Umetnostna zgodovina - uvod v grško mitologijo in umetnost arhajskega obdobja

1. GRŠKA ANTIKA
Ajda Mladenovič, kons.-rest., univ. dipl. um. zgod.
GlobartGo Akademija znanja
Semester 2014/2015

2. • Mitologija - zbirka mitov in legend o božanskih bitjih in herojih
• Klasična mitologija - popularna tema v umetnosti vse do 19. stoletja
• Miti vsebujejo predstave o nastanku in smislu sveta ter o družbenih
vzorih – sporočajo najvišje resnice
• Za razliko od zgodovine, ki govori le o posamičnih, naključnih in
minljivih stvareh, miti govorijo o splošnih in večnih stvareh
• Grški bogovi zgodaj dobijo alegorične pomene in njihove zgodbe
postanejo sporočevalke etično-moralnih vsebin
• Aktualna je zaradi počlovečenja bogov, zavedanja človeka kot
posameznika in lika heroja
• Zakladnica grških mitov: osrednja dvanajsterica bogov z Olimpa (ter
drugi bogovi in bitja), legende grških herojev, mitska zgodovina
Grkov (in kasneje Rimljanov)
GRŠKO-RIMSKA MITOLOGIJA

3. OVID (Publius Ovidius Naso):
Metamorfoze, ok. 8 n. št.
• enciklopedija grško-rimske mitologije
Najpomembnejši antični viri

4. VERGILIJ (Publius Vergilius Maro):
Eneida, ok. 19 pr. n. št.
• mitu o Eneju, ki nadaljuje zgodbo
trojanske vojne
• povzema tradicijo prejšnjih epov (ob
Homerjevi Odiseji in Iliadi je uporabil
še druge grške epe in dela raznih
rimskih pesnikov)
Najpomembnejši antični viri

5. HOMER:
Iliada, Odiseja, ok. 8. stol. pr. n. št.
• zgodba o bojih za Trojo in Odisejevi
vrnitvi na rodno Itako
• odmev teh zgodb še v drugih
poznoantičnih delih, ki obravnavajo snov
iz trojanskih vojn – bogat vir za likovno
umetnost:
Najpomembnejši antični viri
Dnevnik trojanske vojne, Diktis Kretski, 1. stol.
Pripoved o padcu Troje, Dares iz Frigije, 1. stol.
Marij Pregelj, Homer, 1949
Moderna galerija, Ljubljana

6. Antična mitologija v srednjem veku
• Krščanstvo ji je nenaklonjeno, a je bila zaradi sosledja kulture
premočan pečat
• V antičnem svetu ni omejena samo na versko področje,
temveč zaznamuje zgodovino, filozofijo, literaturo …
• Antični bogovi niso resna grožnja krščanstvu, saj že v antiki
pride do sprememb:
1. Postanejo alegorije
2. Povežejo se z nebesnimi telesi in postanejo planetarna božanstva
3. Evhemerizem – bogovi so le heroji davno minulih dob

7. • Iskanje rodovnih prednikov v mitoloških likih grško-rimske
antike
• Alegorične razlage – prenos antičnih legend v poučne zgodbe,
ki opozarjajo na krščanske vrline
• Bogovi kot poosebitve kreposti in idej
• Prvi mitografski leksikoni – predstavitev pomena, porekla,
vloge in videza poganskih bogov:
Rodovnik bogov (Genealogia Deorum), Giovanni Boccaccio, 1355-75
• Pomanjkanje ohranjenih likovnih podob poganskih bogov
pripelje do razcepa poznavanja pomenov in podob bogov -
večkrat so poznali srednjeveški izobraženci samo vsebino, ne
pa videza in pomena
Antična mitologija v srednjem veku

8. Antična mitologija v novem veku
• Humanizem in novo vrednotenje antike – študij izvirnih antičnih besedil
• Odkrivanje antičnih kiparskih in slikarskih spomenikov in zavestno
naslanjanje nanje
• Novo razumevanje klasične mitologije in oživljanje klasične podobe bogov
in herojev
• Ponovno zlitje vsebine in oblike poganskih bogov
• Ohrani se srednjeveška alegorična tradicija, vključevanje mitoloških oseb v
zgodovinske kronike in tradicija mitografskih leksikonov
• Renesančna umetnost vrne mitološkim temam nekdanji ugled – v
kasnejših obdobjih se podobe bogov niso več bistveno spreminjale

9. Podobe antičnih bogov
(Imagini de i Dei degli Antichi),
Vicenzo Cartari, 1556
Antična mitologija v novem veku

10. Bogovi z Olimpa

11. Grško poimenovanje Rimsko poimenovanje Vloga Simboli
Zevs Jupiter Vrhovni bog, vlada nad zakonom,
redom, usodo, dežjem in gromom
Orel, žezlo, strela
Hera Junona Žena Zevsa, zaščitnica zakona in
materinstva
Granatno jabolko, lotusovo žezlo,
pav
Pozejdon Neptun Bog voda in morja Trizob, konji, delfini
Apolon Apolon Bog znanja, glasbe, lokostrelstva,
zdraviteljstva
Lok in puščica, lira
Artemida Diana Boginja lova, lune, plodnosti Lok, jelen, medved, prižgana bakla,
diadem z luninim krajcem
Afrodita Venera Boginja ljubezni in lepote Jabolko, mirtin venec, školjka,
golobica
Eros Kupid Bog ljubezni in strasti Krila, lok in puščica
Ares Mars Bog vojne in vojskovanja Sulica, oklep, jastreb, kača
Atena Minerva Boginja modrosti, vojaštva in obrti Ščit, sulica, sova, oljka
Hefajst Vulkan Bog ognja in kovaštva Kovaško orodje – kladivo,
nakovalo, klešče, meh
Hermes Merkur Bog potovanj in trgovanja Krilati sandali in kapa
Dioniz Bakh Bog praznovanj, veseljaštva, vina,
plodnosti
Vinska čaša, tirs (palica z vinsko
trto in storžem), listni venec
Tabela bolj znanih grških bogov

12. Zevs Hera

13. Pozejdon Apolon

14. Artemida Afrodita

15. Eros Ares

16. Atena Hefajst

17. Hermes Dioniz

18. GRŠKA UMETNOST

19. Grški temni vek (12. - 8. stol. pr. n. št.)
• Propad razvitih bronastodobnih civilizacij na egejskem območju
• Zamre civilizacija, organiziran sistem vladarjev, vojske, uradnikov, izgine
pisava, trgovina, ni več velikih gradenj, družba se ukvarja s kmetijstvom
• V 13. stol. pr. n. št. priseljevanje indoevropskih plemen na celinsko Grčijo
(Jonci, Eolci)
• V 12. stol. pr. n. št. prihod bojevitih Dorcev - uničijo mikensko kulturo
• Klimatske in okoljske spremembe (posledična ekonomska in politična
nestabilnost)
• Napadi ljudi z morja – uničenje velikih mest na Peloponezu, otočjih in v Mali
Aziji

20. Grška plemena
1. kolonizacija

21. Periodizacija grške umetnosti
• Geometrično obdobje – temni vek (1100-750 pr. n. št.)
• Arhaično obdobje (750–479 pr. n. št.)
• Klasično obdobje (479–323 pr. n. št.)
• Helenistično obdobje (323–31 pr. n. št.)

22. GEOMETRIČNO OBDOBJE
• Obdobje, v katerem ležijo korenine klasične Grčije
• Začetek ustanavljanja prvih grških skupnosti, POLISOV – grških mestnih
držav
• Razvoj grške pisave in abecede
• Začetki trgovine in kolonizacije oddaljenih dežel
• Začetki epskega pesništva in umetniškega delovanja
(900–700 pr. n. št.)

23. Grška abeceda
Zgodnja grška abeceda na atiški posodi,
National Archaeological Museum, Atene

25. Dipilonska amfora, višina 160 cm,
ok. 755-750 pr. n. št.,
National Archaeological Museum, Atene

26. Geometrični krater iz dipilonske nekropole,
višina 108 cm,
ok. 750-735 pr. n. št.,
Metropolitan Museum of Art, New York

27. Mož in kentaver, ok. 750-730,
višina ok. 12 cm,
Metropolitan Museum of Art, New York

28. Konj, 8. stol. pr. n. št.,
višina ok. 18 cm,
Metropolitan Museum of Art,
New York

29. ARHAIČNO OBDOBJE
(800–500 pr. n. št.)

30. Arhitektura
Sakralne in profane stavbe:
• tempelj (bivališče bogov)
• gledališče
• propileje (procesijski vhod)
• agora (javni trg)
• bulevterij (stavba mestnega sveta)
• teater (gledališče), odeon (glasbene prireditve)
• hipodrom (konjske dirke), stadium (tekmovanja v teku),
gymnasium (vadišče)
• mavzolej (grobnica)

31. Osnove tempeljske arhitekture
Izvor grškega templja:
• Megaron
• Nagrobno svetišče
Prestolna dvorana
SteberSteber
Veranda
Predprostor Ognjišče
Struktura iz Lefkandija,
otok Evboja, 9.-8. stol. pr. n. št.

32. Stebrni redovi

33. zatrep / čelo
akroterij
triglif
arhitrav
abakus
ehinus
vrat
metopa
steblo
Stilobat – podnožje stebra
Stereobat –
Podnožje stebrišča
voluta
abakusKapitel
baza
steber
žlebiči
friz
Voluta
Rozeta
Akant
Arhitrav /
preklada
žleb
greben
DORSKI RED JONSKI RED KORINTSKI RED
venec
friz
Kapitel
Zobni friz
Ogredje

34. Tipi templjev

35. cela, naos: osrednji prostor templja
pronaos: preddverje
ante: podaljšani stranski steni
in antis: stebri med antama
stereobat: stopničasti temelj templja
stilobat: vrhnja stopnica stereobata
peristil: stebrišče, ki obdaja tempelj
aditon (tudi opistodom): prostor za
celo, včasih zakladnica
Elementi templja

36. Optične korekture
A B
C
D

37. Model templja
iz Herinega svetišča na Argosu,
višina ok. 35 cm,
sredina 8. stol. pr. n. št.,
National Archaeological Museum,
Atene

38. Dorski stebrni red
Peloponez, Sicilija in Velika Grčija

39. Dorski stebrni red

40. Izvor elementov dorskega stebrnega reda v leseni konstrukciji

41. Dorski stebrni red

43. Pozejdonija
ali Pestum
Atenin tempelj
Prvi Herin tempelj
Drugi Herin tempelj

44. Prvi Herin tempelj, 550 pr. n. št.
Atenin tempelj
500 pr. n. št.
Drugi Herin tempelj, 460 pr. n. št.

45. Pogled na prvi in drugi Herin tempelj
Prvi Herin tempelj
Drugi Herin tempelj

46. Prvi Herin tempelj,
ok. 550 pr. n. št.,
Pestum, Italija
Rekonstrukcija notranjščine cele Herinega
svetišča na otoku Samos, 8. stol. pr. n. št.
(vpliv na Pestum)

47. Prvi Herin tempelj

48. Drugi Herin tempelj,
ok. 470-460 pr. n. št.,
Pestum, Italija

49. Drugi Herin tempelj

50. Atenin tempelj, ok. 500 pr. n. št., Pestum, Italija

51. Atenin tempelj

52. Arhaično kiparstvo
Prostostoječi kipi
3 faze:
• marmorni monumentalni kipi, do 570 pr. n. št.
• zreli arhaični slog, do 530 pr. n. št.
• pozni arhaični slog, do 480 pr. n. št.
- Kuros, kore
Stavbna plastika
- Okras templjev (timpanoni, metope)

53. Sunionski kuros, višina 3 m,
ok. 600 pr. n. št.,
National Archaeological Museum,
Atene

54. Sunionski kuros

55. Kuros iz tenejske nekropole, višina 153 cm,
ok. 560 pr. n. št., München Glyptothek

56. Kuros iz Anavysosa,
višina 193 cm
530 pr. n. št.,
National Archaeological Museum,
Atene
"Stop and show pity
beside the marker
of Kroisos, dead,
whom, when he was
in the front ranks,
raging Ares destroyed"

57. Sunion, ok. 600 pr. n. št. Teneja, ok. 560 pr. n. št. Anavysos, ok. 530 pr. n. št.

58. Aristodikov kuros,
višina 195 cm
510-500 pr. n. št.,
National Archaeological Museum, Atene
Anavysoški kuros (ok. 530) in Aristodokov kuros (ok. 500 pr. n. št. )

59. Kore s peplosom, risba,
ok. 530 pr. n. št.,
Acropolis Museum, Atene

60. Kore s peplosom, ok. 530 pr. n. št.,
Acropolis Museum, Atene

61. Kore, domnevno z otoka Ios, ok. 520 pr. n. št.,
Acropolis Museum, Atene

62. Konjenik Rampin,
560-550 pr. n. št.,
trup v National
Archaeological Museum, Atene,
glava v Musee du Louvre, Pariz

63. Nosač goveda, Moskoforos,
560 pr. n. št.,
Acropolis Museum, Atene,

65. Delfi
9 Sikionska zakladnica
10 Sifnijska zakladnica
11 Megarijska zakladnica
12 Atenska zakladica
17 Korintska zakladnica

66. Delfi, Sifnijska zakladnica,
rekonstrukcija,
ok. 525 pr. n. št.
Kiparski okras hrani
Archaeological Museum, Delfi

67. Vzhodni timpanon
Apolon Zevs Heraklej

68. Vzhodni friz
Vzhodni friz

69. Severni friz

70. Zahodni friz

72. Ajgina, tempelj Atene Afaje, ok. 500-490 pr. n. št.

73. Ajgina, tempelj Atene Afaje,
ok. 500-490 pr. n. št.

74. Ajgina, tempelj Atene Afaje

75. zahodni
timpanon
vzhodni
timpanon
Tempelj Atene Afaje, kiparski okras timpanonov, ok. 490-480 pr. n. št., München Glyptothek
vzhodni timpanon,
rekonstrukcija

76. Z
V

77. Zahodni timpanon
Vzhodni timpanon

78. Vazno slikarstvo
• številni primerki vaznega slikarstva - gromno podatkov iz
življenja antičnih Grkov, o njihovi kulturi in družbi
• pomembna centra vaznega slikarstva sta Atika in Beocija
• dve glavni atiški fazi:
- od 7. stol. pr. n. št. do zač. 6. stol. pr. n. št. - črne figure na rdeči podlagi
- od 530 pr. n. št. dalje – rdeče figure na črni podlagi
• Konec 6. stol. pr. n. št. se pojavi še slikanje na belo podlago

79. Amfora – za shranjevanje in transport vina, olja, medu ali vode
Panatenajska amfora - poseben tip amfore, nagrada na atletskih tekmovanjih v Atenah
Hidrija – vrč za zajemanje in shranjevanje vode
Oinochoe - posoda za črpanje vina iz kraterja, preden so ga nalili v pivske kupe
Olpe – enaka kot oinohoi, le podaljšana
Krater – posoda za mešanje vina in vode
Kylix – kupa za pitje
Kantaros – kupa za pitje
Lekitos – namenjena shranjevanju olja. Manjše lekite s parfumiranimi olji so postavljali na grobove.
Piksis – toaletna škatlica s pokrovčkom

80. Eksekias, Ahil in Ajaks pri kockanju, ok. 540-530 pr. n. št., Musei Vaticani, Rim

81. Andokid in Lizip, Ahil in Ajaks pri kockanju,
ok. 525-520 pr. n. št., Museum of Fine Arts, Boston

82. Eksekias, Dioniz sredi morja,
ok. 530 pr. n. št.,
Staatliche Antikensammlungen,
München

83. Eufronijev krater, ok. 515 pr. n. št., Museo Nazionale di Villa Giulia, Rim

84. Eufronijev krater, ok. 515 pr. n. št., Museo Nazionale di Villa Giulia, Rim