Negativnih vplivov sistemičnega delovanja neonikotinskih pripravkov v obliki tretiranega semena nismo ugotovili. FFS prav gotovo ne koristijo čebelam (če seveda ne gre za aktivne snovi, ki jih uporabljamo za njihovo zdravstveno varstvo); V vseh ostalih primerih gre za nesprejemljivo aktivnost različnih posameznikov, ki pa jih ne moremo pripisati niti z zakoni dovoljeni rabi in še manj priporočeni rabi v smislu dobre kmetijske prakse ali v našem primeru dobre prakse sejanja gojenih rastlin; Dejstvo je, da bomo morali vložiti še več naporov za boljše sobivanje kmetov in čebelarjev, kajti vsaka čebela, ki umre zaradi uporabe FFS, umre danes zaradi nestrokovnih in nepremišljenih dejanj posameznikov.

1. KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE
Hacquetova 17
1000 Ljubljana
FITOSANITARNI DNEVI
VPLIV TRETIRANEGA
SEMENA S
FITOFARMACEVTSKIMI
SREDSTVI NA ČEBELE
Andrej SIMONČIČ
FITOSANITARNA UPRAVA RS
Moravske toplice, 18-19. december 2008

2. TEŽAVE Z UMIRANJEM ČEBEL V LETIH OD 2000 DO 2008
NEKATERE UGOTOVITVE SEDANJEGA STANJA:
• Že od leta 2000 se glede na podatke številnih držav srečujemo z
občutnejšim umiranjem čebel oziroma hitrim propadanjem panjev z
odraslimi čebelami (Colony Collapse Disorder – CCD);
• Največ tovrstnih težav so v teh letih imeli v ZDA in EU (Francija);
• Tudi v Sloveniji se v zadnjih letih srečujemo s temi težavami;
• Vzroki za umiranje čebel še vedno niso v celoti znani, pripisujejo pa
temu pojavu več vzrokov (od spremembe klime, neustrezne
tehnologije čebelarjenja, pomanjkanja paše, slabega zdravstvenega
varstva čebel, FFS, …);
• V letošnjem letu pa so se tem težavam ponovno (namesto vplivov
sistemičnega delovanja) pridružili še neonikotinski pripravki (Nemčija,
Francija, Slovenija);
• Po okvirnih ocenah naj bi v Sloveniji izgubili cca 70.000 panjev (?), pri
čemer pa še do danes ni nihče prišel s kakršnimi koli rezultati oziroma
nanalizami vzrokov;
• Edino kar je znano in podkrepljeno z analizami, da so pri 26 čebelarjih
(312 panjev) ugotovili prisotnost neonikotinskih pripravkov (kar je cca
0,5 % panjev, ki naj bi jih izgubili v letu 2008).

3. TEŽAVE Z UMIRANJEM ČEBEL V LETIH OD 2000 DO 2008
NEKATERE UGOTOVITVE SEDANJEGA STANJA:
• Omenjena raziskava je bila opravljena v okviru MKGP (FURS in IRSP).
Drugih raziskav v javnosti ni bilo zaznati.
• Ne glede na pomanjkanje kakršnih koli konkretnih podatkov ali študij
pa je tekom leta prevladalo mnenje, da je letošnja izguba čebel vezana
prvenstveno na uporabo neonikotinskih insekticidov;
• Zato se je MKGP odločilo, da bo poskušalo z raziskavo spremljanja
razgradnje neonikotinskih pripravkov v koruzi do časa cvetenja
ugotoviti morebitno tveganje za čebele.

4. GEOGRAFSKA PORAZDELITEV PRIDELAVE KORUZE V
SLOVENIJI
60%
pridelave koruze
• RAJONIZACIJA
KMETIJSKE
312 praznih 10%
PRIDELAVE - FFS
panjev
10%
pridelave koruze
pridelave koruze
15%
5% pridelave koruze
pridelave koruze

5. NEONIKOTINSKI INSEKTICIDI ZA TRETIRANJE
SEMENA
KLOTIANIDIN Poncho FS 600
IMIDAKLOPRID Gaucho WS 70, Gaucho FS 350
TIAMETOKSAM Cruiser 70 WS

6. NAMEN RAZISKAVE
Ugotavljanje morebitnih vplivov ostankov neonikotinskih
pripravkov za tretiranje semena koruze v času cvetenja na
čebele
- Ugotoviti oziroma potrditi izvor zastrupitev čebel z neonikotinskimi
insekticidi – zgolj drift ali sistemično delovanje preko semena
-Ugotavljanje ostankov 3 neonikotinskih pripravkov v koruzi v času
pred, med in po končanem cvetenju,
- Ugotavljanje ostankov 3 neonikotinskih pripravkov v vzorcih
cvetnega prahu v času cvetenja,
- Ugotavljanje ostankov 3 neonikotinskih pripravkov v čebelah v času
pred, med in po končanem cvetenju,
- Spremljanje čebel (razvoj družin, smrtnost, vpliv na obnavljanje
čebelje družine in obseg zalege) v času cvetenja ter po cvetenju.

7. METODIKA RAZISKAVE
Ugotavljanje morebitnih vplivov ostankov neonikotinskih pripravkov za
tretiranje semena koruze v času cvetenja na čebele
- Ugotavljanje ostankov 3 neonikotinskih pripravkov v koruznici ter cvetnem prahu v času
pred, med in ob koncu cvetenja smo opravili na 4 lokacijah. Pri aanalitiki smo uporabili
gelsko permeacijsko kromatografijo (GPC), posamezne komponente pa smo analizirali s
tekočinsko kromatografijo z masno selektivnim detektorjem (LC/MS/MS),
- Prvo vzorčenje rastlin na vseh poskusnih mestih smo izvedli 24. junija 2008 in nato še 3 v
rednih 7 dnevnih presledkih. Prvo vzorčenje je bilo izvedeno pred cvetenjem koruze, drugo
v začetku cvetenja, tretje v polnem cvetenju in četrto ob koncu cvetenja,
- Poskus s čebelami smo izvedli na vseh štirih poskusnih mestih. Del koruznega posevka
smo pred cvetenjem pokrili z mrežnikom dimenzij 4m x 4m x 4m. Vanje smo zaprli po dve
čebelji družini, po dve pa smo namestili zunaj mrežnika. V obeh primerih smo spremljali
razvoj družin, smrtnost, vpliv na obnavljanje čebelje družine in obseg zalege v času
cvetenja ter po cvetenju,
- Ugotavljanje ostankov 3 neonikotinskih pripravkov v vzorcih cvetnega prahu v času
cvetenja,
-Ugotavljanje ostankov 3 neonikotinskih pripravkov v čebelah v času pred, med in po
končanem cvetenju.

13. REZULTATI RAZISKAVE
Ugotavljanje morebitnih vplivov ostankov neonikotinskih pripravkov za
tretiranje semena koruze v času cvetenja na čebele
- Koruznica
Vsebnost aktivnih snovi klotianidin, imidakloprid in tiametoksam je bila pri vseh
vzorcih pod mejo detekcije (LOD). Ta je 0,01 mg/kg.
- Cvetni prah
Vsebnost aktivnih snovi klotianidin, imidakloprid in tiametoksam je bila pri vseh
vzorcih pod mejo detekcije (LOD).. Ta je 0,003 mg/kg. Ugotovljene količine so
skladne in nekoliko nižje od vrednosti, ki jih je Fitosanitarna uprava RS pridobila
od proizvajalcev v postopku registracije preučevanih insekticidov oziroma
njihovih aktivnih snovi.
- Čebele
Vsebnost aktivnih snovi klotianidin, imidakloprid in tiametoksam je bila pri vseh
vzorcih pod mejo detekcije (LOD). Ta je 0,003 mg/kg za klotianidin in
tiametoksam, za imidakloprid pa 0,004 mg/kg.

14. REZULTATI RAZISKAVE - nadaljevanje
- Opazovanja in meritve čebel
Pri spremljanju 16 čebeljih družin na štirih lokacijah smo merili obseg odkrite in
pokrite zalege. Na vsaki lokaciji sta bili po dve družini v mrežniku in po dve
družini izven mrežnika.
Čebelje družine locirane v mrežnikih so se razvijale glede na dane, omejene
pogoje razvoja v mrežniku. Družine zaprte v mrežniku s tretirano koruzo so se
razvijale primerljivo družinam ki so bile zaprte v mrežniku z netretirano koruzo.
Družine v mrežniku praviloma ne kažejo progresivnega razvoja, kot družine v
odprtem okolju. Posamezne delavke se v mrežniku ne vračajo v panj zato ni
pričakovanega razvoja. Sicer pa smo v družinah v mrežnikih pridobili zadostne
količine cvetnega prahu, ki so ga čebele zbrale. Pridobili smo tudi mrtvice.
Razvoj čebeljih družin izven mrežnikov je bil primerljiv med posameznimi
lokacijami, med katerimi ni bilo razlik. Čebele delavke so izletale na pašo na
okoliška zemljišča in rastlinje in tudi na cvetove koruze. Tudi v teh družinah smo
zbrali zadostno količino izlednih čebel in mrtvic, ter vzorcev cvetnega prahu.

15. ŠTEVILO ANALIZIRANIH VZORCEV MEDU, CVETNEGA PRAHU IN
MATIČNEGA MLEČKA V LETIH 2005-2008, V KATERIH JE BIL PRISOTEN
CVETNI PRAH TRAV (POACEAE) IN KORUZE (ZEA MAYS L.)
ŠTEVILO VZORCEV PO LETIH
2005 2006 2007 2008
VRST vzorci s pelodi trav vzorci s pelodi trav vzorci s pelodi trav vzorci s pelodi trav
A (Poaceae) (Poaceae) (Poaceae) (Poaceae)
VZOR
CA vzorci s vzorci s vzorci s vzorci s vzorci s vzorci s vzorci s vzorci s
Skupaj pelodom pelodo skupaj pelodom pelodo skupaj pelodom pelodo skupaj pelodom pelodo
koruze m koruze m koruze m koruze m
(Zea ostalih (Zea ostalih (Zea ostalih (Zea ostalih
mays)* trav mays)* trav mays)* trav mays)* trav
MED 291 18 171 68 7 49 100 17 69 101 15 70
CVET
NI 0 0 0 0 0 0 1 0 1 4 0 0
PRAH
MATI
ČNI
MLEČ
0 0 0 0 0 0 0 0 0 18 8 3
EK

16. DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA TVEGANJE ZASTRUPITVE
Ukrepi, ki povečujejo tveganje Ukrepi, ki zmanjšujejo tveganje
Slaba izvedba tretiranja semena Upoštevanje navodil za tretiranje
semena
Mehanske poškodbe semena med Čiščenje semena pred in po
transportom povečujejo delež prahu tretiranju
Uporaba pneumatskih sejalnic Previdno rokovanje s tretiranim
semenom (čim manj premetavanja
Setev v suhem in vetrovnem Predelava oz. nadgradnja
vremenu pneumatskih sejalnic
Pozna setev, ko že cveti večina Setev v vlažnem in mirnem vremenu
sadnih vrst, ozimna ogrščica,
navadni regrat, ….
Majhne setvene površine in veliko Zgodnja setev
mej
Setvena struktura Posebna previdnost na setviščih, ki
mejijo na cvetoče posevke ali nasade

17. PRIMERJAVA EMISIJ FITOFARMACEVSTSKIH SREDSTEV
PRI RAZLIČNIH PNEVMATSKIH SEJALNICAH
Comparison of emissions of a.i. from various pneumatic maize planting machines
Kverneland Accord Optima NT
Gaspardo MTE
Amazone ED Contour
Kuhn Pneumasem
Kuhn Maxima
Monosem NG
Monosem PNU
0 500 1000 1500 2000 2500 3000 3500 4000 4500 5000
m g a.i./100.000 seeds (1 ha)

18. Pnevmatska sejalnica MONOSEM
Izpuh zraka je pri sejalnici usmerjen rahlo navzgor

19. Pnevmatska sejalnica AMAZONE ED
Izpuh zraka je pri sejalnici usmerjen vodoravno

20. Pnevmatska sejalnica KVERNELAND ACCORD
Izpuh zraka je pri sejalnici usmerjen rahlo navzdol

21. Pnevmatska sejalnica KUHN MAXIMA
Izpuh zraka je pri sejalnici usmerjen navzgor

22. Pnevmatska sejalnica GASPARDO
Izpuh zraka je pri sejalnici usmerjen navzdol

23. PNEVMATSKA SEJALNICA SFOGGIA
Izpuh zraka je pri sejalnici usmerjen navzdol

24. AMAZONE ED S PRIREJENO NADGRADNJO ZA
PREPREČEVANJE DRIFTA SEJALNICE

25. FITOFARMACEVSTKA SREDSTVA IN NJIHOVI
RAZGRADNI PRODUKTI V PODZEMNI VODI
Dve drenažni cevi, ki sta s pomočjo Drenažne cevi so speljane ter
adapterja pritrjeni na pritrjene pod okvirjem šasije

26. AMAZONE ED Z GUMIJASTIM ŠČITNIKOM V OBLIKI ZAVES
(vir: Bayer CropScience)

27. Dokaj enostavna rešitev zmanjšanja drifta v okolje z montažo
cevi za preusmeritev izstopnega zraka pri pnevmatski
sejalnici (vir: fotomaterial Syngente)

28. Dokaj enostavna rešitev zmanjšanja drifta v okolje z uporabo
filtrov (vir: fotomaterial Syngente)
Filter
Pomanjkljivost: Pri filtriranju nam ostane “odpad” , ki se nabere v filtru

29. ZAKLJUČKI
• Negativnih vplivov sistemičnega delovanja neonikotinskih
pripravkov v obliki tretiranega semena nismo ugotovili.
• FFS prav gotovo ne koristijo čebelam (če seveda ne gre za aktivne
snovi, ki jih uporabljamo za njihovo zdravstveno varstvo);
• V vseh ostalih primerih gre za nesprejemljivo aktivnost različnih
posameznikov, ki pa jih ne moremo pripisati niti z zakoni dovoljeni
rabi in še manj priporočeni rabi v smislu dobre kmetijske prakse ali
v našem primeru dobre prakse sejanja gojenih rastlin;
• Dejstvo je, da bomo morali vložiti še več naporov za boljše
sobivanje kmetov in čebelarjev, kajti vsaka čebela, ki umre zaradi
uporabe FFS, umre danes zaradi nestrokovnih in nepremišljenih
dejanj posameznikov;
• Prav bi bilo, da bi lahko javnosti dokazali, da kmetje in FFS niso in
ne morejo biti dežurni krivci za vse nastale težave čebelarjev;
• Zgolj z gasilskimi akcijami v času afer tega ne bomo mogli početi;
• V izogib nadaljnjim težavam bomo morali zato vzpostaviti
strokovno službo, ki se bo ukvarjala tudi s temi vsebinami.

30. ZAKLJUČKI - nadaljevanje
• K boljšemu stanju lahko v prihodnje doprinese v prvi vrsti boljše
sodelovanje strokovnih služb in čebelarjev v okviru koordinacije
financerja (MKGP, MOP, …), financiranje razvojno strokovnih nalog,
vzpostavitev oziroma razširitev strokovne naloge, ki bi ob že
vzpostavljenih nalogah vključevala osnovni monitoring zdravstvenega
stanja in kondicije čebel, preučevanje navad čebel v povezavi s
kmetijsko pridelavo, izdelava DKP glede na ugotovljena tveganja,
redno spremljanje ostankov FFS v kmetijskih rastlinah, čebelah in
medu;
• K boljšemu stanju lahko prav gotovo v prihodnje doprinese predvsem
dober nadzor ter izobraževanje in usposabljanje uporabnikov FFS,
trgovcev, ki imajo največji vpliv pri uporabi FFS (škodilo pa ne bi niti
sofinanciranje precej drage okolju prijazne aplikacijske tehnike in v
našem primeru tudi sejalnic).