1. STROGO ZAŽELJENA UPORABA MOBILNIKOV V ŠOLI
Mobile phones strictly allowed
Tomaž Miholič
Tomaz.miholic@siol.com
Osnovna šola Duplek
Povzetek
Razvoj pametnih mobilnih telefonov in njihova razširjenost postavlja pod vprašaj
vsesplošno prepoved rabe le teh v šoli. Učitelj lahko pouk načrtuje tako, da so učenci
ob uporabi mobilnih telefonov ustvarjalni in interaktivni. V prispevku so predstavljene
tri učne situacije, kjer so mobilni telefoni uspešno uporabljeni pri pouku in ena učna
situacija, ki bo izvedljiva takrat, ko bo večina učencev opremljena s t.i. pametnimi
mobilnimi telefoni. Tesna povezanost s storitvami Spleta 2.0 postavlja pametne
mobilne telefone v vlogo zmogljive interaktivne naprave, ki je učitelji ne bi smeli
prezreti.
Ključne besede
Splet 2.0, Pametni mobilni telefon, Interaktivne naprave
Abstract
Modern smartphones are still baned in schools despite the educational opportunity
children carry around in their pockets. Teachers could use this new technology to
engage pupils creativity and make classes even more interactive. In this paper four
examples of effective use of mobile phones during classes are presented. Tight
integration of smartphones with Web 2.0 brings power of interactivity into every
classroom and teacher should not ignore it.
Key words
Web 2.0, Smartphonem, interactive devices

2. Uvod
Število aktivnih mobilnih telefonov je v Sloveniji že leta 2009 preseglo število
prebivalcev (Apek). Konec leta 2010 je 100 prebivalcev uporabljalo povprečno 104
mobilne telefonske aparate. Množična raba mobilnih telefonov tudi med učenci in
dijaki je številne osnovne in srednje šole prisilila k sprejetju takšnih hišnih in šolskih
redov, ki eksplicitno prepovedujejo rabo mobilnih telefonov v šoli. Zlorabe mobilnih
telefonov se dogajajo predvsem zaradi nedovoljenega fotografiranja in snemanja
oseb v šoli, kar je kaznivo dejanje (KZ RS). Razvoj pametnih telefonov, ki so tesno
povezani s storitvami Spleta 2.0 je morebitnim kršiteljem omogočil, da brez
poglobljenega tehničnega znanja v samo nekaj sekundah posnamejo video posnetek
ali fotografijo ter jo objavijo na spletu.
Enostavna raba tehnologije in njena razširjenost med mladimi pa je potencial vreden
pozornosti učitelja. Tradicionalne oblike pouka, kjer je tehnologija zaželena samo v
določenih kratkih segmentih, kar kličejo po napravi, ki je v trenutku pripravljena za
delo in po uporabi prav tako hitro umaknjena v torbo, da ne moti nadaljevanja učnega
procesa. Mobilni telefoni, sploh če govorimo o pametnih mobilnih telefonih zlahka
prevzamejo to vlogo. Daljša in poglobljena raba tehnologije pa še vedno zahteva
uporabo osebnih računalnikov. V prispevku bomo prikazali načine, kako lahko
uporaba mobilnih telefonov v šoli tradicionalnim oblikam dela z učenci doda
interaktivno dimenzijo.
Kaj je tako drugače, kot pred sedmimi leti
Sedem let je dolga doba, predvsem pri razvoju tehnologije. Leta 2004 je Tim O'Riley
za spreminjajočo obliko spleta prvi uporabil izraz Splet 2.0. Od takrat do danes smo
osebne spletne strani zamenjali s spletniki (angl: Blog); enciklopedijo »Britannica
Online« je zamenjala Wikipedija; taksonomijo urednikov spletišč je zamenjalo
označevanje (angl: tagging) uporabnikov – t.i. »Folksonomy«; iskanje po spletnih
naslovih je zamenjalo iskanje po ključnih besedah; prepisovanje informacij je
zamenjal avtomatiziran prenos le teh (angl: Syndication); pojavil se je MySpace in
pojavil se je Facebook.
Mobilnim telefonom, ki poleg osnovnih funkcij telefoniranja in pisanja kratkih sporočil
(Angl: SMS Short Messages Service) omogočajo uporabniku uporabo in nameščanje
dodatnih aplikacij pravimo pametni telefoni. Njihov razvoj sicer sega v daljno leto
1992, vendar so zagon dobili šele leta 2007, ko je Nokia izdelala telefon z vgrajenim

3. GPS sprejemnikom, fotoaparatom, brezžično povezavo in ko je Apple predstavil svoj
prvi iPhone. Naslednjega leta je podjetje HTC predstavilo prvi pametni telefon z
nameščenim odprtokodnim operacijskim sistemom Android. Apple s svojimi iPhone-i
na katerih teče iOS (operacijski sistem) in Google, ki izdelovalcem mobilnih telefonov
ponuja svoj operacijski sistem Android, sta danes gonilni sili razvoja na tem področju.
Danes lahko na svoj pametni telefon namestimo več sto tisoč različnih aplikacij, ki so
vse bolj ali manj povezane s storitvami Spleta 2.0. Z njimi lahko objavljamo
fotografije, video posnetke, sodelujemo v razpravah, raziskujemo svojo okolico,
izražamo mnenja, objavljamo svojo trenutno lokacijo …
Čeprav je delež pametnih mobilnih telefonov v Sloveniji največji v srednji in vzhodni
Evropi in znaša 14,2% (STA) ostane še več kot 80% običajnih mobilnih telefonov, ki
ne ponujajo povezovanja v splet ali nalaganja poljubnih aplikacij. Prevladujoč položaj
običajnih glede na pametne mobilne telefone sicer omeji uporabnost le teh vendar
ima velika večina običajnih mobilnih telefonov vgrajen fotoaparat z možnostjo
zajemanja video posnetkov, prav tako je večina povezljiva z drugimi napravami s
pomočjo Bluetooth povezave, kar z malo iznajdljivosti omogoča učitelju uporabo
širšega nabora zanimivih aktivnosti.
Stanje v razredu
Celotna populacija 11 letnikov v naši šoli je opremljena z mobilnimi telefoni, kar je
bistveno več kot pred petimi leti, ko je bil ta delež manj kot 50%. Delež pametnih
telefonov je 7% oz. dva učenca si lastita telefon z operacijskim sistemom Android.
V učilnicah so nameščeni računalniki, povezani s projektorjem in možnostjo rabe
Bluetooth povezave.
Bodimo družbeno aktivni
Razvoj kritičnega mišljenja učencev, ki naj se razvijejo v družbeno aktivne in
odgovorne državljane, je eden izmed temeljnih ciljev, ki jih razvijamo vzporedno z
tradicionalnim osnovnošolskim izobraževanjem. Ure namenjene delu v razredni
skupnosti oziroma »razredne ure« so čas, ko se lahko temu cilju temeljiteje
posvetimo. V času predvolilne kampanje se težko izognemo sporočilom raznih
političnih strank, ki nagovarjajo svoje potencialne volivce, hkrati pa ta sporočila
dosežejo tudi populacijo, kateri niso namenjena – učence. Pomanjkanje izkušenj in

4. prevzemanje mnenj iz svojega ožjega družinskega okolja je antipod kritičnega
mišljenja o politiki in politikih.
Z namenom spodbujanja argumentiranega dialoga, so učenci dobili navodila, da s
svojimi mobilnimi telefoni poslikajo plakate političnih strank izobešene v neposredni
bližini njihove poti v šolo. Fotografije smo prenesli na računalnik v razredu s pomočjo
Bluetooth povezave in jih sestavili v kolaž na iTabli. Učence sem opremil z nekaj
osnovnimi informacijami in jih postavil v vlogo zagovornika posameznega kandidata
ali stranke ter jih pozval, da prepričajo še svoje sošolce.
Slika 1: Iz mobilnega telefona na iTablo v minuti ali dveh
Na koncu ure smo izvedli še »razredne« volitve, kjer so se že pokazali zametki
družbene angažiranosti.
Še več idej, kako učence pripraviti na aktivno vključitev v družbo, lahko razredniki in
ostali učitelji najdejo na portalu »Aktivno državljanstvo« na naslovu:
http://learningaboutpolitics.eu/sloveniansite/
Interaktivno javljanje iz šolske ekskurzije
Najbolj obiskani del šolske spletne strani so različne fotogalerije, kjer lahko starši
opazujejo svoje otroke vpete v šolske aktivnosti. Tudi fotografije iz šolskih ekskurzij,
ki jih običajno objavimo dan ali dva po dogodku samem, so med bolj želenimi
vsebinami naše spletne strani. Konec prejšnjega šolskega leta smo se odločili, da
staršem ponudimo fotografije aktivnosti učencev na šolski ekskurziji z samo
nekajminutno zakasnitvijo, hkrati pa te slike objavljamo na t.i. virtualnem zemljevidu.

5. Tako so starši lahko ne samo videli kaj se dogaja z njihovimi otroci ampak tudi kje se
le ti trenutno nahajajo.
Slika 2: Interaktivni zemljevid, ki je nastajal v realnem času
Tehnično smo to izpeljali s pomočjo pametnega telefona in storitvijo spleta 2.0 Picasa
spletni albumi. Fotografije posnete s mobilnim telefonom so z v mobilni aparat
vgrajenim GPS sprejemnikom opremljene tudi z geografskim položajem (angl.
GeoTag) v trenutku fotografiranja, nato pa s pomočjo povezave 3G (povezava, ki
nam omogoča hitro uporabo spleta v omrežju mobilnih operaterjev) naložene v
spletni album Picasa. Na šolsko spletno stran (glej: http://goo.gl/DWVJB) smo vgradili
diaprojekcijo teh fotografij. Starši so bili o možnem načinu spremljanja obveščeni,
tako da smo ta dan beležili bistveno povečano število obiskov na šolski spletni strani.
Morebitna opremljenost več učencev s pametnimi telefoni in skupna raba spletnega
albuma je lahko osnova zanimivih foto poročil dela na terenu ali interaktivnega
spletnega zemljevida aktivnosti. Primer takšne aktivnosti najdete tudi na portalu
»Aktivno državljanstvo« v prispevku »Parkirišča za invalide« (glej:
http://goo.gl/PHWLT).
Vsi smo snemalci, režiserji in scenaristi
Obdelava in montaža digitalnih video posnetkov je običajno zamudno in zahtevno
opravilo. Video moramo posneti, ga prenesti na osebni računalnik, morebiti
prekodirati v ustrezen format, kadre obrezati, sestaviti, dodati uvodne in odjavne
špice, izdelati sestavljen video in ga objaviti – bodisi na klasičnem mediju bodisi v

6. spletu. S prihodom pametnih mobilnih telefonov in njihove tesne naveze s storitvami
spleta 2.0 je objava video posnetkov bistveno poenostavljena, saj lahko video
posnetek ustvarimo na mobilnem telefonu in ga neposredno objavimo v kateri izmed
storitev za izmenjavo video vsebin. Tako objavljeni posnetki so običajno sestavljeni
samo iz enega kadra hkrati pa tudi slabše posneti, saj mobilni telefoni ne ponujajo
optične stabilizacije slike med snemanjem (glej: http://youtu.be/K9jqD3llokI in
http://youtu.be/-IZArUmO8x8). Spletišče YouTube ponuja nabor spletnih orodij s
katerimi tudi video posnetke iz mobilnega telefona sestavimo v niz kadrov, umirimo
sliko, dodamo uvodne in odjavne špice, ustvarimo podnapise, obrežemo kadre,
dodamo učinke in izdelek objavimo neposredno na njihovem portalu zgolj z uporabo
brskalnika.
Slika 3: Orodje za osnovne popravke video posnetkov
Enostavnost rabe urejevalnika video posnetkov v oblaku smo uporabili za izdelavo
kratkega predstavitvenega filma o zbiralni akciji v kateri je sodelovala šola. Učenci so
brez predhodnega znanja in izkušenj dela s katerim izmed klasičnih programov za
nelinearno video montažo izdelali ter objavili vsak svoj kratek predstavitveni video v
eni šolski uri (glej: http://youtu.be/phStHBGYCnI).

7. Slika 4: Nelinearna video montaža v oblaku
Dokumentarni potencial pametnih telefonov je velik, saj je njihova raba enostavna,
orodja spleta 2.0 pa dovolj zmogljiva za izdelavo všečnega izdelka.
Mobilni telefon kot glasovalni sistem
Klasični frontalni pouk bolj ali manj uspešno preganjamo iz naših učilnic že skoraj sto
let (Kubale) saj spada med t.i. neaktivne učne oblike. Ena izmed možnosti za
aktiviranje učencev v takšnih učnih situacijah je uporaba glasovalnega sistema, ki ob
ustrezni rabi učence aktivira, učitelja pa sili v dinamičen in interaktiven pouk. Nakup
glasovalnega sistema je za šolo običajno strošek, ki ga zaradi pomanjkanja izkušenj
težko opravičijo. Pametni telefoni lahko glasovalne naprave ne samo nadomestijo
ampak tudi nadgradijo. Povezanost v splet in vgrajen spletni brskalnik omogočata
uporabo poljubnih spletnih anket oziroma vprašalnikov kar na mobilnih telefonih.
Učencem zgolj podamo URL naslov vprašalnika, ki ga vpišejo v brskalnik, odgovorijo
na vprašanja in svoj odgovor oddajo. Vpis URL naslova lahko nadomestimo z objavo
ustrezne QR kode, ki jo vsi pametni telefoni samodejno pretvorijo v URL naslov, tako
dobimo glasovalne naprave, kjer nam vsi učenci brez zamudnega vpisovanja naslova
in z le nekaj kliki posredujejo povratno informacijo. Njihovi odzivi so nam dostopni
takoj in jih uporabimo pri nadaljevanju učne ure.
Slika 5: S skeniranjem QR kode nadomestimo vpisovanje URL naslova
Pri pouku matematike smo v prejšnjem šolskem letu uporabili ta način aktivacije
učencev osmih razredov saj smo vse ure matematike gostovali v računalniški učilnici
– namesto pametnih telefonov smo uporabili osebne računalnike. Vprašalnik (glej:
http://goo.gl/DOMI1), izdelan v storitvi Google Dokumenti nam poleg odgovorov
izbirnega tipa omogoča tudi vpis besedila, tako da pri zbiranju povratnih informacij
nismo več omejeni samo na vprašanja izbirnega tipa.

8. Slika 6: Vprašanje zapišemo na tablo, odgovore zberemo v elektronski preglednici
Razširjenost pametnih telefonov še ni takšna, da bi lahko ta način zbiranja odzivov
izvedli v klasični učilnici vendar pričakujemo, da bo to izvedljivo v naslednjih letih.
Kako bomo interaktivni jutri
Delež učencev tretjega triletja v osnovni šoli, ki imajo in uporabljajo mobilni telefon, je
že danes takšen, da lahko brez slabe vesti načrtujemo aktivnosti za uporabo le teh
pri pouku. Z naraščanjem deleža pametnih telefonov pričakujemo naslednjo
(r)evolucijo uporabe tehnologije pri pouku, vendar pa to ni edina pot, ki se v zadnjih
letih hitro razvija. Tablični računalniki, ki so zmagoviti pohod pričeli komaj leta 2010 z
izdajo iPad-a, združujejo vse lastnosti pametnih telefonov in le tem dodajajo večji, na
dotik občutljiv zaslon. Kaj bodo učenci uporabljali jutri - Pametni mobilni telefon,
tablični ali osebni računalnik? Najbrž kar vse: Pri delu na terenu bodo uporabljali
pametni mobilni telefon, v razredu bodo brskali po e-učbeniku na tabličnem
računalniku, osebni računalnik pa bo ostal rezerviran za zahtevnejša opravila.
Bomo strogo prepovedali tudi uporabo tabličnih računalnikov, ko jih bodo učenci
pričeli prinašati k pouku?
Viri
1. Poročilo: Apek (2011): Poročilo o razvoju trga elektronskih komunikacij za prvo
četrtletje 2011. Ljubljana (Junij, 2011)
2. Članek: Filipčič, M. (2011): Projektni blog, Zbornik SirIKT 2011
3. Knjiga: Kubale, V. (2001): Skupinska učna oblika, Samozaložba, Maribor
4. Spletna stran: http://sl.wikipedia.org/wiki/Pametni_telefon (December, 2011)
5. Spletna stran: http://sl.wikipedia.org/wiki/IPad (December, 2011)
6. Spletna stran: http://goo.gl/NY4Cu (December, 2011)
7. Kazenski zakonik RS - Uradni list RS, št. 63/94