1. 20.STROKOVNI POSVET ŠPORTNIH PEDAGOGOV SLOVENIJE Murska Sobota, 15. – 17.11.2007 POMEN SODELOVANJA ŠOLE IN ZDRAVSTVENE USTANOVE – POMOČ DIJAKU PO NEZGODNI MOŽGANSKI POŠKODBI Vesna Radonjič - Miholič, Matjaž Plesec
2. Mediji prinašajo vsak dan poročila o prometnih nesrečah. Bolj smo pozorni na število umrlih, v senci teh podatkov pa ostaja razsežnost tragedij težko poškodovanih. Mnogi preživijo hude poškodbe, a jih posledice še dolgo ali trajno ovirajo. Zaradi posledic poškodb se spremeni življenje poškodovanih in njihovih bližnjih.
3. Nezgodne možganske poškodbe se zgodijo nenadoma, nepričakovano in lahko v hipu povsem spremenijo življenje poškodovancu in njegovi družini. Najpogosteje jih utrpijo prav mladi med 15 in 25 letom starosti. To je obdobje, ko si šele oblikujejo svojo življenjsko pot, izbirajo poklic, se šolajo, pričenjajo delovno kariero, ustvarjajo družino …. Mnogi se po nezgodni možganski poškodbi šolajo na različnih smereh in stopnjah izobraževanja. Nekateri se po poškodbi vračajo med svoje vrstnike in nadaljujejo šolanje, drugi ga šele pričenjajo. Še posebej zanje se začenja vse na novo…
4. MLADOST = TVEGANJE ŽIVETI HITRO IN BURNO, BITI DEJAVEN, SPOZNAVATI, RAZISKOVATI IN PREIZKUŠATI, PREMAGOVATI STRAH... NEZGODNA MOŽGANSKA POŠKODBA JE DAVEK CIVILIZACIJE NAŠEGA ČASA, KI GA PLAČUJEJO PREDVSEM MLADI
5. NEZGODNA MOŽGANSKA POŠKODBA Fantje se poškodujejo pogosteje kot dekleta. Najpogostejši vzroki: prometne nesreče, šport, nasilje, padci… Okrevanje poteka neenakomerno in je dolgotrajno. Najpogostejše posledice so: motnje gibanja, čutenja, spomina, pozornosti, sporazumevanja, mišljenja, čustvovanja in vedenja. Nekatere posledice vidimo neposredno, mnoge ostanejo prikrite.
6. ČELNI reženj: načrtovanje, mišljenje, nadzor, osebnost TEMENSKI reženj: dojemanje prostora, prepoznavanje zaznav SENČNI reženj: slušne zaznave, spomin ZATILNI reženj: vidne zaznave LEVA MOŽGANSKA POLOBLA Govor, branje, pisanje, računanje, razumevanje, besedni spomin, logično mišljenje, analiza, desna roka in noga DESNA MOŽGANSKA POLOBLA Prepoznavanje obrazov, ritem, glasbeni občutek, prostorske predstave, nadzor telesa v prostoru, nebesedni spomin, sinteza leva roka in noga
9. Značilnosti okrevanja Okrevanje je dolgotrajen in neenakomeren proces. Mnogi dejavniki okrevanje vzpodbujajo: dobro počutje, motivacija, razumevajoče in vzpodbudno okolje, postopno povečevanje obremenitev… Drugi ga zavirajo: pasivnost, čustvene stiske, nesprejetost v okolju, preobremenjenost… Dosežena stopnja sposobnosti in zmožnosti v nekem obdobju okrevanja ni stabilna. Med okrevanjem so mogoča velika nihanja v storilnosti in počutju tako med dnevi kot tudi znotraj istega dne.
10. PROBLEMI PRI UČENJU Težave pri sledenju in razumevanju razlage, navodil… Vrzel v učni snovi zaradi izostanka Več časa za učenje in pogostejše utrjevanje Slabša vpetost novih učnih vsebin v osvojeno znanje Motnje branja, pisanja, govora, računanja, Nestanovitnost zmožnosti učenja Povečana občutljivost za motnje iz okolja Neustrezno vedenje v obremenilnih situacijah
11. Kaj bi sami želeli spremeniti Izboljšati učne navade in tehnike Okrepiti kognitivne sposobnosti: spomin, pozornost… Dvigniti motivacijo Povečati hitrost učenja Organizirati dan tako, da bo ob učenju ostal čas za druženje, šport, hobije ipd.
12. Česa jih je strah Pomilovanja vrstnikov Slabšega uspeha ali neuspeha Nesprejetosti med vrstniki Nezaupanja pri profesorjih Nerazumevanja pri starših Biti drugačen
13. Oblike pomoči Celostna obravnava v rehabilitaciji Posebni programi usmerjeni na učenje:diagnostika, terapija in svetovanje, delavnice o učenju. Povezovanje s šolo in skupno oblikovanje programa vrnitve v izobraževanje Spremljanje uspešnosti vključevanja v šolo in življenje Vzpodbujanje samopomoči - Klub Posredovanje spoznanj in izkušenj vsem, ki se srečujejo z mladimi po možganskih poškodbah: predavanja, delavnice, članki, PRIROČNIK Okrevanje je uspešnejše, če imaš podporo v okolju!
14. zmote in predsodki Razmeroma dobro okrevanje gibanja pomeni, da bodo tudi druge težave izzvenele. Posledice blagih poškodb hitro in povsem izzvenijo. Možganska poškodba povsem spremenijo poškodovanega. Poškodba izbriše spomin. Okrevanje se zaključi po enem letu. Zanikanje težav je slabo. Če neko aktivnost poškodovani danes ne zmore, včeraj pa jo je zlahka opravil – pomeni, da tega noče.
15. Skrbelo me je, kako bom nadaljeval šolanje. Nisem povsem verjel, da bom zmogel, nisem pa želel opozarjati nase in prositi za pomoč. utrinki iz zgodb mladostnikov Pomembno je, da si ponovno zaupaš in verjameš vase. Pričakovala sem, da bodo profesorji vedeli, poznali in upoštevali mojo poškodbo ter da mi bodo pomagali. Pri tem pa sem kar zanemarila, da sama nisem hotela, ne zmogla govoriti o poškodbi. Prej nisem marala šole in sem se je izogibala, če sem le mogla. Sedaj bi dala vse, da bi se vanjo lahko vrnila . Šele po skupnem sestanku sem začel verjeti, da bom ob pomoči zmogel.
16. Priročnik je namenjen mladim, ki se šolajo po nezgodni možganski poškodbi, njihovim staršem, pedagogom, svetovalnim delavcem… S priročnikom želimo vzpodbuditi mlade po možganski poškodbi, da ne obupajo ob težavah pri šolanju. Naj verjamejo vase in iščejo nove rešitve. Včasih je prvi korak na poti k rešitvi poiskati pomoč. Predstavljene vsebine naj bi olajšale vsem, ki se z njimi srečujejo, da bi jih prav slišali, ko jih poslušajo in da bi jih resnično videli, ko jih opazujejo.
17. Vsebine priročnika Možgani , njihove funkcije … Nezgodna možganska poškodba, posledice, okrevanje… Posebnosti učenja po možganski poškodbi- Naš model pomoči mladim pri šolanju po poškodbi Zgodbe mladih, sporočila terapevtov, svojcev, pedagogov…
18. Predlogi za naprej... Preventiva pred nezgodami Osveščanje o vplivu posledic možganskih poškodb na učenje Povezava zdravstvo – šolstvo: vzpostavitev sistema neprekinjene pomoči mladim po možganski poškodbi Zagotavljanje ustrezne pomoči tudi pri zaposlitvi … Organiziranje pomoči študentom (tutorji, mentorji..)