Prispevek Marjane Dermelj, MGRT, na 1. nacionalni konferenci Spodbujamo zelena delovna mesta

1. Pregled evropskega in
slovenskega podpornega sistema
za zelena delovna mesta
Marjana Dermelj
7. november 2013
Projekt »Spodbujamo zelena delovna mesta« izvaja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj. Medijski partner projekta je
Dnevnik, d.d. Projekt je ena izmed akcij partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, Vlado Republike
Slovenije in Evropskim parlamentom. Vsebine, objavljene v zvezi s projektom, ne predstavljajo uradnega stališča Evropske komisije, Vlade
Republike Slovenije ali Evropskega parlamenta."
1

2. Globalni trendi:
raba virov in okoljski problemi
Povečani pritiski na rabo virov:
• 20. stoletje: poraba fosilnih goriv se poveča
za 12 krat, poraba virov za 34 krat
• vsak prebivalec EU: 16 ton mineralnih
virov/leto, 6 ton jih izgubimo (50 % na
odlagališče)
• omejen dostop do virov, ki so nujni za razvoj
novih tehnologij
• svetovni trg okoljskih tehnologij in snovne
učinkovitosti: je od leta 2007 zrasel za 11.8
% in je vreden približno 2.000 milijard EUR,
do leta 2025 pa se bo njegova ocenjena
vrednost podvojila
Okoljski problemi
podnebne spremembe, biotska
raznovrstnost, načete/porušene
ekosistemske storitve,
onesnaženost, izguba prsti, itd.

3. Nekateri sistemski
procesi na Zemlji
Parameter
Predlagana meja Trenutno stanje
Predindustrijska
vrednost
Podnebne spremembe
Koncentracije CO 2 v
atmosferi (ppm
volumski)
Spremembe v moči
sevanja (w/m2)
Stopnja izumiranja
(št vrst na milijon
vrst na leto)
Količina N 2, ki jo
odstranimo iz
atmosfere za
človekovo rabo
Količina fosforja, ki
se steka v oceane
(milijoni ton/leto)
Koncentracija O 3
(dobsonova enota)
350
387
280
1
1,5
0
10
>100
0,1 – 1
35
121
0
11
8,5 – 9,5
~1
276
283
290
Poraba sladke vode
(km3/leto)
4.000
2.600
415
Podnebne spremembe
Stopnja izgube biotske
raznovrstnostni
Dušikov krog (delno
povezan tudi z
dušikovim krogom)
Fosforov krog (delno
povezan z dušikovim
krogom)
Zmanjševanje
koncentracije
stratosfernega ozona
Globalna raba sladke
vode
Povzeto po OECD: Towards Green Growth, 2011, na podlagi Rokström J. et al (2009), objavljeno v Nature vol 461, 24.
september 2009

4. Stanje v Sloveniji – učinkovita raba virov
•Snovna produktivnost (razmerje med BDP in rabo virov):
– v letu 2009 na ravni 75 % povprečja EU; leta 2010 izboljšanje predvsem na račun nižji dejavnosti v
gradbeništvu;
– nadpovprečno visok delež stroškov surovin = manj učinkovita raba  pritsk na vire, vpliv na
konkurenčnost;
– v letu 2010 se je energetska intenzivnost gospodarstva poslabšala (pomemben prispevek ima raba energije
v cestnem prometu);
(UMAR, Poročilo o razvoju 2012)
Trend spreminjanja vrednosti produktivnosti dela, energije in
naravnih virov v Nemčiji
Trend spreminjanja vrednosti produktivnosti dela, energije in
naravnih virov v Slovenije
Vir: European Environmental Agency http://www.eea.europa.eu/themes/economy/resource-efficiency/slovenia-2014-resource-efficiency-policies

5. Kaj o tem mislijo podjetja?
•
Eurobarometer (2011): analiza odnosa MSP do eko inovacij:
– Stroški nakupa surovin v slovenskih podjetjih:
• v 36 % podjetij so > od 50 % vseh stroškov poslovanja
• v 35 % podjetij so med 30 in 49 % vseh stroškov poslovanja
– 87 % podjetnikov v EU: ene surovin bodo v naslednjih 5 – 10 letih rastle še hitreje
(Vir: http://ec.europa.eu/public_opinion/flash/fl_315_en.pdf)
•
Eurobarometer (2012): MSP, učinkovita raba virov in zeleni trgi, odziv
slovenskih podjetij (Vir: http://ec.europa.eu/public_opinion/flash/fl_342_fact_si_si.pdf):
– Učinkovita raba virov:
• 86 % podjetij (< od povprečja EU)  vsaj en ukrep za bolj učinkovito rabo virov; v 37 %
je prišlo do znižanja proizvodnih stroškov
– Zeleni trgi.
• 36 % podjetij (> od povprečja EU) ponuja zelene izdelke in/ali storitve, 9 % jih načrtuje
njihov razvoj, 54 % (< od povprečja EU) jv naslednjih dveh letih ne načrtuje njihovega
razvoja; 67 % jih ponuja na domačem trgu;
• Najbolj zaželena pomoč pri razvoju zelenih izdelkov/storitev: finančne spodbude (45 %);
pomoč pri iskanju potencialnih trgov (22 %).

6. Potenciali Slovenije (1)
•
•
Voda: SI je v EU 27 na tretjem mestu po količini sladke vode na prebivalca
Obnovljivi viri energije: lesna biomasa, sledi vodna energija, v zadnjih letih
je razvoj najbolj dinamičen pri izkoriščanju sončne energije, bioplina in
geotermalne energije.
•
•
Povečati energijsko učinkovitost:
•
•
Za doseganje ciljev, zapisanih v osnutku AN URE 2 bi v letu 2016 porabili 4.273 GWh manj
energije (9%), s tem bi zagotovili tudi okrog 3.000 delovnih mest (človek/leto)
60 % ozemlja je pokritega z gozdom, ki vsebuje preko 300 milijonov m³
lesne zaloge, v letu 2011 smo posekali manj lesa, kot bi ga lahko.
–
•
Za inštalacijo naprav ki so bile vključene v shemo OVE do maja 2012 (216,4 MW) je bilo na
letni ravni zaposlenih 2.451 oseb, za njihovo delovanje pa je bilo potrebnih 163 delovnih mest.
Samo za naprave inštalirane v letu 2011, je za proizvodnjo in obratovanje naprav potrebnih
neposrednih 1.078 delovnih mest
V ustrezno urejeni gozdno-lesni verigi se lahko vrednost kubičnega metra lesa od gozda do
prodanega končnega lesenega izdelka ali stavbe na trgu poveča tudi za 100 krat.
Slovenija je ena najbolj biotsko pestrih držav: 30 % tujih turistov v
Slovenijo privabi prav ohranjena narava

7. Potenciali Slovenije (2)
• Struktura stavbnega fonda:
–
dobrih 29 % družinskih hiš sodi v obdobje pred 1980 in v energijskem smislu še niso bile
prenovljene,
– nadaljnjih 26 % obstoječih družinskih hiš je bilo že delno energijsko posodobljenih, pa kljub
temu potrebujejo nadaljnje posege.
– 34 % večstanovanjskega stavbnega fonda še brez kakršnekoli prenove, 28 % pa je delno
prenovljenega s posamičnim ukrepom energijske prenove.
(http://buildupskills.si/wp-content/uploads/2013/03/e-novice_februar-2013_low-res.pdf)
• Specifična raba končne energije:
–
bolnice/domovi za starejše, osnovne šole s 15 %, stavbe javne uprave z 11 % ter stavbe za
kulturo in razvedrilo z 10 %
(http://www.stat.si/StatisticniDnevi/Docs/Radenci%202012/prispevki/Cesen_RabaEnergijeEmisije
StroskiJS-Prispevek_v2.pdf)
• Usposobljenosti izvajalcev na področju URE in OVE
–
ni vlaganj v znanje in izboljšanje usposobljenosti za vgradnjo tehnologij učinkovite rabe
energije (URE) in uporabe obnovljivih virov energije (OVE)
– ocena, da bo treba do leta 2020 vključiti v različne oblike usposabljanja za skoraj nič
energijsko gradnjo med 5000 in 6000 delavcev.
(http://buildupskills.si/wp-content/uploads/2013/03/e-novice_februar-2013_low-res.pdf)

8. EU 27: Zeleno gospodarstvo – zelena
delovna mesta
Zaposleni v eko
industriji v mio
BDP v mio EUR
2000: 2,2 mio
2000: 223 – 243 (2,95 %)
2008: 2,7 mio (= 0,81 vse
delovne sile 15 – 64),
2012: (ekstrapolacija) 3,4
mio
Vrednost globalnih
trgov za eko industrije
1,15 trilijona/leto v 2010
2012: 557 mio
http://ec.europa.eu/environment/enveco/jobs/pdf/jobs.pdf
2 trilijona/leto v 2020

9. Sektorji/poklici ki jim prehod v
nizkoogljično družbo koristi
Vir: European Employment Observatory Review: Promoting green jobs throughout the crisis:
a handbook of best practices in Europe 2013 European Commission

10. Matrika EU politik za zelena delovna mesta

11. Zeleno javno naročanje – za več
zelenih delovnih mest
• Primer mesta Dunaj »ÖkoKauf Wien«:
– Od leta 1998, zmanjšanje emisij CO2 za 30 tisoč ton/leto, finančni prihranek 17
mio EUR/leto
– Vsako leto 5 mio EUR/leto za nakup izdelkov/storitev
– Pozitiven zgled za potrošnike, trgovce na drobno in poslovno skupnost na
splošno.
– vzpostavljanje zelene ponudbe  ÖkoBusinessPlan.
• V Sloveniji 2012:
– 23 % naročnikov upoštevalo okoljske zahteve.
– oddanih 272 javnih naročil, za katere okoljske zahteve določa uredba. (72,66 mio
EUR = 4,13 % vrednosti vseh oddanih javnih naročil)
– Prostovoljno upoštevanje še pri 397 javnih naročilih (289,79 mio EUR = 16,46 %
vrednosti vseh javnih naročil, skupaj pa 20,58 % naročil, oddanih v letu 2012)
– V letu 2012 je 40,66 % javnih naročil oddanih, ker je bilo to po uredbi obvezno,
pri 59,34 % javnih naročilih pa so naročniki okoljske zahteve upoštevali
prostovoljno.
(http://www.mf.gov.si/fileadmin/mf.gov.si/pageuploads/mediji/2013/Statisticno_porocilo_javna_na
rocila_2012.pdf)

12. Operativni program 2014 – 2020 (1)
Prednostna os
Prednostna naložba
1. Mednarodna konkurenčnost raziskav,
inovacij in tehnološkega razvoja v skladu •
s pametno specializacijo za večjo
konkurenčnosti in ozelenitev
•
gospodarstva
Izboljšanje infrastrukture za RRI, razvoj odličnosti RRI ter
promocija KC, zlasti tistih v evropskem interesu
Spodbujanje naložb podjetij v RRI
2. Dinamično in konkurenčno
podjetništvo za zeleno gospodarsko rast •
•
•
Spodbujanje podjetništva,
Internacionalizacija MSP
Socialno podjetništvo
3. Spodbujanje zaposlovanja in
transnacionalna mobilnost delovne sile
•
•
•
•
4. Znanje, spretnosti in vseživljenjsko
učenje za boljšo zaposljivost
•
•
•
Dostop do zaposlitve za iskalce zaposlitve, vključno z lokalnimi
zaposlitvenimi pobudami
Vzdržno vključevanje mladih, ki niso zaposleni in se ne
izobražujejo ali usposabljajo, na trg dela
Prilagodljivost delavcev, podjetij in podjetnikov na spremembe
Krepitev aktivnosti za povečanje transnacionalne mobilnosti
delovne sile
Vseživljenjsko učenje, spretnosti, kompetence, odzivnost
sistemov izobraževanja, usposabljanja, vključno s poklicnim
izobraževanjem,
Kakovost, učinkovitost terciarnega izobraževanja
Razvoj izobraževalne infrastrukture

13. Operativni program 2014 – 2020 (2)
Prednostna os
Prednostna naložba
5. Trajnostna raba in proizvodnja
energije in pametna omrežja
•
•
•
•
Spodbujanje proizvodnje/distribucije OVE
URE in OVE v javnem sektorju/gospodinjstvih
Pametna omrežja
Nizkoogljične strategije, trajnostna mobilnost
6. Prilagajanje na podnebne
spremembe
•
•
Naložbe v prilagajanje na podnebne spremembe
Naložbe za obravnavo posebnih tveganj, zagotovitev pripravljenosti
na nesreče in razvoj sistemov obvladovanja nesreč
7. Boljše stanje okolja in biotske
raznovrstnosti
•
•
•
Infrastruktura za ravnanje z odpadki
Infrastruktura na področju voda
Biotska raznovrstnost, ekosistemske storitve, Natura 2000, zelena
infrastruktura
Ukrepi za izboljšanje mestnega okolja
•
8. Socialna vključenost in
zmanjševanje tveganja revščine,
aktivno staranje in zdravje
•
•
Aktivno vključevanje za izboljšanje zaposljivosti
Dostop do cenovno sprejemljivih, trajnostnih in visoko kakovostnih
storitev, vključno z zdravstvenimi in socialnimi storitvami splošnega
interesa
9. Pravna država, izboljšanje
institucionalnih zmogljivosti in
učinkovita javna uprava ter
podpora razvoju NVO
•
Institucionalna zmogljivost, učinkovitost javne uprave in javnih
storitev za zagotovitev reform, boljše zakonodaje in dobrega
upravljanja
10. Izgradnja infrastrukture za
trajnostno mobilnost
•
•
Železniška infrastruktura
Regionalna mobilnost s povezovanjem sekundarnih in terciarnih
prometnih vozlov z infrastrukturo TEN-T
vlaganje v vseevropsko prometno omrežje
•

14. Hvala za pozornost.