOL NA BRAČU
BLUESUN BONACA + BORAK
HOTEL ELAPHUSA
HOTEL BRETANIDE
ZLATNI RAT
OMIŠ
OMIŠ
BRZET
TN BRZET
RUSKAMEN ZEMLJEVID
RUSKAMEN
TN HOLIDAY VILLAGE SAGITTA
OMIŠ – LOKVA ROGOZNICA
TN HOLIDAY VILLAGE SAGITTA
TN HOLIDAY VILLAGE SAGITTA
TN HOLIDAY VILLAGE SAGITTA
MAKARSKA RIVIERA
BRELA
BRELA – HOTEL SOLINE
BRELA – HOTEL MARINA
BAŠKA VODA
BAŠKA VODA
Predstavitev Jadran
BAŠKA VODA
TN URANIA

TN URANIA
BAŠKO POLJE
MAKARSKA
Predstavitev Jadran
MAKARSKA
TUĆEPI
TUČEPI – HOTEL ALGA + AFRODITA
TUČEPI – HOTEL NEPTUN
PODGORA
PODGORA – HOTEL MINERVA
IGRANE
ŽIVOGOŠČE
ŽIVOGOŠČE - HOTEL NIMFA
DRVENIK
ZAOSTROG
ZAOSTROG
GRADAC
GRADAC
GRADAC
GRADAC - Hotel LABINECA
HOTEL LABINECA
HOTEL LABINECA
PLOČE
DOLINA REKA NERETVE
DALMACIJA - DUBROVNIK
• “Tisti, ki iščejo raj na zemlji, naj pridejo v
Dubrovnik” – Georg Bernard Shaw.
• KULTURNA DEDIŠČINA:
- Staromestno jedro Dubrovnik – Unesco
- Narona – antično mesto v vasi Vid pri Metkoviču
- Mestno obzidje v Stonu – 5,5 km, 14. st
- Mesto Korčula (Marko Polo)
- Cavtat (staro mestno jedro)
DALMACIJA - DUBROVNIK
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•

Nacionalni park Mljet
Arboretum Trsteno
Dolina reke Neretve
Malostonski zaliv
Otoček Lokrum
Konavovski dvori (Konavle)
Otok Korčula
Polotok Pelješac
Elafitski otoki
KULINARIKA: stonske kamenice, jagnjetina in teletina
pod peko,brodet iz jegulj in žab, morski ježki na Korčuli
..
• VINA: dingač in postup (Pelješac), grk in pošip (Korčula)
Mesto-spomenik ali mesto-muzej pod Unescovo zaščito. Dubrovnik je edinstveno
hrvaško mesto s prav posebnim poglavjem hrvaške kulturne dediščine. Krasijo ga
1.940 m dolgo obzidje s stolpi, Orlandov stolp, gotsko-renesančna palača Sponza in
slavni Knežji dvor ter številne cerkve in samostani. Blizu se nahaja tudi polotok
Pelješac, ki je bil nekoč del dubrovniške republike. Na Pelješcu je mestece Ston, ki ga
obkroža 5,5 km dolg zid. Ogledate si lahko še otok Korčulo, ki stoji na ostankih grške
kolonije, z zanimivo razporeditvijo ulic v obliki ribje kosti. Gre za pravi urbanistični
dragulj, ki je znan ne samo po tradicionalni viteški igri z meči tako imenovani moreški
ampak tudi kot rojstni kraj slavnega Marca Pola. Na skrajnem jugu se nahaja otok Mljet
z benediktinskim samostanom iz 12. stoletja, ki leži na otočku sredi Velikega jezera.
Tukaj lahko poskusite stonske ostrige ter dagnje, ki naj bi bile ene od najokusnejših in
najboljših školjk na Jadranu. Med mesnimi jedmi prevladujejo jagnjetina, teletina pod
peko ter morske jedi, prav tako pa so na voljo še brodet iz jegulj in žab iz neretvanske
doline. Mogoče v večji meri kot drugje po obali, dubrovniška regija ponuja posebne
sladice, kot so rožata in kotonjata, ter peciva - mantalato in aracino. Ob okusni hrani si
privoščite vrhunska vina, kot so dingač, pelješki postup, korčulanski pošip in grk, ter
dubrovniška malvazija iz Konavla.
JUŽNA DALMACIJA
POLOTOK PELJEŠAC
MALI STON
MALI STON
GOJIŠČA ŠKOLJK
Predstavitev Jadran
OREBIĆ
OREBIĆ
Predstavitev Jadran
OREBIČ – HOTEL BELLEVUE
OREBIČ
DEP BELLEVUE 3*
Predstavitev Jadran
Predstavitev Jadran
DEP BELLEVUE 2*
DEP. BELLEVUE 2*
DEP. BELLEVUE
DEP BELLEVUE 2*
TRPANJ
TRPANJ
TRPANJ
PELJEŠAC - PERNA
OTOK KORČULA
OTOK KORČULA
OTOK KORČULA - KORČULA
OTOK KORČULA - KORČULA
OTOK KORČULA - KORČULA
OTOK KORČULA – KORČULA
Hotel in dep. PARK
OTOK KORČULA – TN BON REPOS
TN BON REPOS
OTOK KORČULA – KORČULA
TN BON REPOS
OTOK KORČULA – KORČULA
TN BON REPOS
LUMBARDA
BRNA
VELA LUKA
MLJET
HOTEL ODISEJ
Predstavitev Jadran
Predstavitev Jadran
LASTOVO
Predstavitev Jadran
SLANO
SLANO – HOTEL ADMIRAL
SLANO – HOTEL OSMINE
RIVIERA DUBROVNIK
OTOK LOPUD
OTOK LOPUD
Hotel LAFODIA
OTOK LOPUD
Hotel LAFODIA
OTOK LOPUD
Hotel LAFODIA
DUBROVNIK
DUBROVNIK

DUBROVNIK
DUBROVNIK
DUBROVNIK – BABIN KUK
DUBROVNIK – BABIN KUK
¸VALAMAR LACROMA
VALAMAR CLUB DUBROVNIK (AIL)
VALAMAR CLUB DUBROVNIK (ALI)
HOTEL ARGOSY 3* (HB)
HOTEL TIRENA 3* (HB)
DUBROVNIK
HOTEL VIS + ADRIATIC
HOTEL VIS
HOTEL RIXOS
HOTEL RIXOS
DUBROVNIK
DUBROVNIK
DUBROVNIK
MLINI
CAVTAT
Predstavitev Jadran
CAVTAT
BOSNA IN HERCEGOVINA
NEUM
NEUM
NEUM
ČRNA GORA

Mejni Prehodi med hrvaško in črno goro :
Debeli brijeg - Karasovići na meji Herceg Novi - Dubrovnik in
drugi mejni prehod Kobila - Vitaljina.

TRAJEKT: KAMENARI – LEPETANI
Trajekt vozi neprestano, 24 ur na dan... Od 5:00 do 0:00
vozijo trije trajekti neprestano iz ene strani zaliva na drugo...
Medtem pa od polnoči od do 5:00, vozi samo 1 trajekt, ki
vsako polno uro izpluje iz Kamenarov, Iz Lupetanov pa se
vrača po pol ure... Odhodi trajektov so prilagojeni gostoti
prometa, ki je največja od 7:00 do 9:00, med 12 in 14. Uro
ter od 16ih do 18h.
Zastojev ni... Maksimalen čas za čakanje, vkrcanje, prevoz in
izkrcanje je 15min
Stroški: avto : 8€ + 1€ po potniku
ZALIV BOKA KOTORSKA
ČRNA GORA
ČRNA GORA
TIVAT
HOTEL PALMA
BUDVA
BUDVANSKA RIVIERA
BUDVA
BEČIĆI
BEČIČI
HOTEL MONTENEGRO BEACH RESORT
HOTEL MONTENEGRO BEACH RESORT
HOTEL QUEEN OF MONTENEGRO
PETROVAC NA MORU
ČRNA GORA – SUTOMORE
Predstavitev Jadran
Predstavitev Jadran
HOTEL NIKŠIĆ 2*
HOTEL NIKŠIĆ 2*
HOTEL NIKŠIĆ 2*
Predstavitev Jadran
Predstavitev Jadran
ULCINJ
ULCINJ – VELIKA PLAŽA
ALBANIJA
ITALIJANSKA JADRANSKA OBALA
RIVIERA RIMINI
LIGNANO
LIGNANO
LIGNANO
LIGNANO
RIMINI
RIMINI
SAN MARINO
MIRABILANDIA
MIRABILANDIA

Weitere ähnliche Inhalte

Was ist angesagt? (20)

Београд
БеоградБеоград
Београд
 
Indija
IndijaIndija
Indija
 
Spain
SpainSpain
Spain
 
ITALIJA.pptx
ITALIJA.pptxITALIJA.pptx
ITALIJA.pptx
 
Hipolipemici
HipolipemiciHipolipemici
Hipolipemici
 
Ekonomika saobraćaja uticaj saobraćaja na privredu i razvoj
Ekonomika saobraćaja   uticaj saobraćaja na privredu i razvojEkonomika saobraćaja   uticaj saobraćaja na privredu i razvoj
Ekonomika saobraćaja uticaj saobraćaja na privredu i razvoj
 
Turističke vrijednosti u BiH
Turističke vrijednosti u BiHTurističke vrijednosti u BiH
Turističke vrijednosti u BiH
 
Јужна Азија
Јужна АзијаЈужна Азија
Јужна Азија
 
ITALY PPT
ITALY PPTITALY PPT
ITALY PPT
 
Energetika
Energetika Energetika
Energetika
 
Romania
RomaniaRomania
Romania
 
Republika Crna Gora
Republika Crna GoraRepublika Crna Gora
Republika Crna Gora
 
Danemarca, Finlanda Si Islanda
Danemarca, Finlanda Si IslandaDanemarca, Finlanda Si Islanda
Danemarca, Finlanda Si Islanda
 
INDONEZIJA.pptx
INDONEZIJA.pptxINDONEZIJA.pptx
INDONEZIJA.pptx
 
Indonezija
IndonezijaIndonezija
Indonezija
 
Nacionalni park Tara
Nacionalni park TaraNacionalni park Tara
Nacionalni park Tara
 
Норвешка
НорвешкаНорвешка
Норвешка
 
Slovenia
SloveniaSlovenia
Slovenia
 
Mar caspio
Mar caspioMar caspio
Mar caspio
 
Indija(1)
Indija(1)Indija(1)
Indija(1)
 

Predstavitev Jadran

  • 2. CILJI DELAVNICE • • • • GEOGRAFIJA JADRANSKE OBALE - OSNOVNI POJMI RELAX LOGISTIKA TRAJEKTNE POVEZAVE, AVTOCESTE, MEJNI PREHODI POZICIONIRANJE HOTELOV V KRAJIH IN PREDLOGI FAKULTATIVNIH IZLETOV za SLOVENIJO, HRVAŠKO, BOSNA IN HERCEGOVINO, ČRNO GORO, ALBANIJO IN ITALIJO • IZPIT IN IZDELAVA ORODJA ZA PRODAJO JADRANA V OBLIKI SEMINARSKE NALOGE – 01.03.2014
  • 3. Smernice za izdelavo orodja kot pomoč pri prodaji • • • • • • • • • • • • • • • Vaš zemljevid kjer sami vrišete kraje Seznam vseh trajektnih povezav , čas vožnje trajektov, ceno za osebni avto in cena za potnika Seznam mejnih prehodov Avtocestne povezave Seznam fix zakupljenih kapacitet Seznam HTL z all inclusive in alll incl light ponudo Seznam hotelov z družinskimi sobami in hotele kjer sta več dva otroka ali več brazplačno Kje je možna menjava so ½ v ½+1 in obratno Seznam hotelov kjer so klubi, ločene Senior klubi, Poletni klubi, Poletni mini klubi Seznam vseh Montažnih hišic na Jadranu – tudi če niso v katalogu Seznam hotelov kje je možna menjava 10/11 Zapis prvih uslug v hotelih Naslovi kje se gostje javijo v apartmajih Fakultativni izleti Priloga – RELAX LOGISTIKA
  • 4. SREDOZEMSKO MORJE – satelitska slika
  • 8. SREDOZEMSKO MORJE – satelitska slika
  • 9. SREDOZEMSKO MORJE • • • • • • • • • • • • • • • Skoraj v celoti zaprto morje (povprečna globina 1500 m) Razlika med plimo in oseko je majhna (manj kot 50 cm) Podnebje je toplo in suho Morska voda je topla in zelo slana Zibelka evropske civilizacije (o tem pričajo starodavna mesta v Egiptu, Grčiji, Italiji, Tuniziji …) Cesta, ki je ni bilo potrebno graditi Polje, ki ga ni bilo potrebno sejati in obdelovati Sredozemska obala je dolga skoraj 4000 km Ločnica med Evropo in Afriko VODILNA SVETOVNA TURISTIČNA DESTINACIJA Tretjina mednarodnega pomorskega prometa Gibraltarska ožina (povezava z Atlantskim oceanom) Dardanele (povezava z Marmornim morjem) Bospor (povezava s Črnim morjem) Sueški prekop (povezava z Rdečim morjem)
  • 10. SREDOZEMSKO MORJE • VEČJI OTOKI V SREDOZEMLJU: Balearski otoki (Majorca, Menorka, Ibiza), Korzika, Sardinija, Sicilija, Kreta, Rodos; Ciper … • MORJA V SREDOZEMSKEM MORJU: - Balearsko morje - Ligursko morje - Tirensko morje - Jadransko morje - Jonsko morje - Afriško morje (med Afriko in Sicilijo) - Egejsko morje (med Grčijo, Kreto in Tunizijo) - Vzhodno morje (med Turčijo, Azijskimi obalami in Egiptom)
  • 12. JADRANSKO MORJE Jadransko morje leži v smeri jugovzhodseverozahod in sega na jugu do 40°, na severu pa do 45° 45' severne geografske širine. Dolgo je 783,3 km, široko pa v povprečju 157.4 km; Otrantska vrata, skozi katera se na jugu odpira v Jonsko morje, so široka 72 km. Veriga otokov vzdolž severnega dela vzhodne obale nadalje zmanjša največjo širino odprtega morja za približno 20 km. Skupna površina morja je približno 160.000 km².
  • 13. JADRANSKA OBALA Obala Jadranskega morja, predvsem njen vzhodni del, je izredno razvejana, sestavljena iz številnih zalivov ter obdana z mnogimi otoki. Zahodna, italijanska obala je povsem drugačna; pretežno nizka in ravna, sestavljena iz dolgih peščenih in kamnitih plaž, ki so le mestoma prekinjene s strmejšimi skalnimi odseki. Na severu jo zaključujejo lagunski in močvirnati predeli okoli ustja reke Pad ter nekoliko višji in skalnati del severovzhodne obale Tržaškega zaliva. Skupna dolžina obale Jadranskega morja (kopenski del in obala otokov) znaša skoraj 8000 km, dolžina samo kopenskega dela pa 3740 km. Kopenski del obale pripada šestim državam, od tega Sloveniji 47 km (1,2%), Italiji 1249 km (33,4%), Hrvaški 1778 km (47,5%), Bosni in Hercegovini 21 km (0,6%), Črni gori 249 km (6,7%) ter Albaniji 396 km (10,6%). Orientacija obale Jadranskega morja kakor tudi otokov sledi poteku gorskih verig Apeninov, Alp in Dinarskega gorstva. V Jadranskem morju je preko 1250 otokov, skoncentriranih predvsem ob vzhodni obali, od katerih so največji Cres, Krk in Brač.
  • 14. JADRANSKO MORJE • Velik zaliv Sredozemskega morja • Povprečna globina je 173 m. Globine Jadranskega morja padajo pretežno enakomerno od plitvejšega Tržaškega zaliva (do 25 m), preko Palagruškega praga (do 170 m), ki deli severni in južni Jadran, do največjih globin južnega Jadrana, ki segajo do približno 1240 m. Proti Otrantskim vratom se morsko dno zlagoma dvigne in tvori podmorski prag na globinah od 600 do 800 m. • Prozornost jadranskega morja tudi do 56 m (Korčula …) • Slanost (saliniteta) 38 promil (iznad svetovnega povprečja). Slanost Jadranskega morja z 38,3 ‰ presega povprečje Sredozemskega morja; v severnem delu (Beneški zaliv) je zaradi pritoka reke Pad nekoliko nižja kot v osrednjem in južnem delu. • Zelo bogato s podvodnim rastlinskim in živalskim svetom
  • 15. JADRANSKO MORJE Klimatsko spada večji del Jadranskega morja v mediteranski pas. Le njegov skrajni severni in severozahodni del imata jasneje izražene znake submediteranskega in zmernega celinskega podnebja, kar se odraža predvsem v letnem gibanju temperatur in večji količini padavin v poletnih mesecih. Površinska temperatura vode umešča Jadransko morje med topla morja. V zimskih mesecih, ko je podnebje najhladnejše, je tudi ohlajevanje morja najintenzivnejše in s tem njegove površinske temperature najnižje. V procesu ohlajevanja se pod vplivom celine hitreje ohladi priobalni pas, ko temperature padejo tudi do 7° C na skrajnem severozahodnem delu oziroma do 14° C na južnem delu. Poleti se morje intenzivno segreva, v odvisnosti od različnih letnih vplivov Sredozemlja, v povprečju od 22 do 25° C. Velik lokalni vpliv na temperaturo morja imajo še pritoki rek ter podmorski izviri hladnejše sladke vode.
  • 16. JADRANSKO MORJE Značilni vetrovi: • severnik (N) - tramontana • sever-severovzhodnik (NNE) - burin • severovzhodnik (NE) - burja • vzhodnik (E) - levante • jugovzhodnik (SE) - jugo, široko • južnik (S) - oštro • jugozahodnik (SW) - lebič, garbin • zahodnik (W) - ponente • severozahodnik (NW) – maestral Vetrovi in posledično valovi so pomembni za gibanje in mešanje morske vode. Vetrovi nastanejo zaradi razlik v zračnem pritisku in pihajo z območja visokega zračnega pritiska k območjem nizkim zračnim pritiskom. Velikost valov, ki pri tem nastajajo, je odvisna od jakosti vetra, njegovega trajanja in dolžine morske površine, na kateri se valovi razvijajo.
  • 17. JADRANSKO MORJE Burja je veter, ki vpliva ne samo na gibanje vode v Jadranu, temveč tudi na njeno ohlajanje, ki je posledica navpičnega mešanja morske vode. Burja je suh in mrzel veter, ki lahko pozimi piha z orkanskimi hitrostmi (200 km/h). tako hitrost dosežejo le posamezni sunki. Povprečna hitrost je precej manjša, a še vedno znaša 100-120 km/h. Burja je najmočnejša v Tržaškem zalivu, Kvarnerju in Velebitskem kanalu. Valovi burje zaradi kratke steze na ozkem Jadranskem morju ne dosežejo orkanske velikosti. Na odprtem Jadranu lahko valovi dosežejo do 6 m. Valovi burje so kratki, nepravilni in strmi ter se penijo in lomijo. Ločimo ciklonsko in anticiklonsko burjo. Ciklonska burja je zelo močna burja, spremlja jo deževno in oblačno, včasih celo sneg. Taka burja piha le pozimi in je posledica obsežnega ciklona nad Jadranom, ki srka zrak s kopnega. Anitciklonska burja nastaja zaradi obsežnih razlik v zračnem pritisku med anticiklonom med S delom Evrope in ciklonskim območjem nad Sredozemljem. Anticiklonska burja lahko piha tudi poleti, ko se visok zračni pritisk iznad Evrope širi proti jugu, zato je anticiklonska burja znanilka lepega vremena.
  • 18. JADRANSKO MORJE Burja ni pomembna le za gibanje morske vode, pač pa tudi zato, ker ustvarja obilen pršec, ki ponekod močno razširi supralitoralni pas. Ta pas je na izpostavljenih mestih nekaterih kvarnerskih otokov širok do 10 m. Burji podoben veter je tramontana, ki piha s severa. Ta veter je mrzel, vendar ne piha v sunkih in ni tako močan kot burja. Tramontana je pogostejša na južnem delu Jadrana. Burji podoben veter je tudi levant, ki piha z vzhoda. Pojavlja se ob deževnem in hladnem vremenu. Piha bolj ali manj enakomerno in je pogostejši na severnem Jadranu. Burin piha z iste strani, kot burja, a je bistveno šibkejši, nastaja pa le poleti. Je nočni veter, ki v obdobju lepega vremena zamenjuje dnevni veter – maestral.
  • 19. JADRANSKO MORJE Drug pomemben veter na Jadranu je jugo, ki piha po vzdolžni osi Jadranskega morja. To je topel in vlažen zrak, ki piha enakomerno in ga pogosto spremlja dež. Hitrosti vetra so manjše kot pri burji, vendar so njegovi valovi zaradi daljše steze vzdolž Jadrana precej večji. Jugo je zelo močan na južnem delu Jadrana in ne ustvarja pršca tako, kot burja. Jugu podoben veter je garbin, ta je zelo močan in piha z jugozahoda ali zahoda in ustvarja velike valove. Poleti ima značilne lokalne termične nevihte, v drugih letnih časih pa je posledica močnega anticiklona s središčem južno od Jadrana in izrazitega ciklona severno od Jadrana.
  • 20. JADRANSKO MORJE Plimovanje je periodično odzivanje trdne zemeljske skorje, ozračja in in vodovja na motnje v težnostnem polju, ki jih povzročata privlačni sili Lune in Sonca. Torej je plimovanje pojem, ki v bistvu ne zajema samo vse svetovne vode, marveč tudi Zemljino skorjo in celo ozračje. Ker pa so v skorji in ozračju te anomalije zelo majhne, jih v večini primerov zanemarimo. Nasprotno temu je plimovanje morja zelo pomembno za plovbo in obmorske prebivalce, poleg tega pa vplive plimovanja občutijo tudi ob večini izlivov veletokov (Amazonka, Nil, tudi Temza,.....). Plimovanje se širi v obliki dolgih valov, ki povzročajo periodično nihanje gladine. Njeno dviganje imenujemo plima, njeno upadanje pa oseka. Na splošno se ta dva pojava izmenjata približno štirikrat vsakih 48 ur. (v resnici je samo plimovanje odvisno Lune, ki kroži okrog Zemlje približno 24 ur in 50 minut - kar prinese več kot 48 ur).
  • 21. JADRANSKO MORJE Zakaj se plimski interval pojavi dvakrat na dan in ne le enkrat? Gravitacijska sile Lune, ki deluje na težišče Zemlje, povzroča vrtenje Zemlje okoli težišča sistema Zemlja-Luna. Gravitacijska sila Lune ni enaka po celi prostornini Zemlje, pač pa deluje najmočneje na bližji del površine. Na bolj oddaljeni strani Zemlje pa je najmanjša. To pomeni, da je voda na oddaljeni strani Zemlje nekoliko bolj "sproščena" in zato tudi dobi celotna površina Zemlje obliko žoge za ragbi. Tako sta naenkrat na Zemlji dve plimi in dve oseki. Razlike v amplitudi plimovanja so po svetu zelo različne. Tako je na primer na vzhodni obali Kanade (Nova Škotska) razlika med plimo in oseko tudi 14 metrov in več, v Rokavskem prelivu do 10 metrov, na Aljaski in v severozahodni Avstraliji pa 6 metrov. Na drugi strani lahko že pri v Jadranskem morju vidimo, da so razlike precej manjše. V južnem Jadranu je razlika med plimo in oseko ponekod le 30 cm, v severnem Jadranu pa okrog 60 cm. V svetovnem povprečju znaša amplituda plimovanja 2 do 3 metre, najmanjše razlike med plimo in oseko pa so okrog ekvatorja. Do tega pride zaradi nagiba Lunine krožnice glede na Zemljin ekvator (23 stopinj).
  • 22. JADRANSKO MORJE Bivanje ob morju je prijetno tako poleti kot pozimi. Manjša temperaturna razlika med zimo in poletjem ter med dnevom in nočjo je blagodejna za počutje. Zrak se odlikuje z večjo vsebnostjo natrijevega klorida in joda, zlasti ob obali. Koncentracija teh snovi upada z razdaljo od obale in je odvisna od vetra in velikosti valov. Močna burja zanese sol tudi dlje od morja. Vsebnost soli krepi sluznico dihalnih poti. Tudi aromatični aerosol borovih gozdov na morski obali; posebno še skupaj z morskim aerosolom, ugodno vpliva na dihalne poti. Zrak ob morju je čistejši in ne vsebuje visokih koncentracij alergenov. Bivanje pri morju pri večini ljudi, tako zdravih kot bolnih, predrami željo po gibanju. Povečana telesna dejavnost pa spodbudi krvni obtok, dihalne organe in endokrini sestav. Že doživljanje narave lahko pri ljudeh izzove ugodje, tako da številne blagodejne učinke pripišemo psihosomatskim dejavnikom. Morska klima je v prid srčno-žilnim bolnikom. Tam se poleti izognejo kontinentalni vročini, ki obremenjuje krvni obtok, pozimi pa mrazu, na katerega se telo sicer odzove tako, da se skrčijo vnanje žile in poveča periferni odpor. Ni se bati, da bi zmerno sončenje povečalo krvni tlak. Ugoden učinek ima morska klima tudi pri okrevanju in rehabilitaciji bolnikov po prebolelem infarktu miokarda, tako pozimi kot poleti. Primorsko ozračje, še posebno na otokih, z ugodno temperaturo, vlago, nizko koncentracijo alergenov, bakterij in drugih nečistoč pomaga ljudem z bronhialnimi težavami.
  • 23. JADRANSKO MORJE Zaradi ugodnega učinka morske vode in sonca lahko pride do izboljšanja pri kožnih boleznih, denimo ekcemu, psoriazi in nevrodermitisu. Ne samo zrak, tudi kopanje v morju je koristno za telo. Plavanje pospeši dihanje in delovanje srca ter poživi prekrvitev in presnovo. Kopanje v morski vodi je priporočljivo za ljudi, ki imajo težave s hrbtenico, sklepi in mišicami. V vodi je vsak gib lažje izvedljiv, to omogoči večje število ponovitev in s tem krepitev mišic. Pri otrocih je najboljše, če preživijo pri morju 4-6 tednov. Zimsko obolevanje takšnih otrok je veliko manjše od običajnega. Idealno bi bilo, če bi v primorju lahko preživeli 4-6 tednov. Na splošno traja privajanje na primorje 4-12 dni, potem pa bi naj tam preživeli še 3-4 tedne. Napačno je mišljenje, da so le poletni meseci primerni, da jih preživimo na morju. Izkušnje kažejo, da je pri srčno žilnih in pljučnih bolnikih ugodna tudi zimska klima. Razen pozitivnega učinka morske klime deluje krepilno že sam umik iz matične klime v neugodnem letnem času.
  • 25. SLOVENSKA OBALA Za splošen geografski pregled je treba slovensko morje umestiti v širši geografski prostor. Slovensko morje obsega del Tržaškega zaliva, najsevernejšega dela Jadranskega morja, ki je zarezano med Balkanski in Apeninski polotok. Jadransko morje je del Sredozemskega morja; njegov položaj omejujeta severni geografski širini 45°45' in 39°45' N ter vzhodni geografski dolžini 12°15' in 19°45' E.
  • 26. SLOVENSKA OBALA Sloveniji pripada 46.6 km obalne črte Jadranskega morja. Nekaj pomembnih naravnih in kulturnih znamenitosti: - Strunjanski flišni klif - Strunjanske soline z laguno - Sladkovodni jezerci v Fiesi - Sečoveljske soline s solinarskim muzejem Morje v Piranskem zalivu se poleti v povprečju segreje do 23,2 stopinj Celzija.
  • 28. KOPER
  • 29. SLOVENSKA OBALA KOPER Največje mesto na obali in hkrati najpomembnejše pristanišče. Staro mestno jedro leži na nekdanjem otoku. ANKARAN Obalni kopališki in turistični kraj. V bližini VALDOLTRA (ortopedska bolnišnica) in DEBELI RTIČ (Mladinsko letovišče in letovišče Rdečega križa Slovenije).
  • 32. SLOVENSKA OBALA Cesta od Kopra proti Izoli poteka neposredno ob obali, pod visokimi klifnimi stenami. Pred zožitvijo je ŽUSTERNA – stanovanjska četrt in hotelski kompleks.
  • 34. SLOVENSKA OBALA Nadaljevanje vožnje. Stara obalna cesta v IZOLO. Obvoznica pa do razgledne točke BELVEDERE (60 m.n.v.) – restavracija, motel, avtokamp. Lep razgled na Izolo, Tržaški zaliv in mogočni strunjanski klif – najvišja flišna stena ob jadranski obali – 80 m visoka stena. Staro mestno jezero zgrajeno na otoku. Bogata ribiška tradicija. SIMONOV ZALIV – v rimskem obdobju je bilo tu pristanišče Haliaetum
  • 36. IZOLA
  • 37. IZOLA
  • 38. IZOLA
  • 39. IZOLA
  • 40. SLOVENSKA OBALA Od Belvedera navzdol proti Portorožu je eden od najlepših obcestnih pinijevih drevoredov v Sloveniji, Takoj zatem pa odcep za STRUNJAN. Hotel z zdraviliščem – naravni zdravilni sredstvi sta morska voda in klima. V laguni so opuščene manjše soline, gojišča školjk. Območje lagune, strunjanskega klifa in zaledja je vključeno v KRAJINSKI PARK STRUNJAN. HOTEL SALINERA Iz Strunjana vodi obalna cesta do FIESO (dve sladkovodni jezerci – nastali z izkopom gline za opekarno)
  • 43. SLOVENSKA OBALA Glavna cesta za Strunjanom pelje do Portoroža – čudovit pogled na Portoroški zaliv. PORTOROŽ – najpomembnejši slovenski kopališki in zdraviliški kraj. Iz Portoroža mimo Bernardina in čez Beli Križ pridemo do PIRANA – mesto je v celoti zavarovano kot kulturnozgodovinski spomenik (pomorski muzej in akvarij).
  • 53. PIRAN
  • 54. PIRAN
  • 55. SLOVENSKA OBALA Sprehod ob obali iz Portoroža do LUCIJE – praktično spojena s Portorožem (stanovanjski bloki). Tu je tudi ena od najpomembnejših marin v severnem Jadranu. Dober km naprej pa se že začnejo Sečoveljske soline. SEČA SEČOVLJE SEČOVELJSKE SOLINE (Krajinski park)
  • 58. HRVAŠKA OBALA • Velika modrina jadranskega morja in obale, ki skupaj z otoki meri 7.868 km (samo Hrvaški pripada 74 % oziroma 5.835 km), je resnično utelešenje najboljših delov Sredozemlja. Za tiste bolj natančne, pa naslednja dejstva: bistrina na kopnem sega celo do 56 m, medtem ko ob obali sega do 5 m. Globina morja na severu znaša okrog 50 m, medtem ko je pri Palagruži morje globoko do 250 m. Pri najbolj oddaljenem otoku Jabuki se globina spusti do 1300 m. Povprečne temperature morja poleti znašajo od 22 do 27 stopinj Celzija, medtem ko je najnižja zimska temperatura 7 stopinj, spomladi pa prijetnih 18 stopinj Celzija.
  • 59. MEJNI PREHODI S HRVAŠKO
  • 61. HRVAŠKA JADRANSKA OBALA • Spada med najbolj razčlenjene obale na svetu (1244 otokov, otočkov in čeri) • Dolžina obale je 5.835 km (4058 km od tega pripada otokom) • Največji otoki (Krk, Cres, Brač, Hvar, Pag, Korčula …) • Najdaljši otok je Hvar • Otok z največjo nadmorsko višino je Brač (Vidova Gora 780 m) • Najdaljšo obalo ima otok Pag (270 km)
  • 62. HRVAŠKA • UPRAVNA RAZDELITEV: 20 administrativnih enot (županije) + glavno mesto Zagreb (poseben status) • 429 občin • 4,5 mio prebivalcev • Hrvati (89,6%), Srbi (4,54%), Bošnjaki (0,47), Italijani (0, 44) …, Slovenci (0,30% - 13.173) • SABOR • PREDSEDNIK DRŽAVE: Ivo Josipović • PREDSEDNIK VLADE: Zoran Milanović
  • 65. Razdalje do glavnih destinacij Razdalje v kilometrih DO PORTOROŽ UMAG POREČ LOŠINJ KRK BIOGRAD NA MORU SPLIT PLOČE NEUM DUBROVNIK KORČULA HERCEGNOVI TIVAT BUDVA SUTOMORE ULCINJ DRAČ OHRID RIMINI IZ MB 247 km 259 km 288 km 359 km 283 km 405 km 507 km 608 km 635 km 706 km 656 km 750 km 802 km 823 km 851 km 899 km 1021 km 1086 km 617 km LJ 120 km 132 km 161 km 230 km 170 km 348 km 450 km 551 km 577 km 649 km 555 km 692 km 744 km 766 km 794 km 842 km 975 km 1107 km 490 km
  • 66. Potovanje iz Maribora do PORTOROŽ UMAG POREČ LOŠINJ KRK BIOGRAD NA MORU SPLIT PLOČE NEUM DUBROVNIK KORČULA HERCEG NOVI TIVAT BUDVA SUTOMORE ULCINJ DRAČ OHRID RIMINI Potovanje IZ MB km 247 km 259 km 288 km 359 km 283 km 405 km 507 km 608 km 635 km 706 km 656 km 750 km 802 km 823 km 851 km 899 km 1032 km 1086 km 617 km čas potovanja cca 2h 55 min cca 3h 10 min cca 3h 24 min cca 5h 15 min cca 3h 32min cca 4h 25 min cca 5h 21min cca 6h 21min cca 6h 50min cca 8h 12min cca 8h 31min cca 8h 58min cca 9h 46 min cca 10h 14 min cca 10h 40 min cca 11h 32 min cca 13h 03min cca 12h 42min cca 6h 32 min
  • 67. Potovanje iz Ljubljane do PORTOROŽ UMAG POREČ LOŠINJ KRK BIOGRAD NA MORU SPLIT PLOČE NEUM DUBROVNIK KORČULA HERCEG NOVI TIVAT BUDVA SUTOMORE ULCINJ DRAČ OHRID RIMINI Potovanje iz LJ km 120 km 132 km 161 km 230 km 170 km 348 km 450 km 551 km 577 km 649 km 555 km 692 km 744 km 766 km 794 km 842 km 975 km 1107 km 490 km čas potovanja cca1h 40 min cca 1h 52 min cca 2h 09 min cca 4h 50 min cca 2h 55min cca 4h 53 min cca 5h 49min cca 6h 49 min cca 7h 18 min cca 9h 40min cca 8h 59min cca 9h 25min cca 10h 14 min cca 10h 42 min cca 11h 07min cca 11h 59min cca 13h 31min cca 12h 59min cca 5h 17min
  • 69. Avtocesta A1 Zagreb – Split Izvoz Zagreb - Lučko Bosiljevo II Brinje Žuta Lokva, Otočac Preušić Gospić Maslenica Posedarje Zadar I Zadar II Benkovac Pirovac Skradin Vrpolje Prgomet Dugopolje Avtocesta A1 Zagreb - Split Za destinacijo Zagreb, Bregana, Lipovac, Goričan, Macelj, Rijeka Rijeka, Pula Velebit Senj, Rijeka, Krk, Cres, Lošinj, Rab, Pag NP Plitvička Jezera, NP Sjeverni Velebit, Park prirode Velebit Velebit Karlobag Starigrad, NP Paklenica Pag Zadar, Nin, Vir, Silba Zadar, Ugljan, Pašman, Žut, Dugi otok, Sukošan, Zemunik Biograd, Kornati, Filip i Jakov, Pakoštane Murter, Vodice, Jezera, Np Kornati NP Krka Primošten, Perković Kaštela, Trogir Split, Dubrovnik
  • 70. Primer stroškov cestnin Relacija Gruškovje - Zagreb Obrežje - Zagreb Zagreb - Split Zagreb - Zadar I Zagreb - Ploče Zagreb - Rijeka Umag - Pula Poreč - Rovinj Avtocesta A2 - Macelj - Zagreb A3 - Bregana - Zagreb A1 - Zagreb - Split A1 - Zagreb - Split A1 - Zagreb - Split A10 Granica BIH - Ploče A1 - Zagreb - Split A6 Z- agreb - Rijeka A9 - Umag - Pula A9 - Umag - Pula Uvoz Trakošćan Bregana Zagreb - Lučko Zagreb - Lučko Izvoz Zaprešić Jankomir Dugopolje Zadar I Strošek Cestnin 48,00kn 6,00kn 181,00 kn 121,00 kn v Eur 6,36 € 0,80 € 23,99 € 16,04 € Zagreb - Lučko Karamatići 228,00 kn 30,22 € Zagreb - Lučko Bosiljevo Umag Baderina Bosiljevo II Rijeka (KUN) Pula Kanfanar 31,00kn 38,00kn 41,00 kn 9,00 kn 4,11 € 5,04 € 5,43 € 1,19 €
  • 71. HRVAŠKA – NACIONALNI PARKI • • • • • • • • NP BRIJONI NP SEVERNI VELEBIT NP PAKLENICA NP KORNATI NP KRKA NP MLJET NP PLITVIČKA JEZERA NP RISNJAK
  • 73. NP BRIONI Brioni so skupina dveh večjih in dvanajstih manjših otočkov ob jugozahodni obali Istre v neposredni bližini mesta Pulj. Njihova površina znaša le sedem kvadratnih kilometrov, ker pa je zaščiteno tudi okoliško morje znaša celotna površina narodnega parka 34 km². Brionsko otočje je poznano po svoji razčlenjeni obali in ohranjeni sredozemski vegetaciji, deloma oblikovani kot pejsažni park. Otočje slovi po bogati kulturni dediščini iz rimskega in bizantinskega obdobja, zaradi svoje izjemne lepote pa so Brioni že več kot sto let priljubljeno letovišče svetovnih državnikov in aristokracije. Otoki niso stalno naseljeni, je pa zaradi številnih turističnih obiskov z izletniškimi ladjicami preko leta na njih vedno živahno. Veliki Brion ponuja tudi možnost namestitve v treh manjših hotelih, ki gostom zagotavljajo mir v čudoviti naravi nedaleč od turistične gneče bližnjega Pulja. Na otoku se nahaja tudi najstarejše golf igrišče na Hrvaškem. Kljub velikemu številu turističnih obiskov je narava še vedno ohranjena, o čemer pričajo številne ptice selivke, ki na otok priletijo v času zime.
  • 76. NP KORNATI Kornati so skupina 140 nenaseljenih otokov, otočkov in čeri, ki se razprostirajo na okoli 70 km². Otočje je poznano po bizarnih oblikah sten in precej visokih skalah. Zdi se, da je otokov še več saj stari rek pravi: »Kolikor dni je v letu, toliko je kornatskih otokov«. Največji del Parka predstavlja glavni otok Kornat po katerem je cela otočna skupina tudi dobila ime. Zaradi nevarnosti plovbe, saj gre za labirint sten in morja, Kornate krasijo številni stari svetilniki, ki so danes prilagojeni potrebam »robinzonskega« turizma, med njimi pa sta najbolj znana Blitvenica in Sestrice. Največji ljubitelji Kornatov so vsekakor navtiki, ki jim Kornati ponujajo tisto, česar si najbolj želijo: sončni labirint morja in otokov ter mir v nedotaknjeni naravi.
  • 78. NP KRKA Narodni park Krka zajema največji del toka reke Krke in poleg naravnih lepot ponuja tudi številne kulturno-zgodovinske spomenike. Med njimi je treba omeniti frančiškanski samostan na otočku Visovcu, ki se kot pejsažni dragulj vzdiguje nad jezerom reke Krke. V sklopu samostana se nahaja galerija slik, obiskovalcem pa je na voljo tudi ogled same cerkvice katere začetki segajo v 14. stoletje. Sredi kanjona v obvodnem delu toka reke stoji pravoslavni samostan Krka kot tudi več starih graščin. Obiskovalce pritegnejo tudi številni stari mlini preurejeni v male etnografske muzeje, kjer si lahko ogledajo starinski način mletja žita. Slednje jim bodo v tradicionalnih nošah uprizorili interpreti zgodovine, kar najbolj navduši otroke, pogoste obiskovalce Parka. Glavna atrakcija Narodnega parka reka Krka s sedmimi slapovi - med katerimi je najbolj znan Roški slap; Skradinski buk pa je največji in najbolj poznan.
  • 80. NP MLJET Narodni park Mljet na istoimenskemu otoku predstavlja najpomembnejše zaščiteno področje na jugu Dalmacije. Park zajema zahodi del otoka Mljeta, ki je po mnenju mnogih eden najlepših jadranskih otokov. Park je prekrit z bujno in raznovrstno sredozemsko vegetacijo. Značilen del parka predstavljata tudi dva globoka zaliva, ki jima zaradi zelo ozke povezave z odprtim morjem rečejo jezera – Veliko in Malo jezero. Mljet slovi tudi po bogati kulturni dediščini v okviru katere izstopa kompleks benediktinskega samostana, ki je bil ustanovljen v 12. stoletju. Samostan stoji na malem otočku sredi Velikega jezera, obkroža pa ga sredozemski park. V samostanu so bile tekom stoletij napisane številne kronike, razprave in književna dela. V sklopu bivšega samostana se nahaja tudi zanimiva cerkvica sv. Marije.
  • 84. NP PAKLENICA Narodni park Paklenica, ki zajema najbolj atraktivne dele južnega Velebita in se razteza na 96 km², predstavlja največji naravni biser v zadrskem področju. Glavno atrakcijo Parka predstavljata dve impresivni soteski Velike in Male Paklenice, ki se vsekani v goro raztezata od morja do najvišjih vrhov Velebita. Park, ki je poln nenavadnih kraških fenomenov in jam, ima zaradi velikih razlik v klimi ohranjeno tudi bogato floro in favno. Kljub njeni divjini je Paklenica zaradi bližine Jadranske turistične ceste in avtoceste lahko dostopna. Privlačne in zastrašujoče vizure Velebita, ki se vzdiguje nad letoviščem StarigradPaklenica, predstavljajo glavni razlog prihoda večine obiskovalcev, ljubiteljev pustolovščin. Gibanje po Parku olajšajo številni smerokazi v različnih tujih jezikih. Skozi divjo sotesko Velike Paklenice, kjer so nekoč gorjanske žene na hrbtih iz primorja prinašale sol, iz rodovitne notranjosti Like pa žito, se danes razteza prijetna sprehajalna steza.
  • 89. NP PLITVICE Gre za najbolj poznan hrvaški narodni park in edino naravno lokaliteto, izmed sedmih zaščitenih hrvaških lokalitet, na Seznamu svetovne dediščine UNESCO-a. Glavno atrakcijo tega veličastnega dela narave predstavlja 16 manjših jezer, ki so med seboj povezani s slapovi, ki nastajajo z nalaganjem sadre, posebne vrste apnene kamnine. Narodni park zajema tudi del, kjer se nahaja zivir reke Korane, na področju obkroženem z gostim gozdom bukve, jelke in smreke. Krasijo ga različne jame, izviri, cvetoče livade, izmed številnih živalskih vrst pa je treba izpostaviti rjavega medveda. Park je povezan s »panoramskimi vlaki« in neslišnimi električnimi ladjami, kar prispeva k popularnosti Parka. Narodni park lahko obiščete v vseh letnih časih, saj je težko reči kdaj je najlepši. Morda spomladi, ko na travnikih zacvetijo rože in ozelenijo gozdovi, morda jeseni, ko se v jezerih orišejo raznolike jesenske barve ali v času zimske tišine, ko v zasneženi pokrajini zamrznejo slapovi. Jezera povezujejo steze in poti kar obiskovalcem omogoča dostop do številnih slapov in obalah jezer, katerih intenzivna zelena barva privablja poglede radovednih turistov
  • 91. NP RISNJAK Gre za najbolj gozdnati gorski masiv v Gorskem Kotaru, ki je ime dobil po risu, svojemu najbolj popularnemu prebivalcu. Površina narodnega parka znaša 64 km², ker se Park razteza na prehodu iz Alp v Dinaride ter Sredozemlja v Panonijo, pa so na relativno majhnem področju zastopane skorajda vse vrste gozdov tega področja, kot tudi številne rastlinske in živalske vrste. Ljubitelji narave obiskujejo Risnjak predvsem zaradi naravnih lepot, gozdov, vode in krasa. Med njimi je največ planincev, ki jih najbolj mami področje okoli najvišjega vrha masiva. Vrh Risnjaka je atraktiven v vseh letnih časih. Pozimi, ko ga prekrije sneg, spomladi, ko se travniki pretvorijo v cvetlične vrtove, poleti, ko tam lahko najdete zavetišče pred poletno vročino in jeseni, ko se gozdovi odenejo v mavrične jesenske barve. Narodni park je bogat z živalskim svetom in poleg »zaščitniku« risu je slednji dom tudi rjavemu medvedu, kunam in polhom. Risnjak slovi po veličastnih razglednih točkah s katerih se razteza pogled proti otokom Kvarnerskega zaliva in goram sosednje Sloveniji vse do Alp.
  • 93. NP SEVERNI VELEBIT Zaradi edinstvene pokrajine in bogatega rastlinskega ter živalskega sveta predstavlja področje Narodnega parka Severnega Velebita najbolj dragocen predel Velebita. Park se razteza na 109 kvadratnih kilometrov na področju skrajnega severnega dela gorovja. Vključuje vrsto izjemnih naravnih atrakcij, kot so kraška fenomena Hajdučki in Rožanski kukovi, botanični vrt in globoka Lukina jama. Ti fenomeni so tudi razlog, da izmed vseh hrvaških gor za hrvaške planince prav to gorovje predstavlja največji dragulj. Rožanski in Hajdučki kukovi, nepregledna množica skalnatih vrhov različnih bizarnih oblik (kukov) visokih tudi do 200 metrov, se nahajata v samem srcu narodnega parka. Gre za stroge naravne rezervate, to je najbolj strogo obliko zaščite na področju zaščite okolja na Hrvaškem. Sredi Hajdučkih kukov na 1.475 metrov nadmorske višine stoji Lukina jama. Njeno dno se nahaja na samo 83 metrih nadmorske višine in je po globini (1.392 m) osma na svetu. Kljub gorski skalnati divjini je bila v tridesetih letih 20. stoletja skozi Rožanske kukove zgrajena Premužićeva steza. Ime je dobila po inženirju Anti Premužiću, zaljubljencu v Velebit, ki jo je tudi zgradil. Gre za najlepšo pešpot na Hrvaškem, ki tudi obiskovalcem z manjšo kondicijo omogoča varno gibanje po robovih velikanskih sten in strmih prepadov. Od tam se raztezajo čudoviti razgledi proti morju in kvarnerskim otokom.
  • 95. NARAVNI PARKI HR 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. BIOKOVO KOPAČKI RIT LASTOVSKO OTOČJE LONSKO POLJE MEDVEDNICA PAPUK TELAŠČICA UČKA VELEBIT VRANSKO JEZERO ŽUMBERAK
  • 97. NARAVNI PARK BIOKOVO Gre za največji naravni »okras« srednjedalmatinske obale in njen edini naravni park. Park slovi po več kot 1.500 metrov visokih vrhovih in strmih pečinah, ki se le nekaj kilometrov od obale vzdigujejo v višine kot malo kje na svetu. V času poletne vročine predstavljajo surove gorske skale Biokova za bližnje obalno področje svežino, ljubiteljem narave pa ponujajo vrsto naravnih atrakcij. Poleg osvežitve in čiste narave ponuja Biokovo svojim obiskovalcem tudi sprehajalne in kolesarske steze, počivališča in zanimive ostanke iz preteklosti, kjer so se nekoč po težko prehodnih gorah potepali številni živinorejci. Danes je od obale Makarske riviere kot tudi notranjosti Dalmatinske zagore do Naravnega parka, vključujoč njegovega najvišjega vrha, 1.758 metrov visokega Svetega Jurija, speljana cesta.
  • 99. NARAVNI PARK KOPAČKI RIT Gre za razkošje vodnega in gozdnega zelenila v Slavoniji in njen največji naravni biser. Park zajema močvirno področje okoli ustja Drave in Donave pri Osijeku, razprostira pa se na 238 hektarjev. Zaradi nedostopnosti in pogostih poplav je področje Parka že od davnih časov nespremenjeno. Kopački rit se uvršča v eno izmed največjih naravnih močvirnih področij v Evropi in je uvrščeno v Ramsarski seznam svetovno pomembnih močvirij, predlagana pa je tudi njegova uvrstitev na Seznam svetovne naravne dediščine UNESCO-a. Zaščitni znak Kopačkega rita predstavljajo velika krdela jelenov, čeprav je to področje zavetišče tudi velikim krdelom divjih prašičev. Kopački rit je habitat tudi drugim sesalcem, najbolj pa prevladujejo ptice, približno 300 različnih vrst. Med njimi so najpomembnejše tiste zaščitene, orel belorepec in črna štorklja. Do Parka se iz bližnjega največjega slavonskega mesta Osijeka lahko prispe z avtomobilom, pot pa bo spremljal razgled na panonsko pokrajino močvirja, gozdov in poplavljenih polj. Izletniške ladjice s katerimi se lahko približate plitvim močvirnim rokavom predstavljajo najboljši način za spoznavanje in ogled Parka. V lepotah Parka lahko uživajo tudi turisti, ki plujejo na velikih rečnih križarkah po Donavi, ki predstavlja vzhodno mejo tega veličastnega naravnega parka.
  • 101. NARAVNI PARK LASTOVSKO OTOČJE Gre za otočje z izjemno razvejano obalo, veliko zelenila in edinstveno folklorno dediščino. Eden od razlogov za ohranjenost in posebni občutek miru in tišine je oddaljenost otočja, do katerega se s kopnega pluje več kot 4 ure. V vodah Lastovskega arhipelaga bodo na svoj račun prišli prefinjeni morjeplovci in ljubitelji čiste narave, saj oddaljeno otočje obiskujejo le izkušeni navtiki. Lastovo je enako atraktivno, če se mu približamo s severne strani do luke Pasadur, prek odprtega morja južnega Jadrana do čarobne Skrivene luke ali če enostavno vplujemo v eno izmed romantičnih uvalic, ki krasijo vse strani tega čudovitega otoka. Najbolj izkušeni morjeplovci, ki priplujejo do lastovskih vod ne bodo izpustili priložnosti obiska enemu izmed znanih lastovskih svetilnikov, kot je to Glavat, ki stoji na majhnem otočku Sušcu izgubljenem daleč na odprti morski gladini vzhodno od glavnega otoka Lastova. Danes so svetilniki prilagojeni turističnim namenom, kjer lahko svoje počitnice preživijo gostje željni resnične romantike.
  • 104. NARAVNI PARK LONJSKO POLJE Naravni park Lonjsko polje, ki leži v dolini Save vzhodno od Zagreba, predstavlja največji naravni park v osrednji Hrvaški. Njegova površina znaša 506 km² in je eno izmed najbolj ohranjenih evropskih močvirij, ki je zaščiteno z Ramsarsko konvencijo kot močvirje svetovnega pomena. Park obiskovalcem ponuja občutek tišine in romantičnega miru velikega močvirnega prostranstva. Gozdovi hrasta obdajajo mirne vode, ki jo prikrivajo lokvanji. Največje bogastvo Lonjskega polja predstavljajo ptice iz 250 različnih vrst. Veliko je malih ptic in različnih vrst rac, med njegovimi najbolj poznanimi stanovalci pa so štorklje, ki rade gnezdijo na strehah slikovitih starih kmečkih hišk. Ena izmed vasic, vas Čigoć, je bila leta 1994 proglašena za prvo evropsko vas štorkelj. Vode Lonskega polja privabljajo tudi ostale živali, kot so kače, med katerimi je na tem področju manj nevarnih strupenjač kot na jugu Hrvaške.
  • 106. NARAVNI PARK MEDVEDNICA Gorski masiv Medvednica, ki ga prekriva gost gozd bukve, hrasta, kostanja in jelke, sodi med najbolj priljubljeno izletno točko Zagrebčanov in njegovih gostov. Medvednico prepredajo številne sprehajalne steze od katerih so tiste manj zahtevne opremljene s klopmi in informativnimi tabelami, medtem ko so druge težje in bolj primerne za izkušene planince. Tisti bolj »lene narave« pa se iz mesta do najvišjega vrha gore lahko popeljejo z žičnico. Eno najbolj priljubljenih oglednih točk na Medvednici predstavlja srednjeveški grad Medvedgrad, ki stoji na vzvišenem predelu sredi gostega gozda in je le pol ure hoje oddaljen od zadnjih mestnih hiš. Medvednica v sebi skriva tudi druge naravne atrakcije kot so jame, soteske, slapovi, stari rudniki in slikovite cerkvice. Obiskovalcem je najbolj priljubljen sam vrh gore, Sljeme, kateremu dominira tv oddajnik. Na vrhu se nahajajo številne planinske koče kjer se izletniki lahko spočijejo in uživajo v popularnih »sljemenskih« specialitetah, kot je fižol s klobaso ali sirovi in jabolčni zavitki.
  • 108. NARAVNI PARK PAPUK Pozornost obiskovalcev naravnega parka Papuk najbolj pritegne brezkončno gozdno prostranstvo bukve, hrasta, jelke in ostalega drevja. Impozantna drevesa krasijo tudi podnožje Papuka, zlasti mestni parki Slatine, Orahovice ali Našic. Med najlepši del Papuka sodi park-gozd Jankovac, ena najbolj priljubljenih slavonskih izletniških točk. Gre za čarobno dolino, visoko v hribih, ki jo krasi nekaj bistrih potokov, okoli katerih se raztezajo cvetlični travniki in gost bukov gozd ter njegov najlepši okras Jankovački slap. Na Jankovcu se nahaja tudi istoimenska planinska koča, za številne hrvaške planince ena najlepših in najbolj prijetnih koč v hrvaških gorah. Ne glede na lepoto gozdov naravnega parka in njegove bistre potoke ter slapove je tisto po čemer je Papuk na Hrvaškem edinstven njegova geologija. Tukaj se lahko najde vse zvrsti kamnin, od davnega geološkega obdobja paleozoika pa vse do najmlajšega kvartarja. Papuk je prav tako edina hrvaška gora, ki je bogata z nenavadnimi vulkanskimi kamninami, zato je pri slikovitem mestecu Voćina, poznanem po nenavadnih slojih, ustanovljen prvi hrvaški geološki park Rupnica. Zaradi izjemno bogate geologije je Papuk tudi edini hrvaški predstavnik na seznamu evropskih geoparkov.
  • 110. NARAVNI PARK TELAŠČICA Globoki zaliv Telašćica sodi med enega najbolj priljubljenih skrivališč navtikov na Jadranu, saj jim ponuja varno zavetišče tudi pred najmočnejšim neurjem. Skalnata obala zaliva je v notranjosti nizka, medtem ko se z zunanje strani spremeni v impozantne klife, ki se na nekaterih mestih vzdigujejo tudi do 180 metrov. Med zalivom in strmimi klifi stoji posebni dragulj – malo in zelo slano jezero Mir. Do Telaščiće se lahko pride tudi po kopnem, deloma po cesti in deloma prek peščenih stez, ki vodijo skozi slikovito sredozemsko pokrajino.
  • 113. NARAVNI PARK UČKA Med glavnimi atrakcijami Učke sodijo edinstvene apneniške reliefne oblike, ki jih najdemo v predelu Vran in na samem vrhu Učke. Slednjega krasi stolp, na katerem se že tradicionalno fotografirajo planinci. Z vrha Učke se razteza nepozaben pogled na bližnje otoke in Opatijsko riviero, ki se za svoje sveže večere lahko zahvali zatišju bujnega gozda Učke. Vrhovi Učke so pogosto obsijani s soncem tudi takrat, ko se pod njenimi pobočji spusti megla, kar ustvari posebno vzdušje. Na Učki lahko sprehajalci in planinci uživajo v sprehodih po atraktivnih stezah, ki se raztezajo skozi sveže gozdne predele ali po vetrovnem hrbtu same gore. Tam lahko naletijo na številne druge atrakcije kot so številne jame in kapelice, ki lahko služijo kot zavetišče pred slabim vremenom. Najbolj hrabri obiskovalci zaradi zelo ugodnega zračnega toka, vrhove Učke uporabljajo kot izhodiščno točko za polete z zmaji.
  • 116. NARAVNI PARK VELEBIT Velebit je največje in z naravnimi znamenitostmi najbogatejše hrvaško gorovje. Gre za območje, ki je zaščiteno kot naravni park in je z 2.000 kvadratnimi kilometri površine največje zaščiteno območje na Hrvaškem. Znotraj naravnega parka se nahaja niz manjših zaščitenih področij vključujoč dva narodna parka: Severni Velebit na področju regije Lika– Karlovec in Paklenica v Dalmaciji. Velebit odlikujejo tudi druge naravne atrakcije, zato je celotno približno 150 kilometrov dolgo gorovje zaščiteno tudi kot Svetovni rezervat biosfere UNESCO-a, zaenkrat edini takšen na Hrvaškem. Velebit sodi med najbolj znano hrvaško gorovje tudi zaradi bogastva rastlinskega in živalskega sveta po skupnem številu vrst in številu endemskih vrst.
  • 118. NARAVNI PARK VRANSKO JEZERO Naravni park Vransko jezero je idealen za obiskovalce, ki imajo radi manj naporne oblike preživljanja prostega časa v naravi. Njegova glavna naravna atrakcija je največje hrvaško jezero, ki leži blizu morja. Park je habitat velikemu številu ptic, zlasti različnim vrstam divjih rac in čapelj. Zato je idealen za opazovanje ptic, ki se jih lahko opazuje iz več različnih opazovalnic. Jezero ima brakično vodo, zato so v njej zastopane tako sladkovodne kot tudi morske ribe, kar predstavlja raj za številne ribiče. Vransko jezero si lahko obiskovalci ogledajo po vodni poti kot tudi s kopnega preko nedostopne ali težko dostopne močvirne pokrajine.
  • 121. NARAVNI PARK ŽUMBERAK Zahodno od Zagreba leži Naravni park Žumberak – Samoborsko gorovje. Odlikujejo ga kraški fenomeni netipični za območje okoli Panonske nižine, globoki kanjoni, bistre rečice s številnimi slapovi in prostorni cvetlični travniki. Prebivalci Žumberka in višjih gorskih predelov živijo v slikovitih vasicah na strmih hribčkih. Večinoma gre za potomce znanih hrvaških čuvajev morja, Uskokov iz mesta Senja z obale Kvarnerja. Ker je del prebivalcev grškokatoliške vere, številne slikovite cerkvice krasijo žumberške vasice kot tudi najvišji vrh Žumberške gore, 1.102 metrov visoko Sveto Gero. Ponekod se rimskokatoliška in grškokatoliška cerkev nahajata ena ob drugi, kot je to v vasici Dojutrovica. Podnožje Žumberka – Samoborskega gorovja deluje umirjeno, zlasti njegovo vinorodno področje Plešivice in je pravo nasprotje bolj divjemu gorskemu predelu. Za Samoborsko gorovje so značilni tudi trsi trte, ki sovpadajo s podeželjem in številni gradovi na okoliških hribih, kot je stari Samobor.
  • 123. NOČITVE SLOVENSKIH TURISTOV PO REGIJAH • • • • • • ISTRA (42%) KVARNER (27%) ZADAR (15%) SPLIT (7%) ŠIBENIK (5%) DUBROVNIK (4%)
  • 124. HRVAŠKA – TRAJEKTNE POVEZAVE • Mednarodne trajektne linije Zadar–Ancona, Split–Ancona, Split–Stari Grad– Pescara, Ancona–Split–Pescara in Reka–Split– Stari Grad (Hvar)–Korčula–Sobra (Mljet)– Dubrovnik– Bari Dubrovnik–Bari (neposredno): Vis–Ancona, Stari Grad–Ancona Med Hrvaško in Italijo obratujejo tudi hitre ladijske linije poleg trajektnih.
  • 125. HRVAŠKA – TRAJEKTNE LINIJE • Trajektne linije na obali Reka–Split–Stari Grad/Hvar–Korčula– Dubrovnik Lokalne trajektne linije s kopnim povezujejo naslednje otoke: Cres, Lošinj, Rab, Pag, Ugljan, Pašman, Olib, Silba, Premuda, Ist, Molat, Sestrunj, Rivanj, Žirje, Kaprije, Zverinac, Rava Zlarin, Dugi otok, Iž, Šolta, Brač, Hvar, Vis, polotok Pelješac, Korčula Lastovo in Mljet, Šipan. • Lokalne ladijske in hitre linije povezujejo druge naseljene otoke, na katerih ne obstaja avtomobilski promet.
  • 126. HRVAŠKA – POVEZAVE Z OTOKI • Hitre linije (povezave s kopnim ali med otoki) Reško okrožje – Lošinj, Susak, Unije, Cres, Ilovik, Pag, Rab Zadrsko okrožje – Ist, Molat, Dugi otok, Zverinac, Sestrunj, Rivanj, Olib, Silba, Premuda Splitsko okrožje – Brač, Hvar, Šolta, Lastovo, Korčula, Vis, Biševo Dubrovniško okrožje – Mljet, Šipan, Korčula, Lastovo Šibeniško okrožje – Žirje, Kaprije Sezonska linija: Pulj–Unije–Mali Lošinj–Ilovik–Zadar.
  • 127. HRVAŠKA - ladijske povezave • Ladijske linije (povezave s kopnim ali med otoki) Reško okrožje – Lošinj, Srakane, Unije, Ilovik, Susak Zadrsko okrožje – Dugi otok, Iž, Rava, Vrgada Šibeniško okrožje – Prvić, Zlarin Splitsko okrožje – Drvenik Veli i Mali, Čiovo, Biševo Dubrovniško okrožje – Šipan, Lopud, Koločep
  • 128. HRVAŠKA • Jadrolinija Glavni hrvaški potniški ladijski prevoznik ima največje število rednih, mednarodnih in domačih trajektnih, ladijskih ter hitrih linij. Glavni urad je v Reki. Carinske izpostave za vstop tujih ladij Stalne: Umag, Poreč, Rovinj, Pula, Raša/Bršica, Reka, Mali Lošinj, Zadar, Šibenik, Split, Ploče, Korčula, Vela Luka, Ubli in Dubrovnik. Sezonske (v času poletne sezone): ACI Marina Umag, Novigrad, Sali, Božava, Primošten, Hvar, Stari Grad (Hvar), Vis, Komiža in Cavtat.
  • 129. HRVAŠKA - PREVOZNIKI • • • • • Dubrovnik G & V Line d.o.o. Telefon +385(0)20 313 119 Fax +385(0)20 418 186 Web www.gv-line.hr E-mail gv-line@gv-line.hr • • • • • • Rijeka Jadrolinija Telefon +385(0)51 666 111 Telefon +385(0)51 211 444 Fax +385(0)51213 116 Web www.jadrolinija.hr E-mail passdept_h@jadrolinija.hr • • • • • • • • • • Mali Lošinj Lošinjska plovidba - brodarstvo d.d. iTelefon +385(0)20 711 156 Fax +385(0)20 711 157 Web www.korcula.net E-mail info@medplov.hr Korčula Mediteranska plovidba d.d. Telefon +385(0)20 711 156 Fax +385(0)20 711 157 Web www.korcula.net E-mail info@medplov.hr • • Rab Rapska plovidba d.d. Telefon +385(0)51 724 122 Fax +385(0)51 724 018 Web www.rapska-plovidba.hr • • • • • Split Split Tours Telefon +385(0)21 338 310 Fax +385(0)21 352 447 Web www.splittours.hr E-mail booking@splittours.hr E-mail rapska-plovidba@ri.tel.hr
  • 130. • • • • • • • • • • • • • • • • • • HRVAŠKA – najbolj pomembne trajektne povezave VALBISKA (otok Krk)- MERAG (otok Cres) BRESTOVA (celina) – POROZINA (otok Cres) STINICA (celina)- MIŠNJAK (otok Rab) PRIZNA (celina)- ŽIGLJEN (otok Pag) ZADAR (celina) – PREKO (otok Ugljan) ZADAR (celina) – BRBINJ (Dugi otok) SPLIT – STARIGRAD (otok Hvar) DRVENIK – SUČURAJ (otok Hvar) DRVENIK – DOMINČE (otok Korčula) SPLIT – VIS (otok Vis) SPLIT – SUPETAR (otok Brač) SPLIT – ROGAČ (otok Šolta) SPLIT – VELA LUKA (otok Korčula) VELA LUKA (otok Korčula) – UBLI (otok Lastovo) MAKARSKA – SUMARTIN (otok Brač) PLOČE – TRPANJ (polotok Pelješac) OREBIČ – DOMINČE (otok Korčula) PRAPRATNO (Pelješac) – SOBRA (otok Mljet) 25 min 20 min 25 min 20 min 30 min 1 ura 20 min 2 uri 35 min 2 uri 15 min 2 uri 20 min 50 min 1 ura 3,5 ure 1 ura 45 min 1 ura 60 min 20 min 45 min
  • 131. TRAJEKTI: Riječko okružje Brestova – Porozina Valbiska – Merag Stinica – Mišnjak Prizna - Žigljan
  • 132. CRES - Valbiska (KRK) - Merag (CRES)) Valbiska (KRK) - Merag (CRES) 30.5. - 26.6. in 1.9. - 28.9.2014 Valbiska Merag 0:01 0:30 5:45 6:30 7:15 8:30 9:15 10:00 10:45 11:30 12:15 13:00 13:45 14:30 15:15 16:00 16:45 17:30 18:15 19:00 19:45 20:30 22:00 22:30 27.6. - 31.8.2014 0:01 0:30 5:45 6:30 7:15 8:30 9:15 10:00 10:45 11:30 12:15 13:00 13:45 14:30 15:15 16:00 16:45 17:30 18:15 19:00 19:45 20:30 21:15 22:00 22:30 23:00 11.4. -29.5. in 29.9. - 31.12. Valbiska Merag 0:01 0:30 5:45 6:30 7:15 8:30 9:15 10:00 10:45 11:30 13:30 15:00 15:45 17:30 18:15 19:00 20:00 20:30 22:00 22:30 1.1. - 10.4. 7:15 6:30 9:15 8:30 10:45 10:00 13:30 12:30 15:45 15:00 18:15 17:30 20:00 19:00 22:30 22:00 Čas Potovanja cca 25 min stroški od 1.10.2013 30.5. - 28.9.2014 Avto 96,00kn 115,00kn 4 osebe 60,00 kn 72,00kn skupaj 156kn 187kn cca 20,50 € cca 24,75 € cena/osebo otrok 3 - 12 infanti 15 kn/2€ 7,5 kn/1€ gratis 18 kn/2,40€ 9 kn/1,20€ gratis
  • 133. CRES – Brestova – Porozina (CRES) Brestova - Porozina (CRES) 1.1. - 29.5.2014 in 29.9. - 31.12.2014 Brestova Porozina 6:30* 6:00* 7:30 7:00 9:30 9:00 11:30 11:00 13:30 13:00 16:30 16:00 18:30 18:00 19:30 19:00 30.5. - 26.6.2014 - 1.9. - 28.9.2014 6:45 6:00 8:15 7:30 9:45 9:00 11:15 10:30 12:45 12:00 14:15 13:30 15:45 15:00 17:15 16:30 18:45 18:00 20:00 19:30 21:00 20:30 27.6. - 31.8.2014 Brestova Porozina 0:30 0:01 5:30 5:00 6:45 6:00 8:15 7:30 9:45 9:00 11:15 10:30 12:45 12:00 14:15 13:30 15:45 15:00 18:00 17:00 20:00 19:00 21:00 20:30 22:30 22:00 Čas Potovanja cca 25 min stroški od 1.10.2013 30.5. - 28.9.2014 Avto 96,00kn 115,00kn 4 osebe 60,00 kn 72,00kn skupaj 156kn 187kn cca 20,50 € cca 24,75 € cena/osebo otrok 3 - 12 infanti 15 kn/2€ 7,5 kn/1€ gratis 18 kn/2,40€ 9 kn/1,20€ gratis
  • 134. RAB – Stinica – Mišnjak (RAB) Stinica - Mišnjak (RAB) Odhodi iz Mišnjaka Odhodi iz Stinice JAN, FEB, MAR, JAN, FEB, MAR, APR, MAJ JUN,SEP APR, MAJ JUN,SEP JUL,AVG 5:45 6:45 5:45 6:45 5:00 5:45 4:00 5:00 6:15 7:15 6:15 7:15 5:30 6:15 4:30 5:30 7:45 7:45 6:45 5:45 8:15 8:15 7:15 6:15 8:45 10:30*** 12:00** 8:45 10:30 12:00 7:45 8:45 10:30 6:30 7:30 8:30 9:15 11:00*** 12:30** 9:15 11:00 12:30 8:15 9:15 11:00 7:00 8:00 9:15 13:00*** 15:00** 16:00*** 17:30** 19:30** 21:30 23:30 13:00 15:00 16:00 17:30 19:30 20:30 21:30 23:30 12:00 13:00 14:00 15:00 16:00 17:00 18:00 19:00 20:30 (sam sep) 21:30 23:30 9:30 10:00 10:30 11:00 12:00 13:00 14:00 15:00 16:00 17:00 18:00 18:30 19:30 20:30 21:30 22:30 23:30 14:00*** 15:30** 16:30*** 18:30** 20:30** 22:00 0:00 14:00 15:30 16:30 18:30 20:00 21:00 22:00 0:00 12:30 14:00 (Sep 13:30) 15:00 (Sep 14:30) 15:30 16:30 17:30 18:30 19:30 21:00 (Sep 20:30) 22:00 0:00 10:00 10:30 11:00 11:30 12:30 13:30 14:30 15:30 16:30 17:30 18:30 19:00 20:00 21:00 22:00 23:00 0:00 OKT, NOV, DEC JUL,AVG OKT, NOV, DEC Čas Potovanja cca 25 min stroški 1. jan - 31.maj in 1.okt - 31.12 1 jun - 30. sep Avto 85,00kn 98,00kn 4 osebe 60,00 kn 68,00kn skupaj 145kn 166kn cca 19,19 € cca 21,97 € cena/osebo otrok 3 - 12 infanti 15 kn/2€ 6kn/0,79€ gratis 17 kn/2,25€ 7kn/0,93€ gratis
  • 135. PAG – Prizna – Žigljen (PAG) Prizna - Žigljen (PAG) 30.5. - 26.6. in 1.9. - 28.9.2014 Prizna Žigljen 5:30 6:45 7:45 9:00 10:00 11:15 12:30 13:30 15:00 16:30 17:45 19:15 20:45 22:30 23:30 (od 26.6.) 6:00 7:15 8:15 9:30 10:30 12:00 13:00 14:00 15:30 17:00 18:30 20:00 21:30 23:00 - 27.6. - 31.8.2014 Prizna Žigljen 0:30 0:01 4:30 04:00 5:30 5:00 6:30 6:00 7:30 07:00 8:30 08:00 9:30 09:00 10:30 10:00 11:30 11:00 12:30 12:00 13:30 13:00 14:30 14:00 15:30 15:00 16:30 16:00 17:30 17:00 18:30 18:00 19:30 19:00 20:30 20:00 21:30 21:00 22:30 22:00 23:30 ( do 30.08.) 23:00 11.4. - 29.5. in 29.9. - 31.12.2014 Prizna Žigljen 5:30* 6:00* 7:00 7:30 8:00 8:30 9:30 10:00 11:00 11:30 12:15 12:45 13:15 13:45 15:00 15:30 16:30 17:00 18:00 18:30 19:30 20:00 21:00** 21:30** 22:00*** 22:15*** * Ne vozi ob nedeljah in praznikih ** od 3.11.2014 vozi iz prizne ob 21:30 in i Žigljana ob 22:00 *** vozi samo do 2.11.2014 Čas potovanja cca 15min stroški od 1.10.2013 Avto 80,00kn 4 osebe 56,00kn skupaj 136,00kn Cca 18,00 € cena/osebo otrok 3 - 12 infanti 15 kn/2€ 7,5 kn/1€ gratis 30.5. - 28.9.2014 96,00kn 68,00kn 164kn cca 21,71 € 17 kn/2,25€ 8,5 kn/1,13€ gratis
  • 136. TRAJEKTI: Zadarsko okružje Zadar – Preko Zadar - Brbinj
  • 137. UGLJAN – Zadar – Preko (UGLJAN) Zadar - Preko (UGLJAN) 30.5. - 26.6. in 1.9. - 28.9. ZADAR PREKO 5:00 5:30 6:20 6:15 7:30 7:00 8:30 (NP) 8:15 9:30 9:15 (NP) 10:30 (NP) 10:30 11:30 11:30 (NP) 12:15 (NP) 12:15 13:30 13:00 (NP) 14:45 14:30 15:30 15:30 16:40 16:00 18:00 17:20 19:30 18:40 20:45 20:10 22:00 21:20 23:00 22:30 NP - trajekt ne vozi ob nedeljah in praznikih 27.6 - 31.8.2014 5:00 5:30 6:20 6:15 7:30 7:00 8:30 8:15 9:30 9:15 10:30 10:30 11:30 11:30 12:30 12:30 13:30 13:15 14:45 14:30 15:30 15:30 16:40 16:00 18:00 17:20 19:30 18:30 20:45 20:10 22:00 21:20 23:00 22:30 23:59 0:30 Pri odhodih iz Preka ( 8:15 in 18:40) in iz 1.1. - 29.5 in 29.9. - 31.12.2014 Zadra (11:30 in 14:45) ter ob nedeljah in 6:20 ** 5:45** praznikih (9:30 in 13:30) traja potovanje 7:30 7:00 30 min zaradi pristanka v Ošljaku 8:30* 8:15 9:30 9:15* Čas potovanja cca 25min * 10:30* 10:30 od 11:30 11:30* stroški 1.10.2013 30.5. - 28.9.2014 12:15* 12:15 Avto 86,00kn 103,00kn 13:30 13:00* 4 osebe 60,00kn 72,00kn 14:45* 14:30* skupaj 146,00 kn 175,00kn 15:30 15:30*** cca 19,32€ cca 23,65 € 16:40** 16:00 18:00 17:20** cena/osebo 15 kn/2€ 18 kn/2,40€ 19:30 18:40 otrok 3 - 12 7,5 kn/1€ 9 kn/1,20€ 20:45 20:10 infanti gratis gratis 23:00** 22:30** * Ne vozi ob nedeljah in praznikih ** Ne vozi na praznike 1.1, 20.4, 25.12 in 26.12 *** Ob nedeljah in praznikih izpljuje ob 15:00
  • 138. DUGI OTOK – Zadar – Brbinj (Dugi otok) Zadar - Brbinj (DUGI OTOK) 30.5 - 28.9.2014 10:00 10:00 8:00 9:00 12:00 11:00 10:00 9:15 Ob ponedeljkih, torkih, sredah in četrtkih ZADAR BRBINJ 14:00 20:15 5:45 12:00 17:15 Ob petkih 16:30 20:00 5:45 14:30 18:15 Ob sobotah 12:00 16:00* 20:00 5:45 10:00 14:00* Ob nedeljah 18:00 21:45 7:00 16:00 20:00 1.1. - 29.5. in 29.9. - 31.12.2014 Ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah 20:00 6:00 17:00 Ob torkih in sredah 20:00 6:00 16:30 Ob petkih 16:30 20:00 6:00 12:00 18:15 Ob nedeljah in praznikih 20:00 7:30 18:00 - op: 30.4. pluje kot ob petkih, 2.5. pa kot ob sobotah * Vozi samo od 5.7 do 30.8 ** od 5.7. do 30.8 izpluje ob 18:00 - 17:00** Čas potovanja stroški Avto 4 osebe skupaj cca 1h 20 min od 1.10.2013 147,00kn 100,00kn 247,00 kn cca 32,69€ 30.5. - 28.9.2014 176,00kn 120,00kn 296,00kn cca 39,18 € - - cena/osebo otrok 3 - 12 infanti 25kn/3,30€ 12,50 kn/1,65€ gratis 30 kn/4,00€ 15 kn/2,00€ gratis
  • 139. SREDNJA DALMACIJA Split – Supetar Makarska – Sumatrin Drvenik – Sučuraj Split – Rogač Ploče – Trpanj Orebić – Dominče Split – Vis Split – Vela Luka – Ubli
  • 140. HVAR – Split – Starigrad (HVAR) Split - Stari Grad (HVAR) 30.5. - 28.9.2014 SPLIT STARI GRAD 1:30 (29.6 - 1.9) 5:30 5:00* 7:45 8:30 11:30 11:00 14:00 14:30 17:30 17:00 20:00 23:00 (28.6. 20:30 31.8) 1.1. - 29.5. in 29.9. - 31.12.2014 8:30** 5:30** 14:30 11:30 20:30 17:30 **odhodi ne veljajo za 25. in 25.12 *Prednost pri ukrcavanju imajo tovorna vozila Čas potovanja stroški Avto 4 osebe skupaj cena/osebo otrok 3 - 12 infanti cca 120 min od 1.10.2013 265,00kn 154,00kn 421,00 kn cca 55,20€ 39kn/5,16€ 19,50 kn/2,58€ gratis 30.5. - 28.9.2014 318,00kn 188,00kn 506,00kn cca 66,97 € 47kn/6,22€ 23,50 kn/3,10€ gratis
  • 141. HVAR – Drvenik – Sučuraj (HVAR) Drvenik - Sučuraj 1.1. - 29.5. in 29.9. - 31.12.2014 Drvenik Sučuraj 8:00* 6:30* 10:30 9:45 14:00 13:15 17:15 15:00 19:00 18:00 22:35** 22:00** 30.5. - 28.9.2014 5:45 (26.7. -17.8) 5:00(26.7. -17.8) 7:30 6:30 9:00 8:15 10:30 9:45 12:00 11:15 13:45 13:00 15:45 15:00 17:15 16:30 19:00 18:00 20:30 19:45 22:35 22:00 * Nedjeljom i blagdanom trajekt iz Sućuraja isplovljava u 07:30 sati, a iz Drvenika u 08:15 sati Putovanje s polaskom u 07:30 sati iz Sućuraja i 08:15 sati iz Drvenika ne održava se 01.01., 25.12. i 26.12.2014.g. ** Putovanje s polaskom u 22:00 sati iz Sućuraja i 22:35 sati iz Drvenika ne održava se 24.12., 25.12. i 31.12.2014.g. Čas potovanja stroški Avto 4 osebe skupaj cena/osebo otrok 3 - 12 infanti infanti cca 35min od 1.10.2013 90,00kn 52,00kn 142,00 kn cca 18,80€ 13kn/1,72€ 6,5 kn/0,86€ gratis gratis 30.5. - 28.9.2014 108,00kn 64,00kn 172,00kn cca 22,77 € 16 kn/2,12€ 9 kn/1,06€ gratis gratis
  • 142. 7:50 14:20 20:20 7:50 17:50 17:00 12:20 19:20 Petek 10:00 13:20 5:30 7:50 20:50 7:30 9:50 15:30* 17:50 Ob petkih 5:30 15:30 11:00 18:30* Pon, tor, sre, čet, sob, ned in PRA 5:30 12:00 18:00 Pon, tor, sre, čet, sob, ned in PRA 13:20 20:50 1.1. -29.5 - 29.9 -31.12.2014 Torek 11:20 17:20 23:20 Torek Pon, sre, čet, pet,sob in ned 27.6. -31.8.2014 16:20 11:00 18:30 Nedelja in prazniki 17:50 14:00 9:00 15:00 21:00 pon,tor,sre,čet,pet, sob 9:50 15:30 Ob petkih 7;30 Pon, tor, sre, čet, sob, ned in PRA 7:50 Nedelja in prazniki 5:30 12:20 19:20 Pon, sre, čet, pet,sob in ned 13:20 20:50 10:00 17:00 Petek iz splita na vis Pon, tor, sre, čet, sob, ned in PRA 11.00 18:30 pon,tor,sre,čet,pet, sob V split Iz Visa iz splita na vis Iz Visa v Split 30.5. - 26.6. in 1.9. - 28.9 Split - VIS VIS – Split - VIS 14:00 16:20 * od 1.1 -28.2 ter od 1.2. in 21.12 vozi ob nedeljah in praznikih iz visa ob 16:30 in iz splita ob 19:00 stroški od 1.10.2013 30.5. 28.9.2014 Avto 4 osebe skupaj 308,00kn 180,00kn 488,00 kn 370,00kn 216,00kn 586,00kn cca 65,04€ cca 78,10 € cena/osebo otrok 3 - 12 infanti 45kn/6,00€ 54kn/7,20€ 22,50 kn/3€ 27 kn/3,60€ gratis gratis
  • 143. BRAČ – Split – Supetar (BRAČ) Split - Supetar (BRAČ) 30.5. - 28.9. SPLIT SUPETAR 5:15 5:00 6:15 6:30 7:45 7:45 9:00 9:00 10:30 (27.6 -31.8.) 10:30 11:15 11:45 (27.6 -31.8.) 12:45 14:15 15:15 (27.6 -31.8.) 16:45 18:00 18:30 21:00 12:30 14:00 15:30 16:30 (27.6 -31.8.) 18:00 19:30 20:45 23:59 22:45 1.1. - 29.5. in 29.9 - 31.12.2014 6:15* 9:00 11:00 12:30* 14:15 16:30 18:15 20:30 6:30* 7:45 10:30 12:30 14:30* 15:30 18:00 20:00 23:59 22:45 Čas potovanja stroški Avto 4 osebe skupaj cena/osebo otrok 3 - 12 infanti cca 50 min od 1.10.2013 130,00kn 112,00kn 242,00 kn cca 32,03€ 28kn/3,71€ 12,50 kn/1,85€ gratis *Ne vozi ob nedeljah in praznikih zadnji odhod iz obeh krajev ne velja za 24., 25 in 31.12 30.5. - 28.9.2014 160,00kn 132,00kn 292,00kn cca 38,56 € 33kn/4,37€ 15 kn/2,20€ gratis
  • 144. 6:45 11:15 16:15 19:00* 5:30 10:00 12:30 17:30* - Ob nedeljah in praznikih 21:15 (27.6 -31.8) 5:30 8:00 10:30 13:00* 17:30** 20:00 (27.6 -31.8) PON, TOR, SRE, ČET, PET in SOB 6:45 9:15 11:45 16:15 18:45** 1.1. - 29.5 in 29.9 - 31.12.2014 SPLIT ROGAČ 30.5. - 28.9.2014 Split - Rogač (ŠOLTA) ŠOLTA – Split – Rogač (ŠOLTA) *Ob nedeljah in praznikih izpluje ob 15:00 ** do 26.6. in od 1.8. gre iz splita ob 20:00 ter iz rogača ob 18:30 8:30** 11:15 16:15 19:00 7:00** 10:00 15:00 17:30* - *Od 30.3. do 29.5 gre trajekt iz rogača ob 18:30 in iz Splita 20:00 ** Odhodi ne veljajo 25. in 26.12 ter 1.1. Čas potovanja stroški Avto 4 osebe skupaj cena/osebo otrok 3 - 12 infanti cca 60 min od 1.10.2013 130,00kn 112,00kn 242,00 kn cca 32,03€ 30.5. 28.9.2014 160,00kn 132,00kn 292,00kn cca 38,56 € 28kn/3,71€ 33kn/4,37€ 12,50 kn/1,85€ 15 kn/2,20€ gratis gratis
  • 145. KORČULA, LASTOVO Split – Vela Luka (KORČULA) – Ubli (LASTOVO) Split - Vela Luka (KORČULA) - Ubli (LASTOVO) 30.5. -28.9.2014 Iz Splita 10:15 17:30 Na Korčulo 13:00 20:15 Iz Korčule 13:45 20:45 8:45 Na Lastovo 15:45 0:00 10:45 Iz Lastovega 4:30 11:00 19:00 Na Korčulo 5:45 13:00 21:00 Iz Korčule 6:15 13:45 V Split 9:00 16:30 1.1. -29.5. in 29.9. - 31.12 2014 Pon, sre, čet Tor, Pet Razen v Ned Ned in Pra Iz Splita 10:30 20:30 15:00 18:00 Na Korčulo 14:00 14:00 17:40 20:45 Iz Korčule 14:15 18:00 21:00 Na Lastovo 15:45 19:15 18:00 Iz Lastovega 16:00 4:30 13:00 Na Korčulo 17:30 5:45 14:15 Iz Korčule 15:00 17:45 6:15 14:30 V Split 18:30 21:15 21:15 17:15 Op.a. 4.3 (Torek) - Pluje kot v pon, sre čet 5.3 (Sreda) - Pluje kot v tor,pet stroški Avto 4 osebe skupaj od 1.10.2013 30.5. - 28.9.2014 442,00kn 530,00kn 200,00kn 240,00kn 642,00 kn 770,00kn cca 85,65€ cca 102,62 € cena/osebo 50kn/6,60€* 60kn/8,00€** otrok 3 - 12 25 kn/3,30€ 34 kn/4,00€ infanti gratis gratis * pri potovanju iz Splita na Lastovo se cena na oseebo poviša za 7kn **pri potovanju iz Splita na Lastovo se cena na oseebo poviša za 8kn
  • 146. BRAČ – Makarska – Sumatrin (BRAČ) Makarska - Sumatrin (BRAČ) 30.5. - 26.6. in 1.9. -28.9. 2014 Makarska Sumatin 9:00 6:00* 12:30 11:00 17:00 15:00 20:00** 18:30 27.6. - 31.8.2014 8:00 6:00 11:00 9:30 14:30 13:00 18:00 16:30 21:00 20:00 1.1. -29.5. in 29.9. - 31.12.2014 Pon,Tor, Sre,Čet,Pet,Sob 9:00 6:00 12:30 11:00 18:30 15:30 Nedelja in prazniki 9:00* 8:00* 12:30 11:00 19:30 18:00 * Ob nedeljah in praznikih izpluje ob 8:00 ** 7.9. izpluje ob 21:00 Čas potovanja stroški Avto 4 osebe skupaj cena/osebo otrok 3 - 12 infanti cca 60 min od 1.10.2013 130,00kn 112,00kn 242,00 kn cca 32,03€ 30.5. 28.9.2014 160,00kn 132,00kn 292,00kn cca 38,56 € 28kn/3,71€ 33kn/4,37€ 12,50 kn/1,85€ 15 kn/2,20€ gratis gratis * ne pluje 1.1. in 25.12.2014 21.4. (velikonočni ponedeljek) izpluje iz Sumatrina ob 6:00
  • 147. PELJEŠAC – Ploče – Trpanj (PELJEŠAC) Ploče - Trpanj (PELJEŠAC) 30.5. - 28.9.2014 PLOČE TRPANJ 5:00 7:30 6:15 9:00 10:15 11:30 12:45 14:00 15:15 16:30* 17:45 (27.6. - 31.8.) 19:00 (27.6. - 31.8.) 19:30** 20:30** 1.1 - 29.5. in 29.9. -31.12.2014 5:30* 11:15 14:15 6:45* 12:15 17:15 19:30 20:30 * Ne pluje 1.1., 25 in 26.12 * Do 26.6. in od 1.9. izpluje ob 17:15 ** Od 27.6. - 31.8. gre iz Ploč ob 20:00 in iz Trpnja ob 21:00 Čas potovanja stroški Avto 4 osebe skupaj cena/osebo otrok 3 - 12 infanti cca 60 min od 1.10.2013 115,00kn 108,00kn 223,00 kn cca 29,52€ 27kn/3,57€ 13,50 kn/1,8€ gratis 30.5. - 28.9.2014 138,00kn 128,00kn 266,00kn cca 35,21 € 33kn/4,24€ 16 kn/2,10€ gratis
  • 148. KORČULA – Orebić – Dominče (KORČULA) Orebić - Dominče (KORČULA) 1.1. - 29.5. in 29.9. - 31.12.2014 Orebić Dominče 0:30* 0:10* 6:15* 5:30* 7:20 7:00 8:30* 8:10* 9:30 9:10 11:30 11:10 13:00 12:40 14:30 14:10 15:30* 15:10* 16:30 16:10 18:00 17:40 19:00 18:40 21:10 20:00 22:00 3:40 *Trajekti ne plujejo 1.1., 25. in 26.12.2014 30.5. - 28.9.2014 Orebić Dominče 0:30 0:01 4:00* 3:30* 5:30 5:00 6:30 6:00 7:20 7:00 8:30 8:00 9:30 9:00 10:30 10:00 11:30 11:00 12:30 12:00 13:30 13:00 14:30 14:00 15:30 15:00 16:45 16:00 18:00 17:30 19:30 19:00 21:00 20:00 22:30 22:00 * Ne pluje ob nedeljah in praznikih Čas potovanja cca 20 min stroški od 1.10.2013 Avto 63,00kn 4 osebe 52,00kn skupaj 115,00 kn cca 15,22€ cena/osebo otrok 3 - 12 infanti 30.5. - 28.9.2014 76,00kn 64,00kn 140,00kn cca 18,53 € 13kn/1,72€ 16kn/2,12€ 6,50 kn/0,86€ 8 kn/1,06€ gratis gratis
  • 149. Dubrovnik – Lopud – Suđurađ Praprotno – Sobra
  • 150. MLJET – Praprotno (PELJEŠAC) – Sobra (MLJET) Praprotno (PELJEŠAC) - Sobra (MLJET) 30.5 -28.9 PRAPROTNO SOBRA 7:00 6:00 10:15 9:00 13:00 12:00 17:00 16:00 20:30 19:00 1.1. - 29.5 - 29.9 -31.12 7:00* 6:00* 12:00 10:00 17:00 15:00 20:30 18:00 * Ne pluje 1.1., 25 in 26.12 V primeru slabega vremena lahko trajekt izpluje iz Sodre do 60 min kasneje Čas potovanja stroški Avto 4 osebe skupaj cena/osebo otrok 3 - 12 infanti cca 45 min od 1.10.2013 126,00kn 108,00kn 234,00 kn cca 31,03€ 27kn/3,57€ 13,50 kn/1,8€ gratis 30.5. - 28.9.2014 140,00kn 120,00kn 260,00kn cca 34,48 € 30kn/3,98€ 15 kn/2,00€ gratis
  • 151. LOPUD, ŠIPAN Dubrovnik – LOPUD – Suđurađ (ŠIPAN) Dubrovnik - LOPUD - Suđurađ (ŠIPAN) 30.5. -28.9.2014 Iz Dubrovnik Iz Lopuda na Šipan Pon, Sre 9:30 10:30 Pet (4.7. - 29.8) 9:30 10:30 Pon, Sre 15:30 tor,čet, pet*, sob Ned in Pra 15:30 19:00 10:45 10:45 16:30 16:30 Razen Ned Pon, Sre Pet (4.7. - 29.8) Ned in Pra Iz Šipana 7:00 14:00 14:00 17:30 Iz Lopuda 7:15 V Dubrovnik 8:15 Iz Dubrovnik Iz Lopuda na Šipan Iz Šipana Iz Lopuda V Dubrovnik Pon, sre, Pet 8:30 9:30 9:45 11:00 11:15 12:15 * Ob petkih od 4.7 - 29.8 gre iz Dubrovnika ob 15:30 POMEMBNO: V Luki na LOPUDU se ne vkrcavajo ali izkrcavajo Motorna vozila 17:45 15:00 15:00 18:45 1.1. - 15.3 in 29.9. - 31.12.2014 16:00 Sobota 9:00 17:00 18:30 10:00 14:00 19:30 15:00 Iz Dubrovnik Iz Lopuda na Šipan Tor, čet, Sob 15:00 od 1.10.2013 30.5. - 28.9.2014 130,00kn 140,00kn 76,00kn 120,00kn 206,00 kn 260,00kn cca 27,32€ cca 34,48€ Sre 10:30 11:30 11:45 16:00 15:30 16:30 Sre Pon, tor, Čet, Pet, Sob Iz Šipana Iz Lopuda V Dubrovnik stroški Avto 4 osebe skupaj cena/osebo 19,00kn/2,52€ 30kn/3,98€ otrok 3 - 12 9,50 kn/1,26€ 15 kn/2,00€ infanti gratis gratis 17.3 - 29.5. Pon, Pet 15:00 16:00 16:15 20:00 8:00 8:00 14:00 9:00 9:00 15:00 V kolikor zaradi vremenskih razmer trajekt ne bo plul ob pon in sre, bo plul ob tor in čet po istem voznem redu Linija ne vozi ob nedeljah in praznikih
  • 152. ISTRA Istro imenujejo tudi Terra Magica. V resnici je to kulturni arboretum, katerega dediščina prihaja od Histrov, Keltov, Rimljanov, do Bizantincev, Slovanov in Benečanov pa vse do Avstro-Ogrske. Kamor koli se boste odpravili, Istra pomeni pravo območje čudes - vse od Pulja in njenega rimskega amfiteatra do Rovinja, ki ga imenujejo še male Benetke, Evfrazije v Poreču ter mesta duhov Dvigrada, Motovuna in mesta umetnosti Grožnjana. Treba je še izpostaviti, da so pri kraju Bale pred 15 leti na morskem dnu odkrili prvo in zaenkrat še edino znano okostje dinozavra na območju Sredozemlja. V istrski oštariji poskusite sledeče dobrote: aperitiv biske, rude in medice, nato sir in pršut z istrsko supo, pomlad pa zaznamuje fritaja s špargi, med glavnimi meniji pa so na voljo morski in kontinentalni. Če vam je ljubša morska hrana, si privoščite ribe, školjke in rake, pripravljene na različne načine. Če pa ste privrženec kontinentalne hrane, pa poskusite mineštro iz bobiča, fuže, pljukance in frkance s tartufi, divjačinsko omako, ombolo in klobase. Med sladicami so vam na voljo kroštule, krofi ali fritule.
  • 153. ISTRA • UMAG, NOVIGRAD, POREČ, VRSAR, ROVINJ, PULA, MEDULIN, RABAC … • Izredna geografska lega • Nacionalni park Brioni (14 otokov, izjemna naravna in kulturna dediščina, Titova rezidenca, čudovite plaže, golf, gastronomija, zoo safari …) • Rt Kamenjak in medulinski arhipelag (zaščitena pokrajina) • Limski kanal (fjord, izleti, školjke) • Motovunski gozd (tartufi) • ČRNI TARTUFI • BELI TARTUFI
  • 154. TARTUFI Tartufi so nenavaden, skrivnosten gomolj, ki se skriva pod zemljo. Ker nimajo nadzemnih delov, jih človek sam ne more najti. Lahko pa jih zavoha posebej izurjen pes ali svinja, ki po zaslugi svojega ostrega vonja nabiralcem pokažejo skrita mesta, kjer bi se utegnili skrivati tartufi. Nabiralci tartufov poznajo številne znake, ki jih vodijo do mesta, kjer bi utegnili biti tartufi. Navadno jih iščejo v bližini posameznih debel in na obronkih, dobra lokacija pa je navadno najstrožje varovana družinska skrivnost. V Sloveniji je nabiranje tartufov prepovedano, kljub temu pa jih poznavalci ("tartufosledniki") vsako leto naberemo od 100 do 200 kilogramov. Znotraj vsake vrste tartufov obstajajo številne podvrste in vsaka od njih ima svoje lastnosti in jedi, za katere jo priporočajo. V Istri rasteta predvsem dve vrsti. V senci bolj priljubljenega belega brata rastejo črni tartufi, ki idealno dopolnjujejo bele.
  • 157. ISTRA • KULTURNA DEDIŠČINA: - Amfiteater v Puli (1. st.), - Evfrazijeva bazilika v Poreču (zgodnje bizantinsko obdobje, Unesco) - Cerkev sv. Evfemije v Rovinju - Izjema arhitektura istraskih mest (obmorska, notranjost)
  • 158. ISTRA • KULINARIKA: tartufi s pljukanci, istraski pršut, oljčno olje, specialitete iz morja, jedi s šparglji, kuhan pršut v vinu, istrska supa, fuži z golažem • VINA: teran, refošk, malvazija • ISTRSKE VILE: luksuzni turizem, več kot 100 vil v notranjosti Istre • Vinske ceste • Kolesarske poti
  • 164. UMAG
  • 165. UMAG
  • 171. UMAG
  • 176. POREČ
  • 177. POREČ
  • 185. Poreč – Plava laguna
  • 186. Poreč – Zelena Laguna
  • 187. VRSAR
  • 191. VRSAR
  • 192. VRSAR
  • 194. ROVINJ
  • 195. ROVINJ
  • 197. HOTEL EDEN + HOTEL LONE
  • 200. ROVINJ
  • 203. PULA
  • 208. PULA – MEDULIN HOTEL BELVEDERE 2* (POLPENZION)
  • 216. RABAC
  • 217. RABAC
  • 218. RABAC
  • 219. RABAC
  • 220. KVARNER • CRES, LOŠINJ, KRK, RAB …OPATIJSKA RIVIJERA • KULTURNA DEDIŠČINA: - Svetišče matere božje s frančiškanskim samostanom (Trsat) - Mesto Rab (srednejveške cerkve in patricijske palače) - Baščanska plošča na otoku Krku (največji hrvaški pisani spomenik v staroslovanski pisavi glagolici)
  • 223. KVARNER • KULINARIKA: Kvarnerski škampi, šurlice – domače testenine z otoka Krka (Dobrinj), Creška jagnjetina, jedi iz divjih špargljev, maroni (lovranski kostanji) • VINA: vrbnička žlahtina, trojščina (otok Susak) • ZDRAVILIŠKI TURIZEM (Opatija)
  • 224. KVARNER Kvarner je območje raznovrstnih otokov in nepozabnih rivier: opatijske, crikveniške, vinodolske in reške. Poleg tega, da je znan kot območje, kjer so letovali člani avstroogrske monarhije, je tukaj zrasla tudi primorska metropola Reka. Kvarnerski otoki pa so zgodba zase. V Apsirtski arhipelag, imenovanem po Medejinem bratu Apsirtu, sodijo otoki Krk, Cres in Lošinj, polni zgodovinskih antičnih ter srednjeveških ostankov. Med njimi je znameniti bronasti kip atleta tako imenovani Apoximenon, ki so ga odkrili leta 1999. V morju pri Lošinju so našli izvirno delo grškega kiparja Lizipa iz 4. stoletja pred našim štetjem, na Krku pa so odkrili še Bašćansko ploščo, ki je prvi klesani spomenik hrvaškega jezika iz leta 1100. Bistvene besede, ki označujejo kvarnersko ponudbo, so vrbnička žlahtina, trojšćina, kvarnerski škamp, jagnjetina, šurlice, maruni, rapska torta. Vrbniška žlahtina je znamenito avtohtono belo vino, enako velja še za trojšćino z otoka Suska. Kvarnerski škampi so najboljši in največji v Jadranu, medtem ko je jagnjetina z ovčjim sirom najbolj znan gastronomski "izdelek" s Kvarnerja. Krške šurlice so posebna vrsta testenin, ki se izvrstno skladajo z različnimi golaži in morskimi sadeži. Ne smemo pozabiti še pečenih lovranskih maronov (kostanjev) in filigransko rapsko torto.
  • 227. CRES
  • 236. OTOK KRK - KRK
  • 237. KRK – HOTEL DRAŽICA
  • 238. OTOK KRK - PUNAT
  • 239. OTOK KRK - PUNAT
  • 240. OTOK KRK - PUNAT
  • 241. OTOK KRK - PUNAT
  • 242. OTOK KRK - PUNAT
  • 245. OTOK KRK - BAŠKA
  • 246. OTOK KRK - BAŠKA
  • 248. OSOR
  • 249. HOTEL VESPERA + AURORA
  • 252. VELI LOŠINJ – HOTEL PUNTA
  • 258. LUNGO MARE - OPATIJA
  • 266. SELCE
  • 267. SELCE – HOTEL ZAGREB
  • 270. RAB
  • 271. RAB
  • 273. SEVERNA DALMACIJA • KARLOBAG !!!!!! STARIGRAD/PAKLENICA – začetek Dalmacije
  • 274. SEVERNA DALMACIJA • - ZNAMENITOSTI: Nacionalni park Paklenica Soteska reke Zrmanje Telaščica Vransko jezero Otok Pag (paška čipka, paški sir, jagnjetina) Otok Ugljan in Pašman (arhitektura kamnitih hiš) KULINARIKA: Paški sir in jagnjetina, paška sol, posedarski pršut, liker Maraschino, črno vino benkovački Rose, jedi iz morja
  • 277. KARLOBAG – HOTEL ZAGREB 3*
  • 278. KARLOBAG – HOTEL ZAGREB 3*
  • 294. ZADAR
  • 295. ZADAR Zadar je mesto z antičnimi koreninami, z največjim raziskanim rimskim forumom na vzhodni strani Jadrana in s čudovitimi romanskimi cerkvami kot so katedrala Sv. Stošije, Sv. Kerševana ter znameniti Sv. Donat. Poleg bogatih zbirk, knjižnic in arhivov se Zadar ponaša z dejstvom, da je že leta 1396 v tem mestu bilo ustanovljeno hrvaško vseučilišče. Pred nekaj leti so na zadrski rivi postavili morske orgle - arhitekturni čudež. Režiser Alfred Hitchcock je za zadrsko rivo povedal, da se z nje "gleda najlepši sončni zahod". Zadar bolj kot katero koli drugo mesto pripoveduje zgodbo o bogati zgodovini hrvaške kulturne identitete. Če se odpravite še v bližnji Nin, boste našli še najmanjšo katedralo na svetu, ki meri samo 36 korakov. Kot aperitiv si privoščite sloviti maraschino, desertni liker, narejen iz avtohtone višnje maraške. Temu sledi paški sir, najbolj cenjen hrvaški sir, pripravljen iz ovčjega mleka. Poseben okus tega izjemnega sira pripisujejo prehrani ovac, ki se hranijo z dišečimi mediteranskimi zelišči. Kot glavna jed vam bo teknil brodet, narejen iz več vrst rib, rakov in školjk, ali pa riba z roštilja, ki so jo nasolili s paško ali ninsko soljo. Ne pozabite na ninski šokol, sušeno vratovino, h kateri se prileže kozarec črnega benkovškega vina.
  • 297. ZADAR – POZDRAV SVETLOBI
  • 298. ZADAR
  • 299. ZADAR
  • 305. KUKLJICA – TN ZELENA PUNTA
  • 306. OTOK UGLJAN – APP ZELENA PUNTA
  • 307. OTOK UGLJAN – APP ZELENA PUNTA
  • 308. OTOK UGLJAN – APP ZELENA PUNTA 4* (HB)
  • 309. OTOK UGLJAN – APP ZELENA PUNTA 4* (HB)
  • 310. OTOK UGLJAN – TN ZELENA PUNTA
  • 311. OTOK UGLJAN – APP ZELENA PUNTA
  • 312. OTOK UGLJAN – TN ZELENA PUNTA
  • 313. SV. FILIP I JAKOV
  • 314. SV. FILIP I JAKOV
  • 318. BIOGRAD – KAMP SOLINE
  • 322. PAKOŠTANE – CLUB PINE BEACH
  • 325. VODICE
  • 326. VODICE – HOTEL OLYMPIA
  • 328. VODICE – HOTEL IMPERIAL
  • 331. DALMACIJA - ŠIBENIK • Otok Krapanj (najnižji otok na Hrvaškem) – 1,25 m nad morjem; spužve • Trnjave nad Šibenikom (Sv. Mihovil, Sv, Ivan, Šubičevac in sv. Nikola) • Otok Visovac (frančiškanski samostan) • Skradin • Šibeniški kanal • Primošten • GASTRONOMIJA: Drniški pršut, domače vino – primoštenski Babić
  • 332. DALMACIJA - ŠIBENIK • KULTURNA DEDIŠČINA: katedrala sv. Jakova v Šibeniku (renesansa 15. in 16. stoletje) • Nacionalni park Kornati (najbolj razvejena otoška skupina na Mediteranu) • Nacionalni park Krka (kraški fenomen)
  • 338. TROGIR
  • 347. DALMACIJA - SPLIT • KULTURNA DEDIŠČINA: - Diokleciajnova palača (rimski cesar Dioklecijan) – Unesco - Trogir – mestno jedro – Unesco - Antično mesto Salona (Solin) – glavno mesto rimske province Dalmacije - HVAR – renesančno mestno jedro - Cerkev v Sinju
  • 348. DALMACIJA - SPLIT • • • • • • • BRAČ, ŠOLTA, VIS, HVAR Lavanda na Hvaru (Brusje) Zlatni rat – plaža Modra Špilja – otok Biševo Makarska rivijera Biokovo Kulinarika: viška pogača …
  • 349. Ali veste, da je edinstveno središče Splita, ki je prav tako pod Unescovo zaščito, nastalo na temeljih počitniške vile rimskega cesarja Diokleciana iz leta 305? Čeprav je 17 stoletij nepretrganega življenja znotraj obzidja preoblikovalo prvotne dele mesta, kot je na primer cesarjev mavzolej (ta je kasneje bil vključen v katedralo Sv. Duja), je dandanes Dioklecianova palača dejanski simbol Splita. Če se boste zapeljali še nekoliko dlje, boste naleteli še na en biser z Unescovega seznama. Gre za mesto Trogir, ki ga pogosto imenujejo kar mesto-muzej. Ogleda vredni so tudi otoki splitskega arhipelaga: kamniti Brač z znano tradicijo klesanja ter sončni Hvar z največjim trgom na obeh straneh jadranskega morja, s prvim komunalnim gledališčem v Evropi iz leta 1612, Arsenalom in slavno palačo Tvrdalj, last pesnika in filozofa Petra Hektorovića. V Splitu poskusite slavno dalmatinsko pašticado - mesno jed, ki se pripravlja kar dva dni. Če so vam bolj všeč enostavni okusi, si privoščite viško, forsko ali komiško pogačo, h katerim se prilega kozarček vina vugava in plančić z otoka Hvara. Če potrebujete kaj okrepčilnega, vam bo teknila bračka ali hvarska smutica - črno vino, pomešano z ovčjim ali kozjim mlekom. Na območju Cetine in Sinja so gurmanom na voljo rečni raki, klobase luganige ter sinjski arambašići - sarmice z govedino.
  • 350. SPLIT
  • 351. SPLIT
  • 362. OTOK HVAR – STARIGRAD
  • 367. OTOK HVAR - STARIGRAD
  • 368. OTOK HVAR - STARIGRAD
  • 369. HOTEL IN DEP LAVANDA
  • 370. OTOK HVAR – JELSA HOTEL HVAR 3*
  • 371. OTOK HVAR – JELSA
  • 372. OTOK HVAR – JELSA HOTEL HVAR
  • 373. OTOK HVAR - HVAR
  • 380. OTOK BRAČ – SUPETAR Hotel WATERMAN SUPETRUS RESORT
  • 383. KAMP
  • 390. OMIŠ
  • 391. OMIŠ
  • 392. BRZET
  • 396. TN HOLIDAY VILLAGE SAGITTA
  • 397. OMIŠ – LOKVA ROGOZNICA TN HOLIDAY VILLAGE SAGITTA
  • 398. TN HOLIDAY VILLAGE SAGITTA
  • 399. TN HOLIDAY VILLAGE SAGITTA
  • 401. BRELA
  • 402. BRELA – HOTEL SOLINE
  • 403. BRELA – HOTEL MARINA
  • 414. TUČEPI – HOTEL ALGA + AFRODITA
  • 415. TUČEPI – HOTEL NEPTUN
  • 417. PODGORA – HOTEL MINERVA
  • 418. IGRANE
  • 424. GRADAC
  • 425. GRADAC
  • 426. GRADAC
  • 427. GRADAC - Hotel LABINECA
  • 430. PLOČE
  • 432. DALMACIJA - DUBROVNIK • “Tisti, ki iščejo raj na zemlji, naj pridejo v Dubrovnik” – Georg Bernard Shaw. • KULTURNA DEDIŠČINA: - Staromestno jedro Dubrovnik – Unesco - Narona – antično mesto v vasi Vid pri Metkoviču - Mestno obzidje v Stonu – 5,5 km, 14. st - Mesto Korčula (Marko Polo) - Cavtat (staro mestno jedro)
  • 433. DALMACIJA - DUBROVNIK • • • • • • • • • • Nacionalni park Mljet Arboretum Trsteno Dolina reke Neretve Malostonski zaliv Otoček Lokrum Konavovski dvori (Konavle) Otok Korčula Polotok Pelješac Elafitski otoki KULINARIKA: stonske kamenice, jagnjetina in teletina pod peko,brodet iz jegulj in žab, morski ježki na Korčuli .. • VINA: dingač in postup (Pelješac), grk in pošip (Korčula)
  • 434. Mesto-spomenik ali mesto-muzej pod Unescovo zaščito. Dubrovnik je edinstveno hrvaško mesto s prav posebnim poglavjem hrvaške kulturne dediščine. Krasijo ga 1.940 m dolgo obzidje s stolpi, Orlandov stolp, gotsko-renesančna palača Sponza in slavni Knežji dvor ter številne cerkve in samostani. Blizu se nahaja tudi polotok Pelješac, ki je bil nekoč del dubrovniške republike. Na Pelješcu je mestece Ston, ki ga obkroža 5,5 km dolg zid. Ogledate si lahko še otok Korčulo, ki stoji na ostankih grške kolonije, z zanimivo razporeditvijo ulic v obliki ribje kosti. Gre za pravi urbanistični dragulj, ki je znan ne samo po tradicionalni viteški igri z meči tako imenovani moreški ampak tudi kot rojstni kraj slavnega Marca Pola. Na skrajnem jugu se nahaja otok Mljet z benediktinskim samostanom iz 12. stoletja, ki leži na otočku sredi Velikega jezera. Tukaj lahko poskusite stonske ostrige ter dagnje, ki naj bi bile ene od najokusnejših in najboljših školjk na Jadranu. Med mesnimi jedmi prevladujejo jagnjetina, teletina pod peko ter morske jedi, prav tako pa so na voljo še brodet iz jegulj in žab iz neretvanske doline. Mogoče v večji meri kot drugje po obali, dubrovniška regija ponuja posebne sladice, kot so rožata in kotonjata, ter peciva - mantalato in aracino. Ob okusni hrani si privoščite vrhunska vina, kot so dingač, pelješki postup, korčulanski pošip in grk, ter dubrovniška malvazija iz Konavla.
  • 444. OREBIČ – HOTEL BELLEVUE
  • 453. TRPANJ
  • 454. TRPANJ
  • 455. TRPANJ
  • 459. OTOK KORČULA - KORČULA
  • 460. OTOK KORČULA - KORČULA
  • 461. OTOK KORČULA - KORČULA
  • 462. OTOK KORČULA – KORČULA Hotel in dep. PARK
  • 463. OTOK KORČULA – TN BON REPOS
  • 465. OTOK KORČULA – KORČULA TN BON REPOS
  • 466. OTOK KORČULA – KORČULA TN BON REPOS
  • 468. BRNA
  • 470. MLJET
  • 476. SLANO
  • 477. SLANO – HOTEL ADMIRAL
  • 478. SLANO – HOTEL OSMINE
  • 488. DUBROVNIK – BABIN KUK ¸VALAMAR LACROMA
  • 494. HOTEL VIS + ADRIATIC
  • 501. MLINI
  • 502. CAVTAT
  • 504. CAVTAT
  • 506. NEUM
  • 507. NEUM
  • 508. NEUM
  • 509. ČRNA GORA Mejni Prehodi med hrvaško in črno goro : Debeli brijeg - Karasovići na meji Herceg Novi - Dubrovnik in drugi mejni prehod Kobila - Vitaljina. TRAJEKT: KAMENARI – LEPETANI Trajekt vozi neprestano, 24 ur na dan... Od 5:00 do 0:00 vozijo trije trajekti neprestano iz ene strani zaliva na drugo... Medtem pa od polnoči od do 5:00, vozi samo 1 trajekt, ki vsako polno uro izpluje iz Kamenarov, Iz Lupetanov pa se vrača po pol ure... Odhodi trajektov so prilagojeni gostoti prometa, ki je največja od 7:00 do 9:00, med 12 in 14. Uro ter od 16ih do 18h. Zastojev ni... Maksimalen čas za čakanje, vkrcanje, prevoz in izkrcanje je 15min Stroški: avto : 8€ + 1€ po potniku
  • 513. TIVAT
  • 515. BUDVA
  • 517. BUDVA
  • 521. HOTEL QUEEN OF MONTENEGRO
  • 523. ČRNA GORA – SUTOMORE
  • 531. ULCINJ
  • 532. ULCINJ – VELIKA PLAŽA
  • 540. RIMINI
  • 541. RIMINI