3. Sodelovanje je
blagozvočno
Z veseljem pozdravljam pričujočo knjižico ob blagoslovitvi človeku in lahko prispevajo k uskladitvi
obnovljenih orgel v župnijski cerkvi Lurške Matere Božje dejanj in naporov posameznikov ter
na Polšniku. To je lepa priložnost, da se Gospodu zahvalimo celotne skupnosti.
za vse njegove milosti, pa tudi za pogum, s katerim se je vaša Pri obnovi orgel in svetišča je so-
številčno majhna župnija ob spodbudi posameznikov lotila delovalo veliko ljudi. Vsakdo, tako iz
zahtevnega projekta. svojega okolja, s svojimi kvalitetami
in napakami, morda tudi s svojo vi-
zijo, je prispeval, da je ta instrument
Orgle so v naših cerkvah zares »kra- zgoraj omenjene možnosti pa ne delujejo, postal resničnost za župnijo Polšnik.
ljica glasbil«, saj imajo mnogovrstno če ni sape – energije, ki oživi celoten Združevanje in bratska pomoč sta tisti
sporočilo. Pri njihovem nastanku in instrument. To je slikovita podoba cer- kvaliteti, ki bogatita celotno Cerkev,
uporabi sodeluje množica ljudi. Najprej kvenega občestva, ki zaživi šele tedaj, da je le vse namenjeno Bogu v čast,
občudujemo mojstre, ki orgle na podlagi ko se odpre delovanju Svetega Duha, ljudem pa v korist.
stoletnih izkušenj načrtujejo, izdelajo vse oživljajočega in posvečujočega. Na stotine različnih piščali in dru-
in tudi obnavljajo. Potem občudujemo »Sad Duha je: ljubezen, veselje, mir, gih potrebnih elementov zazveni v
glasbenike, ki pripravljajo primerne potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, orglah kot usklajen orkester, in to v
skladbe za različne priložnosti. Za zvestoba, krotkost in samoobvladova- najrazličnejših skladbah. Ta edinost
igralnikom pa je organist, ki izvablja iz nje. Zoper te stvari ni postave.« (Gal v različnosti je ob obnovitvi orgel
instrumenta glasbo in z njo navzočim 5, 22–23). Po delih se torej spozna moja želja tudi za vaše župnijsko ob-
pevcem in Božjemu ljudstvu pomaga delovanje Boga v človeku. Vse, kar čestvo, ki naj pod vodstvom Svetega
h globljemu doživetju skrivnosti kr- je dobro, je od Boga, na ljudeh pa je, Duha zazveni kot harmonična celota
ščanskega bogoslužja. Končno so ob da to dobro odkrivamo in se Bogu v Božjo slavo.
orglah tudi zborovodje, ki imajo pevce zahvaljujemo za podeljene darove. To
za prijatelje in z njimi služijo lepoti je lepota, da lahko ljubezen, veselje in
obhajanja Gospodove skrivnosti. Vse mir še danes veliko pomenijo čutečemu msgr. Alojz Uran, ljubljanski nadškof
4.
5. 1.
Cerkev Lurške Matere Božje Polšnik - stran 6
2.
Svetniki v cerkvi na Polšniku - stran 8
3.
Današnji čas v Sloveniji - stran 16
4.
Zgodba Abrahamov ključ Srca Slovenije - stran 18
5.
Orgle skozi čas - stran 40
6.
Razseljeni krajani s Polšnika - stran 46
7.
Kultura prepevanja na Polšniku - stran 50
8.
Društva na Polšniku - stran 56
9.
Domačini - stran 64
10.
Stebri povezovanja - stran 68
11.
Botri in donatorji za orgle - stran 70
12.
Orglarska delavnica Maribor - stran 74
6. 6
Copula 8’
Cerkev
Lurške Matere Božje
na Polšniku
Register je iz obstoječih lesenih piščali, katerih zvok
je sicer sorazmerno tih, a s svojo širino in polnostjo
drži pokonci vso zvočno harmonijo, tako kot stabilno in
zanesljivo stoji 100 let stara polšniška cerkev.
7. 7
Župnijska cerkev Lurške Matere Božje je glavna verska
in kulturna zgradba v centru polšniške župnije. S svojo
velikostjo in impozantnostjo spominja vsakega mimoidočega
na Boga in na vero, zaradi katere in s pomočjo katere je bila
postavljena. Spominja na trud in žulje naših očetov, pa tudi
na veliko vnemo in ljubezen do Marije, naše ljube gospe.
Leta 1904 je bila, na isti lokaciji kot Uradno izpričanih ozdravljenih ni
pred njo okoli leta 1300 stara cerkev, bilo zabeleženih, v pogovoru z ljudmi
sezidana današnja cerkev, ki so jo pa dostikrat izvem, kako je “Lurška
pozidali grofje Apfaltern. Po potresu Marija”, kot jo krajani radi imenujejo, pravo definicijo zdravja. Ta širša razlaga
leta 1895 je bila stara stavba močno pomagala. Dostikrat si lahko zastavimo nam bo hitro dala slutiti, kako Lurška
prizadeta, tako da je Fran Avsec na- vprašanje, kaj je zdravje in glede na to, Marija tudi danes ozdravlja in celi rane.
pravil načrte za novo cerkev. Župnik kako bomo odgovorili, bomo potem Prošenj za Marijo je morda danes še več
Janez Globelnik je poskrbel, da se lahko definirali tudi pojem ozdravljenje. kot nekdaj ali pa vsaj toliko. Smiselno
je cerkev dozidala in tako je kraju Zdravje ni samo telesno ali pa morda bo prositi Marijo, da nam oživi vero,
pustil neizbrisen pečat. V cerkvi je duševno, pač pa je tudi duhovno. So- da bomo danes zopet tako kot nekoč
tudi spominska plošča njemu v čast. zvočje obojega bi šele lahko smatrali za radi romali v njena svetišča. Delo za
Od stare cerkve je ostal samo spodnji spreobrnjenje se pa vsekakor ne začne
del zvonika. pri sosedu, ampak doma. Preden se
Oltarje je izdelal podobar Šumrek iz bomo čudili, zakaj ni na Polšnik več
Celja, slike križevega pota, ki so bile romarjev, bomo morali znova pretehtati
prenesene iz stare cerkve, pa Layerjev svojo vnemo in vero, s katero teden za
epigon iz leta 1860. Celotna podoba tednom romamo k Mariji.
cerkvene opreme deluje minimalistično, Pot okoli oltarja je še danes deja-
vendar zaradi tega nič manj duhovno nje vere in ljudje radi stopijo na to
in osredinjeno. prošnjo pot. Naj bo to naša iskrena
Božjepotna narava cerkve se kaže v prošnja tudi za današnji čas in razlog
njeni velikosti pa tudi v samem dejstvu, pričujoče knjige. Darujmo Mariji svoje
da je posvečena Lurški Materi Božji. male prošnje, da jih bo posredovala
Božja pot je bila svoj čas zelo živa in svojemu Sinu.
ljudje iz Renk so hodili po strmi poti do
svetišča, kjer so prosili za zdravje. Gregor Šturm, polšniški župnik
8. 8
Principal 4’
Svetniki
v cerkvi
na Polšniku
Register iz prospekta (vidna sprednja stran orgel) je
obstoječi register iz kovinskih piščali in kot najmočnejši
ter najjasnejši glas v orglah simbolizira svetnike v
cerkvi. Tako kot so svetniki povezani s Cerkvijo, povezava
principala in copule ustvarja temeljni orgelski zvok.
9. 9
Lurška Mati Božja verujem in česa ne verujem? Vprašanja, Ime Ana pomeni milost, ljubezen in
ki sem se mu vedno izmikal, tu niti za molitev. Ana je najpogosteje upodoblje-
Glavna sporočila Lurda danes: sekundo ne izgubim iz zavesti. Bodi na, kako hčerki Mariji razlaga Sveto
• Ne obljubim ti, da boš srečen na učen ali preprost, v Lurdu boš dobil pismo. K sv. Ani se zatekajo matere,
tem svetu, pač pa na onem. milost, da boš spoznal: vse je prav, nerodovitne žene in vdove. Priporočajo
• Moli za grešnike. kar me je učila mati …« se ji za srečno poroko, skladen zakon,
• Poljubi zemljo za pokoro za srečen porod, blagoslov otrok in za
grešnike. srečno zadnjo uro. Joahima častijo kot
• Pokora, pokora, pokora. Sv. Peter in Pavel zavetnika zakoncev in mizarjev. Upo-
• Pojdi in povej duhovnikom, naj dobljen je s košaro z dvema goloboma,
ljudje prihajajo v procesiji in naj Slovesni praznik apostolov Petra in ki ju je prinesel v svetišče in s palico.
se na tem kraju sezida na tem Pavla nam predstavlja dva moža, ki
mestu kapela! sta bila po božjem načrtu izbrana, da
• Pojdi k studencu, pij in umij postavita človeški temelj Kristusovi Srce Jezusovo
se! cerkvi.
• Brezmadežno spočetje sem! Svetega Petra je Kristus določil za Osem dni po prazniku svetega Rešnje-
skalo, na kateri bo zidal svojo Cerkev, ga telesa in Rešnje krvi obhaja Cerkev
svetega Pavla pa za orodje, ki naj po- praznik Srca Jezusovega.
Marija nam naroča: nese njegovo ime med pogane. God Praznik skuša prodreti v globino in
• evangeljsko uboštvo, obeh apostolov so praznovali že v 4. notranje jedro Kristusove skrivnosti,
• molitev; Lurd je kraj zbranosti, stoletju. Oba sta isti dan proslavila v jedro, iz katerega pritekajo vsa veli-
molitve in zakramentalnega ži- Kristusa v Neronovem času z muče- ka dela v naše odrešenje, še posebno
vljenja, niško smrtjo. Peter je bil križan, Pavel Kristusova daritev na križu.
• klic k pokori (mnogi se za greh pa obglavljen. In to je tista ljubezen, ki je bila od
malo zmenijo, ker nočejo, da Na njunih grobovih so v stoletjih sezi- vekov skrita v brezdanjih globinah
bi jih kdo omejeval v uživaški dali prekrasni baziliki, Baziliko svetega troedinega Boga, ki pa si je prevzela
miselnosti in ravnanju), Petra v Vatikanu in Baziliko svetega našo človeško naravo in nas v Kristusu
• v krščanstvu ima prvo mesto Pavla zunaj rimskega obzidja. začela ljubiti tudi s človeškim srcem
milost, dar od zgoraj, ter dosegla svoj vrhunec v kalvarijski
• Lurd je kraj ljubezni do bližnje- daritvi, ko so iz prebodene Kristusove
ga. Sv. Joahim in Ana strani začele teči reke žive vode, ki od
takrat nikdar več ne bodo usahnile.
Pisatelj Mauriac je o Lurdu zapisal: Ana in Joahim sta bila Marijina starša V času hladnega janzenizma so močno
»So kraji, kjer se človek z nadnarav- in tako tudi Jezusova stara starša. Po pobudo za pobožnost do Srca Jezuso-
nim svetom sreča tako močno, kakor legendi je Ana rodila Marijo šele po vega dala videnja svete Marjete Marije
hoče Bog. Lurd je tak kraj, na kate- dvajsetih letih zakona, po Joahimovi Alacoque (1673–1675).
rem nihče ne more mimo bistvenih smrti pa je imela Ana še dva moža. Od Vodstvo Cerkve je bilo dolgo časa
vprašanj življenja. Ne moreš napraviti 6. stoletja naprej so Ano začeli častiti močno nenaklonjeno gibanju, ki ga je
treh korakov, na da bi se vprašal: Kaj kot Marijino mater. sprožila sveta Marjeta Alacoque. Še
10. 18
Kvinta 2 /3’ 2
Zgodba
»Abrahamov ključ
Srca Slovenije«
Poseben register iz starih kovinskih piščali sam ne poje prav
prijetno, a v sodelovanju z ostalimi registri v različnih
registrskih kombinacijah dobi posebej zanimiv in barvit zvok.
Tudi zgodba 50-letnikov – »abrahamov« simbolizira ta pomen.
11. 19
Poiskati je moral svoje mesto sajenja
Moja in pod strogim nadzorom posaditi dre-
zgodba
vo. Vmes smo imeli seveda protokole
za malico in kosilo.
V popoldanskem času so se vsi pari
predstavili zbrani družbi in v spomin-
ski album nalepili svojo fotografijo.
Praznovanje je trajalo še vso noč in
Življenje je prijetno potovanje, ki vedno stremi k nekemu bilo je zares nepozabno.
cilju. Tako si tudi sam vedno postavljam nove cilje in ta pot Kako praznovati abrahama pa ni in ni
me bogati in gradi. bilo ideje kar devet let. Žena je upala,
da se ne bom spomnil nič pametnega in
Zdi se mi, da ni dolgo tega, ko mi je Pred desetimi leti, ko sva z ženo bova najino petdesetletnico praznovala
stari oče pripovedoval pravljice na krušni Bredo praznovala 40. rojstni dan, je kar tako mimogrede.
peči, ko sem skupaj z mamo kosil po bil to praznik, ki sem si ga od rojstnih
Orgle v
bregovih, ko mi je stara mama zjutraj dni najbolj zapomnil. Po naši parceli Žužemberku
obuvala nogavice, ker se nisem uspel smo zasadili 40 sadnih dreves. To je
prebuditi, ko sem v internatu igral na bil dvoletni projekt. Cepili smo stare
kitaro, se prepiral z mojo zlato sestrico sadne sorte, pripravili humus in teren
in kasneje spoznal še polsestro. Ne zdi ter seveda povabili prijatelje, ki so po
se mi daleč, ko sem v kletnih prostorih takratni zamisli morali biti poročeni.
izdeloval intarzije, žuriral v študentskem Vedno sem razmišljal v tem pogledu,
domu s prijatelji, se zaposlil in poročil da kdor se poroči, se odloči, odločitve
s čudovito Dolenjko. Rodili so se trije pa so v življenju zelo pomembne.
otroci, začel se je poslovni svet, razvoj Včasih so rekli, da »cagav« fant še
okolja, v katerem živim in še bi lahko nikoli ni pri punci spal.
našteval. Res čudovito življenje. Praznovanje je bilo enkratno. V čudo-
Zrasel sem v umirjenem družinskem vito jesensko jutro so prišli sorodniki,
okolju, kjer sta toplina in močna kr- prijatelji in znanci. Vsak par se je moral
ščanska vera moje mame ter stare mame najprej podpisati – prijaviti, zatem smo
izoblikovali mojo osebnost. ga fotografirali, dobil je svojo številko,
Kar ne morem verjeti, da petdeset predpasnik, pomočnika, svojo samokol-
let tako hitro mine. nico, drevo, kol in vrv za privez.
12. 20
Potem pa se je zgodilo ... 8. junija kar precej »odštekana«. Tudi glav- Potrebno je bilo dobiti arhitekta
2008 sem na birmi v Žužemberku stal ni farni ključar Otmar se je strinjal, za celostno oblikovanje notranjosti
na koru pod mogočnimi orglami, v vendar je izgledal malo zaskrbljeno, cerkve. Dela se je lotila moja dobra
čudovito prenovljeni cerkvi. Tukaj je ker je kot izkušen podjetnik vedel, prijateljica (tudi poslovna partnerka),
župnik Franc Povirk z močno vero in kaj nas čaka. arhitektka Lili.
jekleno voljo povezal sprte strani iz Mateja je sklicala upravni odbor S pomočjo kolega Janka in stro-
težkih povojnih časov druge svetovne Turističnega društva, v katerem so vsi kovnjaka iz spomeniškega varstva so
vojne in uspel sestaviti izjemne stvari. predsedniki društev v kraju in rekli nastale odlične rešitve. Prav tako sta
Glede na to, da je iz teh krajev doma so, da bodo pomagali. ključno delo opravila Darko kot voditelj
moja žena, so mi stvari zelo domače Na ogled smo začeli k licati raz- gradbenega odbora in naša tajnica ter
in tako mi je Sveti Duh kot organistu lične izvajalce – orglarje in vsi so blagajničarka Tanja.
podaril zelo dobro idejo. ugotovili, da orgel ne moremo več Zaradi zelo kratkega roka (do 25.
Zbral bom 50 abrahamov in z nji- popraviti, torej bo potrebno izdelati junija 2009) smo izdelali strategi-
hovo pomočjo zgradil nove orgle, nove. Vključila se je škof ijska komi- jo iskanja finančnih sredstev. Poleg
da bodo lahko mladi rodovi izvajali sija za orgle in izdelala predlog za abrahamov iz cele Slovenije smo v
čudov ito glasbo in lepša li mašno izvedbo. Na ogled je prišel tudi g. sodelovanju z domačim župnikom
bogoslužje. Košir, direktor Orglarske delavnice Gregorjem nagovorili tudi krajane,
Na koncu maše sem to povedal svoji Maribor, s katerim sva hitro našla razseljene krajane, občino in različne
ženi Bredi, ki je rekla: »To je pa res do- dobro sinergijo. Prišlo je do odlične botre ter donatorje.
bra ideja in tukaj te bom podpirala«. rešitve, kako povezati stare orgle v Domačini smo v avgustu poromali
Župnik Gregor je, ko je stvari slišal, nove in sestaviti nekakšno medge- v Lurd in prosili lurško Marijo za
zmajeval z glavo. Res je dobra ideja, neracijsko zgodbo. blagoslov pri izvedbi zelo zahtevnega
Zbrani ob podpisu pogodbe
13. 24
Leto iskanja Legenda:
prijateljev
l Kdo je Abraham?
l Od kod prihaja?
l Kaj je po poklicu ali s kakšnim
Sedmega junija 2009 je minilo eno leto, odkar je prišla ideja o delom se ukvarja, kaj v
praznovanju petdesetletnikov. Tako bomo na ta Evropski dan življenju rad počne?
simbolično zaključili z iskanjem abrahamov.
l Zakaj se je priključil
Abrahamovemu ključu
V letu dni sta Jože Kos z ženo Bredo krat je tu bolezen in celo smrt. Življenje Srca Slovenije?
obiskala 147 Abrahamov in po dolgem je minljivo in še kako pomembna je ta
ter počez prevozila našo prelepo Slo- ugotovitev. Rezultati, ki jih merimo s
venijo. Ali jih bo skupaj praznovalo več številkami, nimajo več pravega smi-
ali manj kot petdeset, ni bilo najbolj sla. »Zato pa smo lahko veseli tisti,
pomembno. Pismo o nameri je podpisalo ki smo se v tem letu spoprijateljili in
43 ljudi. Nekateri so iz zgodbe odšli osmislili naše življenjsko poslanstvo«,
zaradi najrazličnejših vzrokov. Največ- pravi Jože.
14. 41
Odmev
v preteklosti
Stare polšniške orgle naj bi bile podarjene od župnišča
z Dol pri Litiji. Ni podatkov o tem, kdaj in kje so bile
izdelane, vendar sklepamo, da so bile izdelane ob priliki
izgradnje nove cerkve na Dolah v letu 1875. Stari
igralnik
Zgodovina Mojstrani, in sicer župniku Koviču Organisti
na Polšnik. V Dovjem mi je župni-
Leta 1914 so Dole dobile nove orgle, kova sestra odprla cerkev in tam se Pr vi organist na Polšniku je bil
stare pa so bile po izjavi sedanjega nahajajo v let u 20 07 prenovljene Janez Fele, katerega je župnik Žust
župnika podarjene na Veliko Gobo. orgle, ki jih je leta 1916 dal izdelati (1910–1914) kot 14-letnega Špančo-
Vse skupaj je malo verjetno, ker bi se župnik Aljaž mojstru Ivanu Milavcu. vega Janeza na svoje stroške poslal v
morale tam še vedno nahajati, zato Na pokopališču sem naletel na 80 Domžale na šolanje za organista. Ta
menim, da so bile orgle podarjene let starega farana, ki je rekel, da je se je po šestih mesecih vrnil in začel
polšniški cerkvi in ne Veliki Gobi. poznal župnika Aljaža. Vprašal sem z delom, sprva kot pevovodja, po letu
To še posebno velja zaradi tega, ker se ga, če so Dovje pred temi orglami že 1914 pa kot organist začetnik. Začel je
letnica 1914 ujema s podatkom, kdaj imele kakšne orgle in povedal mi je, voditi in vaditi cerkveni pevski zbor.
so Dole dobile nove orgle in kdaj je da je prve orgle dal izdelati župnik To delo je od leta 1919 do 1922,
stare dobil Polšnik. Aljaž ter da so to te orgle, ki so bile ko je služil kot prostovoljec v vojski
Preverja l sem t udi podatek, da sedaj prenovljene. Torej, Aljaž ni imel generala Majstra in nato kot orožnik
so bile stare orgle podarjene s stra- možnosti podariti orgel na Polšnik, na Vranskem, začasno prekinil. Kdo
ni župnika A ljaža iz Dovjega pri ker jih pač ni imel. je v tem času vodil cerkveni zbor, ali
15. 47
Spomini na
domači kraj
V polšniški župniji so pred več desetletji živele Tudi gasilske veselice so bile vedno
številčnejše družine. Vse kmetije niso bile dovolj velike, dobro obiskane.
da bi kljub trdemu delu nudile dostojno življenje vsem No, potem so si ust varili svoje
družinskim članom. domove v raznih krajih. Dokler so
živeli starši, je bilo njihovo prihajanje
domov pogostejše, potem so obiskovali
Doma na kmetiji je navadno ostal
le eden, ki si je ustvaril družino in
nadaljeval s kmetovanjem. Neka-
teri so se poročili k sosedu ali pa v
sosednje župnije. Po drugi svetovni
vojni, ko se je v dolini industrija
razvijala hitreje, so si po končani
osnovni šoli mnogi poiskali delo v
tovarnah, rudnikih, na železnici in
drugod. Le nekateri so se izučili za
kakšen poklic, še manjše število pa
jih je lahko obiskovalo visoke šole.
Nekatere je pot peljala tudi v širni
svet. Kljub temu so se vsi radi vračali
domov v svoje gnezdo kot lastovke.
Pomagali so pri večjih opravilih,
košnji, žetvi, delu v vinogradih, pri
obnovi domov, ob kolinah itd. Po-
sebno radi so prihajali domov ob
praznik ih, godovih in žegnanjih.
16. 54
Glasba včasih ni to, kar v zgodbo. Na posluh kaotično in Ohranjamo gledališče …
spontano gnetenje zvočne materije
vidite … je najlepši približek k razumevanju
glasbenega eksperimentiranja. Zdi se, Če bi hoteli plačilo za vse ure, ki
Ko prvič poslušate skupino Skrhane da pravzaprav zvok vodi glasbenika jih kulturniki preživimo skupaj, da
kose, pomislite, da tisto, kar vidite, ni in ne obratno. Ustvarja se magična nastanejo naše prireditve, se ne bi
to, kar ste pričakovali. Ko jih poslušate povezanost, v kateri sleherna oseba nikoli šli »kulture«. Poleg prepevanja
drugič, se vam zdi, da se v minimali- daje in sprejema nekaj, kar jo spre- je tako tudi z ljubiteljskim gledališčem.
stični zvočnosti vendarle izriše neka minja. Že sama odločitev, da igralec pristopi
smiselnost. Pri tretjem poslušanju pa Želimo si, da bi Skrhane kose ra- k odgovornemu delu, je za marsikoga
se vprašate, kje je nevidna meja, ki zumeli kot izraz absurda in prezence, lahko težka. Ure, ki jih preživljajo
se ustvarja v navzočnosti dveh bitij – ujete v sodobnem času in prostoru. skupaj, pomenijo odrekanje prostemu
igralca in gledalca, ki si iz oči v oči Kot umetniki predstavljamo svet v času in družini, vendar so izkušnje,
izmenjujeta občutja. vsej svoji mnogoterosti, pripravljeni pa kot so spoznavanje drobnih lastnosti
Smisel našega igranja je v tem, smo vam ponuditi nove zvočne oblike prijateljev, učenje prijaznosti, prila-
da nima smisla, oziroma da s svojo in zamisli, poslušalcu pa zaupati, da gajanja, točnosti in potrpežljivosti
brezsmiselnostjo ironično ref lektira bo sam s svojo bistroumnostjo izluščil neprecenljive vrednosti, ki dopolnjujejo
banalnost in sprevrženost sodobnega bist vo bivanja, v večni igri zvoka, naše življenje. Ko se »znanje« postavi
časa – sodobni družbi nastavljamo svetlobe in sence. na oder in uživaš v nastopu ter te polna
ogledalo. To se kaže predvsem pri dvorana gledalcev nagradi z aplavzom,
interpretacijah I. Mlakarja, kjer se Boštjan Juvan je trud poplačan in se lahko veseliš, da
performanca in zvok dopolnjujeta si opravil dobro delo zase in za ljudi
Skrhane kose
na otvoritvi
OŠ Darinke
Ribič
17. 57
Pecivo, kruh in druge domače dobrote
naših članic so zelo dobro prepoznavne,
ne samo v domačem kraju, ampak tudi
drugod po Sloveniji, saj smo z domačimi
Duše dediščine
dobrotami velikokrat prisotne na raznih
razstavah in sejmih.
naših mam
Znak kakovosti, bronasta, srebrna
in zlata priznanja za sladke izdelke, ki
jih je prejelo že nekaj članic na razstavi
Dobrote slovenskih kmetij, veliko zani-
manje domačih in drugih obiskovalcev
O kulturi smo že pisali. Kljub temu, da pušča zelo na Kmečkem dnevu ter delovna vnema
globoke sledi, brez ostalih dejavnosti in društev ne bi članic, so prav gotovo dobra spodbuda
bila to, kar je. za nadaljnje delo društva, ki ga že od
začetka delovanja uspešno vodi Ma-
rinka Bevc.
Društvo podeželskih žena in deklet in sicer vsako leto na drugi kmetiji in v
Polšnik je bilo ustanovljeno leta 2000. drugem kraju KS Polšnik. Amalija Kadunc
Vanj je vključenih 61 članic. Za usta-
novitev smo se odločile iz različnih
razlogov, v prvi vrsti pa je bilo to prav
gotovo druženje in pridobivanje novih
znanj na področju kulinarike in peke
peciva. Program dela društva je zato
vsako leto zelo pester in zanimiv. Poleg
kuharskih tečajev in raznih predavanj s
kmečko tematiko vsako leto ob pomoči
Kmetijsko svetovalne službe Litija orga-
niziramo strokovno ekskurzijo, na kateri
imamo priložnost spoznati napredne
kmetije in njihove dejavnosti. Zelo dobro
sodelujemo s sorodnimi društvi v občini
ter z vsemi društvi in organizacijami v
domači krajevni skupnosti, smo pa tudi
članice Zveze kmetic Slovenije. Velik
pomen v društvu dajemo ohranitvi,
oziroma poznavanju starih navad in
običajev na vasi. V ta namen vsako leto v Prireditev
juliju izvedemo prireditev Kmečki dan, Kmečki dan
18. 65
Ja, mi
Polšn’čani
Že naši starši so nam v podzavest utrdili vrednote, ki so
pomembne za boljše življenje. Te vrednote nadgrajujemo v
skladu s časom. Dogodki v zadnjih dvajsetih letih so nas
veliko naučili in vsak dan nam prinese nekaj novega. Vsako
spoznanje je delček v gradnji boljšega, kvalitetnejšega in
zadovoljnega življenja na podeželju.
Osnova odnosov med ljudmi je po- dejavniki, ki v nas puščajo bogate osebni napredki med ljudmi. Sicer pa
govor in medsebojno spoštovanje. in pomembne sledi. je odločitev posameznikova.
Velikokrat komu težko odpustimo, Najbrž se vse te prednosti gradijo Dogodki, ki so se zgodili v zadnjih
vendar ko spoznamo, da nam ta teža že v družinah, kjer nastajajo pravi letih, prav gotovo veljajo za večje pre-
zamer ne pušča mirno spati, iščemo pogoji za prilagajanje. Ugotavljamo, lomnice v času razvoja našega kraja. Pri
pot do zadovoljstva. Veliko modrosti da v večini na našem podeželju pod izvajanju projekta celostnega razvoja
so nam pustili naši predniki in najbrž eno streho živi po več generacij (tudi podeželja in obnove vasi smo veliko
niso bile napisane brez smisla. štiri). Lahko si zamislite, koliko učenja razmišljali, kaj narediti iz našega kraja,
Za majhno skupnost kot je naša, prilagajanja je potrebno, da družina kako se med seboj povezati, postaviti
je gotovo velikega pomena to, da se funkcionira. To se potem prenaša tudi vizijo prihodnosti, kako razviti miselne
znamo »usesti« skupaj in pogovoriti. v društveno življenje, kjer v velikih pri- procese, razviti gospodarstvo in dvigniti
Društveno življenje na podeželju je merih sodelujejo cele družine. Starši kvaliteto življenja prebivalcev. Tudi iz
zelo pomemben dejavnik za razvoj, bomo potrebovali veliko modrosti, da vidika, da bi mladi ostali na tem lepem
tako kraja kot naših osebnosti. Po- bomo tudi mlade znali bolj spodbujati koščku slovenske zemlje.
vezovanje podobno mislečih, nji- pri ohranjanju dobrih in pomembnih Vsega, kar se je zgodilo, ni moč
hovega znanja in številih talentov, srečanj med krajani. Verjamem, da vsi opisati. Povezuje nas skupno delo,
uresničevanje zastavljenih ciljev in ne čutijo tako, vendar izkušnje kažejo, tudi materialni cilji, ki so za življe-
zadovoljstvo po končanem delu so da se le tako gradijo pristni odnosi in nje potrebni. Zavedamo se, da niso
19. UREDNIŠKI ODBOR:
Tanja Ribič, Breda Kos, Špela Kos, Jože Kos, Mateja Sladič - Vozelj, Tanja Bučar
Sodelujoči pri pisanju tekstov: msgr. Alojz Uran, Stane Fele, Janez Jenko, Gregor Šturm, Boštjan Medved Karničar,
Vida Sladič, Brane Košir, Uroš Ribič, Olga Repovš, Blaž Vozel, Boštjan Juvan, Amalija Kadunc, Karel Vozel, Lili Vrtovec,
Franc Černe, Laura Horvat, Jože Pograjc, Tine Škrlj - Jakomin, Marinka Vahčič, Franci Voje, Matej Podstenšek, Aleksandra Gradišek
in »abrahamovci«.
Opise registrov oblikovala: Jože Kos in Matej Podstenšek
Lektoriranje: Tanja Vodenik
Fotografije: Špela Kos, Jože Kos, arhivi društev
Naslovnica: Špela Kos
Akvareli registrov: Uroš Ribič
Oblikovanje: Matej Zupančič
Tisk: Tiskarna Hren
Naklada: 3000 kosov
Izdal in založil: Kulturno društvo Pavle Voje Polšnik in Župnijski urad Polšnik
Leto izdaje: 2009
Posebna zahvala pri izdaji knjige je namenjena Tiskarni Hren iz Ljubljane, ki je prispevala večji sponzorski delež pri pokritju
stroškov tiska. Hvala tudi Mateju Zupančiču iz Litije, ki je s svojim pridihom knjigi dodal umetniško vrednost.
Hvala za finančno pomoč: NLB, d. d., Ljubljana, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Mizarstvo Kos in Elektro Ljubljana.
